u Vojvodina Štirska.
Lepa štirska (štajerska) dežela se šteje lned planinsko pogorje. Mcje tej deželi so: na severn Gorenje- in Dolenje-Avstrijsko; na vzhodu Ogrsko in Hrvatsko; ua jugu Kranjsko: na zahodu Koroško in SalcburSko. Vsa štirska vojvodina ima 22.454 ? Km. zemeljskega povrgja, na katcrem živi l'/s mi-lijona ljndi, ki so veCinoma katoličani. Štireko se deli v govenje iu dolenje Štirsko. Dolenje Štirsko se iinemije slovenski Štajer, ker ua tem kosu čtirske zemlje pvebivajo Slovenei. Najjnžnejši kraj slovenskega Štajerja je ondu, kjer se reka Sotla v Savo izteka; najsevernejši paje vas Goriea in njene okolice na levera bregu Mure onstran Kadgone, naogrskej meji. Najdalje proti zahodu leži gora Rinka v solčavskih planinah, a uajdalje proti vzhodu je meina zemlja med Središčera in Medjimurjem. Slovenski Štajer ima na mejah visoke plaoine: solCavske in korške planiiie. Najvišja gora korskihplaniaje gora Špajka, ki je na vrhu gola, zato jo tudi menda Golovec imenujejo. Na južnih in vzhodnih straneb se vrste nizki hribje iu prijetni holmi z rodovitnimi doiinami in lnajheninii ravuinami, ki dajejo plemenit sad vsakovvstne bire. Labodske planine imajo oljilo piauinskih paš, travnikov io lesil. — Podnebje na Štirkem je po različnih krajih te dežele iel6 vazlično, kakovje namreS svet TiSi ali niži. V planinskem pogorji gorenjega Štajerja je ostro in hladno, ob dolenjej Muvi, Dravi in Savi mehko in toplo. — Po dolenjem Štirskem (sIovBnskem Stajerji) se prebivalci paCajo s poljedelstrom. Priduo in umuo obdelana zcmljajiui daje obilo razaega žita(reži. paenice, ovsa. turSieo ia ajde), a vendar ne toliko, da bi se s tem pridelkom tudi aevodovitao gorenje Štirsko preživelo. Malo ne po^ vseh krajih slorenskega Štajerja sad^ lepo ovočho (sadno) drevje in od leta do leta bolj izbrano vinsko trto. Najboljša vioa so t ljutomerskfm ia radgonskem kraji. Pri Pekrah, bliz« Maribora stoji velik raograd Ivanja gorica, kjer je nadroJToda Iran nstancvU izgledno vinsko gospodarstvo. Okoli Eadgone se pridelnje obilo prediva, Živinoreja je posebno znamenita oa gorenje Štirskpm (Muricodolsko pleme). Dobro znana dalefi po Bvetu je dolenještirska perotnina, katere mnogo redč. V severnem goratem kraji ima ŠtivBko moogo mdnikov in sainokflvov (kovačij) za, železo. Na premogu so posebno bogati kraji v Voičbergu in Kotlacbu, v Ivnici, Hraatniku iu Ter-bovljah. Med rudami na gorenjem Štirskem so najbolj znamenite: železo, sol (pri Aussee), nekoliko srebra, bakra in žepla. Železa ima med Tsemi avstrij-skiini deželami gorenje Štivsko najveS. Ljudske Sole po Štirskem so dobro vravnaiie. — Največja reka na Štirskem je Drava, ki dere iz Koroškega od zaboda proti vzhodu preko južnega Štirskega. Daljp. Mnra, ki se zunaj deželo izliva v plovno Dravo. Ob kraDJsko-stirskej meji teče plovna Sava, v katero se pri Zidanem mostu izliva Savioa. Preko Štirskega je napeljaua j u ž n a ia ogrsko-zahodna železnica.
Glavno mesto žtirske dežele je Sradec ob reki Muri s 81.000 pre-bivalci. Pčmneti je še treba na gorenjem Štirskem : Bruck, okrožno mesto poleg Mure 3 3000 preb. in živahno kupčijo 2 železom in železnino. — Ljubno s 5200 preb. — Judenburg, v sredujem veku veliko tržišče in skladištSe blaga za kvipčijo med Italijo m Nomčijo. — Marijno Celje, sloveč božji pot s fužinanii za vlivauje železa iu drugo želejuino.
45
Na dolenjem Štirskem so mesta: M a r i b o r poleg Drage s 14.000 preb., ima živahno kupeijo na Ogrsko iu Hrvatsko; ltadgona; Celje na Savlni s 4230 preb., ima gimuazijo in mešeausko šolo. Pi3miietiješetreba Rogaiec s kislo vodo, Ljutoiner zaradi izvrstnft viiioreje, Laško in Dobrno za-radi toplic, Hrastnik in Terbovlje zaradi preinoga.
V Gradcu je sedež deželnega poglavarja in sekovskega Imezoškofa. Tu je vsenMIiSče, deželna tehnika, 2 giranaziji in 2 realki. — V Mariboru je sedež laratinskega škofa, gimnazija, realka in ufiit. izcbražcvali.5če.
Vse to, kar vam je tukaj uaštetega, poiščite na dotiSnem zemljevidu štirske dežule in zapomnite si na pamet.                                         I. T.