-----   218    —
Potres.
Škoda se je cenila v Ljubljani na zasebnih poslopjih na 2,704.100 gld., na mestnih 34.000, in na deželnih 226.000 gld., na cerkvah, samostanih in žup-niščih pa na 174.000 gld. Na deželi je škode na šolah 40.000, na cerkvah in župniščih 470.000, na zasebnih poslopjih pa 3,750.000 gld. Državna poslopja se niso cenila.
Pregledavanje poslopij na barju kaže, da so ondu poškodbe hujše nego v mestu. V Haupmanci morajo se podreti vse hiše razen štirih, po drugih vaseh pa blizu polovice. To ni čudno, ker na mehki zemlji je potres navadno huji.
Ker imajo sedaj podjetniki mnogo tujih delavcev jim je zaukazal mestni magistrat, da jim preskrbe zdrava stanovanja, dobro pitno vodo in druge potrebščine ter morajo o teh naredbah vsak teden predložiti izkaz. Mestnim zdravnikom je zaukazano, da nadzorujejo te naredbe.
Sprva se je občno mislilo, da »Narodni dom" ni nič poškodovan. Ker poslopje še ni ometano, se poškodbe niso tako poznale. Ko je pa komisija pregledala ga, je pa se prepričala, da je severni pročelni zid močno vzbočen in ga bode treba najbrž znova napraviti. Nadalje bode znova napraviti neki ločilni zid v 1 nadstropji in nekaj okenskih in vratnih svodov. Zidovje po glavnem stopnišči je tudi izbočeno Pokazale so se razpokline tudi v glavnem okrajku, ki pa niso nevarne.
Med drugimi poslopji v Zgornji Šiški je trpela tudi rojstna hiša našega pesnika Vodnika, takozvana „ kamnita miza". Paviljon, v katerem je bila postavljena pesnikova soha, je popolno razdejan in soha sama razbita. Hiša je posebno v drugem nadstropji veliko trpela in gospodarsko poslopje je treba podreti. Škode ima posestnik blizu 5000 gld.
Občinski svet ljubljanski imel je v soboto opo-ludne javno sejo, katerej sta prisostvovala tudi vladni svetnik marki Gozani kot zastopnik c. kr. deželne vlade in višji inžener Stradal, kateri — kakor znano — vodi in nadzira zgradbo barak.
Najpreje poročal je višji inžener Stradal o zgradbi
-----    219-----
barak. Dosedaj dovršenih je 16 barak, 5 pa jih je v delu; razven tega dodelanih je 9 barak, s katerih zgradbo so bili že pijonirji pričeli, in konečno ob La-termanovem drevoredu dve veliki baraki, kateri je po naročilu deželne vlade zgradil dunajski tesarski mojster Schleussner. V vseh teh 32 barakah je prostora za okolo 1000 oseb. Po izkazu mestnega magistrata z dne 18. t. m. pa je treba barak vsaj še za 1400 oseb ter bodo stroški za vse potrebne barake, peči, pozida vanje itd. znašali okroglo 110.000 gld. Seveda bode večina barak prirejena tako, da bode mogoče v njih prezimovati. Glede na ogromne stroške za zgradbo barak sprožila se je bila misel, da bi se mnogo delo-žirancev morebiti moglo nastaniti v nekdanji tovarni za slador, nadalje v Pongratzovi baraki in v baraki poleg brambovske vojašnice. Višji inžener Stradal pregledal je vse te objekte ter se prepričal, da pač v nobenem teh objektov ne kaže nastaniti ljudij in da bi se le pritličje bivše tovarne za slador dalo porabiti za shrambo pohištva, s čemer bi seveda tudi bilo precej pomagano, ker bi ne bilo treba graditi posebnih barak za pohištvo. Višji inžener Stradal je vsled tega nasvetoval, naj se za deložirance zgradi še 15 barak po Gsottbauerjevem sistemu ter 10 barak za prezi-movanje. Sploh pa naj bi se mestna občina obrnila do raznih vnanjih firm, je li bi ne bile morebiti pripravljene zgraditi izvestno število barak ter jih občini prepustiti v najem. To bi bilo vsekako ceneje, nego zgradba nadaljnih 25 barak. Po nasvetu občinskega svetnika Hribarja sklenil je mestni svet, naj mestni magistrat sporazumno s stavbinskim odsekom glede zgradbe barak potrebno ukrene in naj se obrne tudi do raznih firm z vprašanjem, je-li bi hotele zgraditi potrebno število barak ter jih mestni občini prepustiti v najem. — Višjemu inženerju Stradalu izrekel je občinski svet zahvalo in priznanje za njega vspešno vodstvo pri zgradbi barak.
Potem poročal je obč. svetnik Gogola o enketi glede ustanovitve stavbinske banke v Ljubljani. En-keta bila je sklicana na dan 20. maja ter so se je udeležili: župan Grasselli, občinski svetovalci Gogola, Hrasky in dr. Stare, vladni svetnik marki Gozani kot zastopnik deželne vlade, deželni svetnik Zamida kot zastopnik deželnega odbora, predsednik mestne hranilnice Vašo Petričic in zastopnik stavbinskih podjetnikov Viljem Treo, kranjska hranilnica ni poslala svojega zastopnika. V enketi se je naglašalo, da ustanovitev stavbinske banke v okviru mestnega statuta ni mogoča in da bi se v to svrho šele potom zakona moralo potrebno ukreniti; sploh pa je po tujih podjetnikih za konkurenco glede stavbinskih del že skrb-Ijeno in se ravnokar snuje tudi zadruga, ki bode imela nalogo skrbeti za cenen stavbinsk materijal. Z ozirom na vse te okolnosti izrekla se je enketa proti ustanovitvi stavbinske banke. Občinski svet vzel je v tej * seji sklep  enkete na znanje ter po  nasvetu  poroče-
valca sklenil, naročiti združenemu stavbinskemu in finančnemu odseku, naj čim preje poročata, kako bi bilo skrbeti za regulovanje mestnih ulic in trgov in kako dobiti za to potrebnih sredstev.
Zupan Grasselli naznanil je občinskemu svetu, da je pregledovanje hiš skoraj popolnoma končano; . bilo je to ogromno delo, katerega bi mestna občina nikakor ne bila mogla sama izvršiti. Pritekla jej ja na pomoč c. kr. vlada, ki je dala na razpolaganje 17 državnih tehnikov ter mestni občini storila s tem veliko uslugo. Govornik je konečno nasvetoval, naj se c. kr. vladi za njeno dobrohotnost izreče najiskre-nejša zahvala (dobro-klici) in naj se ji to sporoči pismenim potom. Občinski svet je soglasno pritrdil temu nasvetu.
Po končanem dnevnem redu stavil je občinski svet. Hribar več nujnih predlogov. Prvi predlog, tičoči se novega loterijskega posojila v svrho regulacije mesta, utemeljil je nekako tako-le:
Vsled grozne potresne katastrofe, katera je o letošnji Veliki noči zadela naše mesto, poškodovanih je nekoliko hiš tako, da jih bode treba do tal podreti. Ta okolnost pa nalaga mestni upravi dolžnost, skrbeti za regulacijo nekaterih ulic in trgov.
A regulačni plan sam na sebi, ki se izdela, ne bode nam mnogo koristil; za izvedbo regulacije treba je pred vsem denarja, kajti s tekočimi dohodki mestne blagajnice ne bilo bi mesto v stanu, kaj izdatnega storiti. Kaj izdatnega pa se vsekakor storiti mora; kajti, ko bi se sedaj opustila izvanredna akcija v tem oziru, bati se je, da se desetletja ne bodo opravile one ozke, promet obtežujoče ulice, katerih je ravno v Ljubljani tako veliko število. Moj predlog meri torej na to, da se preskrbi mestni občini denar za oni svet, ki je za regulacijo potreben. Pri tem pa me vodi tudi prepričanje, da se mora ta denar preskrbeti pod pogoji, ki ne bodo preveč težili mestne občine.
Pomagati si pa ne moremo drugače, ko s posojilom, umevno je samo po sebi; tudi ni dvojbe, da bi se posojilo s privolitvijo vlade in deželnega zbora prav lahko dobilo. Toda navadno posojilo bi bilo za mestno občino neugodno, ker bi jo za dobo 50 let preveč obtežilo. V izrednih slučajih treba je izredne podpore.
V ta namen bi nam morala vlada dovoliti, da najamemo novo loterijsko posojilo 1,000.000 gld., katero bi se — razdeljeno v 100.000 srečk po 10 gld. — ravno sedaj, ko je zanimanje za Ljubljano tako veliko po vsi naši državi, dalo skleniti pod prav ugodnimi pogoji.
Kot obrestno merilo za to posojilo bi jaz vzel 4 °/0; amortizacijsko dobo pa bi določil s 40 leti. Mesto bi torej v amortizačni zaklad novega loterijskega — recimo potresnega — posojila uplačevalo od 1. julija t. 1. do 1. julija 1935. po 40.000 gld. na leto. Toda tudi to breme je tako občutno, da bi ga mestna
220
občina pri ostalih velikih svojih obvezah prevzeti ne mogla. Treba je torej misliti, kako uravnati gospodarstvo novega loterijskega posojila, da se odvzame mestni občini breme njegovo. To pa ni drugače mogoče, ko z dobrim investovanjem posojilnega zaklada.
Jaz bi torej to posojilo delil. Celega milijona nam za regulačno razlaščenje ne bode potreba; del glavnice torej prav lahko porabimo v kako plodosno investicijo.
Na pomoč nam prihaja tu v državnem zboru soglasno sprejeti predlog poslanca barona Žveglja in tovarišev predlog, ki bode — to je danes že gotovo — v kratkem uzakonjen, tako, da se bode za vse nove stavbe, ki se sezidajo v Ljubljani tekom petih let, dovolila davčna oprostitev za 18 let. Osemnajst-letna davčna oprostitev za nove stavbe daje nam pa mogočnost napraviti ustanovo, katera bode velicega pomena za naše dni in silno blagodejna za bodoča pokolenja. Ako porabimo od loterijskega posojila 400.000 gld. za regulačno razlaščenje, 600.000 gld. pa za to, da sezidamo jedno veliko ali več manjših poslopij za stanovališča, odvzeli smo mestni občini skoro vse breme novega posojila.
V Ljubljani je že pred potresom bil jako čuten nedostatek stanovanj. Po potresu bode to še huje. Ako torej mestna občina sezida veliko poslopje — katero bi se morebiti v spomin letošnje velikonočne katastrofe moglo imenovati: potresni dvor — ali pa več poslopij za stanovališča, storilo bode s tem veliko dobroto mestnemu stanovništvu ne glede na to, da bode izdatno pospeševalo razvoj mesta. Dohodki tacega ali tacih poslopij naj bi se porabili prvih 40 let za amortizacijo posojila; kasneje pa naj bi se stekali v ustanovo za preskrbljevanje obubožanih meščanov. Kakošna dobrota bi to bila za poznejše rodove !
Na to je govornik obširno pojasnil račun in ugodnost tega posojila.
Ker bi loterijsko posojilo v 40.letih Čisto poplačano bilo, ostal bi od takrat naprej ves čisti dohodek znašajoč gld. 25.29155 za meščansko ustanovo; z neznatnimi doneski prvih 18 let po gld. 566467 in naslednjih 22 let po gld. 14.708'45 pa bi si mestna občina preskrbela regulacijo mesta.
Mogoča je tudi še modaliteta, da se v obvarovanje kakoršnega koli bremena za mestno blagajnico, vrne njej — potem ko bode loterijsko posojilo amor-tizovano — vse, kar je za isto morala priplačati amortizačnej zakladi.
Slavni mestni zbor naj sklene:
1.) Najetje novega loterijskega v 40 letih vračljivega in s 4°/0 obrestljivega posojila v regulačne in investične namene se načelno odobrava.
2.) Moj nujni predlog] odstopi se finančnemu in pravnemu odseku, katerima naj se privzame še občinski svetnik gosp. Andrej Senekovič kot strokovnjak
v političnej   arimetniki,   z naročilom,   da   se  o njent-nujno  posvetujeta in v posebnej   nalašč v ta namen sklicanej seji poročata. Predlog se je vsprejel.
Potem je gospod Hribar stavil glede pridobljenja za razvoj mesta važne vojaške bolnice ta-le predlog:
Slavni mestni zbor skleni:
1.) Potom c. kr. deželnega predsedstva predloži se c. in kr. vojnemu ministerstvu ponudba, da odstopi mestnej občini ob Dunajskej in Fran Josipovej cesti ležeči vojno-erarski posestvi proti temu, da mu ista brezplačno na zanje ugodnih prostorih preskrbi stavbišča in drugi potrebni svet v onej velikosti, ka. tera bode po njegovem prevdarku potrebna za napravo jednakih. zahtevam sedanje dobe odgovarjajočih vojno-erarskih zavodov.
2.) Izbere se odposlanstvo treh členov mestnega zbora, katero se ima takoj podati na Dunaj, da na pristojnih mestih z živo besedo podpira to ponudbo. Predlog se je vsprejel.
Nadalje je mestni zbor se posvetoval o Hribarjevem predlogu, da bi se odložila naprava električne razsvetljave do jeseni 1897. leta, ako hoče plinova družba skrbeti ta čas za razsvetljavo mesta. Vsprejel se je v tem oziru ta le predlog:
Gospodu županu se naroča, da v teku treh dnij; vpraša plinovo družbo, naj se v roku 14 dnij po prejetju njegovega pisma izjavi, če je pripravljena podaljšati sedaj veljavno pogodbo brez spremembe do 19. dne novembra 1897.
Potem je Hribar še predlagal:
Slavni mestni zbor! Ko se določi državna podpora, katero imamo za naše mesto pričakovati s pravico in tudi opravičeno nado, nastala bode vsem poklicanim faktorjem dolžnost pospeševati obnovitev Ljubljane s tem, da se pokvarjena poslopja dobro popravijo, porušena pa nadomeste z novimi. Da vseh stroškov za to ne bode krila državna podpora, o tem ne smemo gojiti nikakih iluzij, zato nam je pa treba pravočasno ozreti se po virih, iz katerih bi naši someščani zamogli zajemati, kar jim bode preko ostalih podpur in lastnih sredstev še potreba. Kratko rečeno: treba je skrbeti za stavbinski kredit.
Ko bi pri nas narodno-gospodarske razmere bile razvite kakor drugod, ko bi bilo zadostno spoznanje za najvitalnejše interese dežele in njenega stolnega mesta, bilo bi to vprašanje jako lahko rešiti. Jeden veliki in jeden uspešno doraščujoči denarni zavod imamo: Kranjsko in Ljubljansko mestno hranilnico. Z dobro voljo in pravilnim razumevanjem momen-tanih izrednih potreb dala bi se otvoritev stavbin-skega kredita pri teh dveh zavodih spraviti v soglasje
v
s hranilničnim regulativom. Zal, da po opazovanju poslovanja pri prvoimenovani in po nabranih si skušnjah pri drugoimenovani hranilnici na kaj tacega misliti ne morem.
Zato pa je po mojem mnenji  potreba, da takoj
------    221    ------
stopimo v dogovore z velikimi dunajskimi denarnimi zavodi, da nam naznanijo, pod kakošnimi pogoji bi hoteli za Ljubljano dovoljevati stavbinske kredite.
Predlagam torej:
Slavni mestni zbor skleni:
Zaradi stavbinskih kreditov, katerih otvoritev za razne hišne posestnike in stavbinske podjetnike postaja od dne do dne nujnejša, stopi mestni zbor po posebnem odposlanstvu v dogovore z dunajskimi denarnimi zavodi. Imenovano odposlanstvo naj ple-numu mestnega zbora svoječasno poroča o uspehih teh dogovorov.
Minoli teden v petek je bil precej močen potres
¦v
na Dolenjskem od Novega mesta do St. Jarneja ob šestih popoludne. Opeka je padala s streh. Ljudje so bili v strahu, kaj je z Ljubljano, posebno ker na brzojavno vprašanje ni bilo hitrega odgovora. Tudi se je potem po noči dvakrat treslo.
Hud potres je bil nedavno v Paramitiji v Epiru. Bil je hujši, nego ljubljanski. Ogromno škode je napravil na poslopjih. Rušujoče se hiše so ubile 50 lju-dij, in nad 150 ljudij je pa težko ranjenih. Mnogo jih pa pogrešajo. Nad 300 let staro pravoslavno cerkev je daleč porinilo v stran. Hud potres imeli so tudi v Elbassani, ki pa ni napravil dosti škode. Močne potrese imeli so te dni tudi na otoku Zante.
Potres okrog Florence je napravil večjo škodo, nego se je sprva mislilo. Po vilah je razrušilo slike najslavnejših italijanskih mojstrov. Jako veliko cerkev je razrušenih, v jednem kraji se je močno nagnil zvonik. Na florentinskem kolodvoru je grozno delalo. Dva vagona je vrglo s tira. V restavraciji je vse razbilo. Na posestvu kneza Demidova v okolici florentski -se je odprl močno žveplen vrelec.
Par dni po potresu v Florenciji so imeli močen potres v Spollettu, kjer je razrušil jetnišnico. Dne 24. maja je pa mej bobnenjem in tresenjem močno bluval vezuv.