ISSN 0351-6407 Če maj se s poletno vročino začenja, mraz še po Urbanu pogosto ne jenja. Murska Sobota, 3. maj 2001, leto LIH, št. 18, odgovorni urednik Janez Votek, cena 230 sit Prehitevanje po levi in desni str. 6 Potrjeno pranje denarja ali korupcija - Štefan Tratnjek in Jože Hanc ovadena str. 7 sklenjena med: I. GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE, Dimičevi ulic. 13.1000 laublian--koCdoHnitaoiJarten.:) Z IMP MONTAŽA MARIBOR D.D, Spoli«. ulica 2, 2003 Maribor - kor dolfnikora ir. upnikom (oipi.nr) 3. GIDOS DO, LENDAVA. Partizan*« 93. 9220 Lendava - kor upnikom (ariputar) Arrgnara taja od svojega dol toik. to dolguje svojemu upniku n. Aaif-oaal naroča tvojemu doltoiku (aaigrutuj m ja hkrati poohl.Ha. da za njegov inčun natafc vrednost v vijini 14391,450.00 SIT v korist asignaarja to star kot plačilo računa 11990333 z valuto: UklŽ.lW, Arign.nl istočasno poobl^ ^ga upnika. »grutmj^ d* zgornji znea* spojna kot ptoSJo svojo tajat.«: račun 990333 v vrednorti I439M5C.0O SIT (valuta: Pogodb« je ser.^a v ud, (3) Izvodih, od talaib prejme vsota slran po en (|) Lendava, I7.I1.IJ99 GIDOS D.D. LENDAVA NAROČNIK ^Z C Z 33 M W 2 in ? ca (n O 03 O Z tn N' 3- maj zum VEM MA Medijski zakon končno sprejet Amandma, ki rešuje »lokalce« Kljub pomanjkanju delovne sile tujci v Avstriji še vedno nezaželeni Vlada proti uvozu Pomurski poslanci glasovali za amandma in zakon delavcev iz tujine otem ko je trajalo že več kot tri leta sprejemanje novega zakona o medijih, so ga prejšnji teden v državnem zboru končno sprejeli. Verjetno je v zakonu, ki ima kar 170 členov, največ polemik sprožil amandma, da bodo v prihodnje trije odstotki od RTV-prispevka (naročnine) namenjeni pripravi programskih vsebin lokalnih, regionalnih in študentskih radijskih in televizijskih programov. Na našem območju ima status takšnega radia Murski val. To, kar nas je tokrat zanimalo, pa je, kako oz. zakaj so se tako, kot so se, odločili pomurski poslanci. Kot verjetno že veste, so vsi, razen Ferija Horvata in Cirila Pucka, ki sta v državnem zboru zaradi službene poti takrat manjkala, glasovali za omenjeni amandma in zakon, to pa pomeni, da so podprli »lokalce« in s tem tudi edini pomurski nekomercialni radio. Odločitev je bila toliko težja, saj je vlada amandmaju o treh odstotkih nasprotovala, naši poslanci pa so kljub vsemu, to velja predvsem za poslance LDS-a, katerih stranka je v vladi, podprli amandma in pozneje tudi zakon. Kot pravi v pogovoru za Vestnik Geza Džuban, eden od pobudnikov predloga o treh odstotkih, je bilo pri njem odločilno predvsem to, da je RTV velik sistem, ki po zakonu zbere sredstva in jih izgubi ne glede na to, kako se obnaša. Že pred kratkim je imel priložnost pri odločanju o direktorju RTV-ja slišati zgodbe, iz katerih lahko sklepamo. da v tej hiši nekaj ni v redu. Zaradi tega ni videl razloga, zakaj pe bi še druge postaje, ki prav tako opravljajo informativno dejavnost po zakonskih kriterijih, dobile deleža RTV-prispevka. Podobno pa so svojo odločitev dan pred tem v oddaji na Radiu Murski val pojasnili preostali trije poslanci. Andrej Gerenčer pravi, da tukaj ne gre samo za boj za lokalne postaje, ampak tudi za to, da je v poslovanju RTV Slovenije zelo nepregledno stanje. Mogoče bi bilo ravno na ta način lažje doseči preglednost poslovanja te velike nacionalne hiše. S to odločitvijo pa so seveda poskušali tudi lokalnim radijskim in TV-postajam zagotoviti enake možnosti pri informiranju naših prebivalcev. Tudi Jožef Špindler meni, da bi morala biti sredstva RTV-prispevka pravičneje razdeljena. In če drži, da se s temi tremi odstotki ruši sistem nacionalne televizije, potem si ta ne zasluži niti tistih 97 odstotkov. Prav tako pa poslanka madžarske narodnostne skupnosti Marija Požonec pravi, da je mirne duše glasovala za ta amandma, ker podpira »lokalce«. Meni namreč, da nacionalna radio in televizija ne moreta pokrivati vseh dogodkov, kot so na primer občinske seje, zato naj jih pokrivajo lokalne postaje, ki pa pri tem potrebujejo za svoj program denar. Zanimalo pa nas je tudi, kaj o tem pravijo poslušalci. Poklicali smo zvestega poslušalca Murskega vala Karla Kuzmo iz Gornje Radgone, ki je dogajanje ob sprejemanju zakona tudi budno spremljal. Kot pravi, ima tako on kot verjetno tudi vsi drugi redni poslušalci Murskega vala sedaj občutek, da imajo od teh sredstev, ki jih dajejo za RTV-na-ročnino, tudi neposredno korist, ki se jim vrača v obliki informacij iz naših krajev. »Vsaka pokrajina, tako tudi Pomurje, potrebuje, da se ohranja kultura in identiteta teh krajev ter ljudi, pri čemer mediji lahko veliko pomagajo, toda za pripravo takšnih in še popolnejših programov potrebujejo več sredstev. Ta pa so sedaj vsaj delno zagotovljena tudi ob pomoči pomurskih poslancev,« dodaja poslušalec iz Gornje Radgone. VESTNIK IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za inlormtranje d. d. Murska Sobota UredniStira: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež/Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica). Robert J. Kovač (računalniški prelom). Maslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60. @3 10 19 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15, št. telefaksa 532 11 75. Mena-rečenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 2.900,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.500,00 Sit- polletno. Jzvod v kolportaži pa 230,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 5010t(620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda ln se obračunava v skladu s 7. točko Ž5. člena Zakona o davku na dodano vrednost. Uradni list 23. 12. 1998. št. 89 ElektrMSka pošta: vestnik@eunet.si WWW stran: http://www.p-inf.si. C. K. ■ Dragi boni in neprijazen odnos Študentje so se potožili pri ŠOU-u Študentska prehrana ni urejena v korist študentov Potem ko so nam prejšnji mesec med pripravljanjem Ve-stnikove ankete o študentski prehrani ljubljanski študentje potožili, da na njihovi univerzi nimajo nobene skupine, podobne tisti, imenovani Novi val, ki jo imajo v Mariboru in ki občasno pritisne na samosvojo Študentsko organizacijo Univerze v Mariboru, so jo sedaj dobili tudi v Ljubljani, ki pa pri večjih organizacijah prav tako ni naletela na posluh. Skupina študentov, ki jo sestavljajo tudi pomurski študentje, je pred kratkim poskušala posredovati pri Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani (ŠOU) za izboljšanje razmer pri subvencioniranju študentske prehrane. Kot pravijo, so jih k temu med drugim prisilile občutne podražitve bonov v marcu. Dejansko so se podražile cene za študente najbolj atraktivnih bonov, tako da je danes večina bonov v cenovnem razredu okoli 400 SIT. Poleg vsega tega jih moti tudi javni razpis, na podlagi katerega so bili izbrani ponudniki študentske prehrane. Sprejeti so bili namreč skoraj vsi ponudniki, to pa priča o očitni ne- Gospodarstveniki menijo drugače se odkar je dalo avstrijsko gospodarstvo znak za alarm, da potrebuje ob trenutni gospodarski rasti, ki znaša 2,5 odstotka letno, do leta 2005 vsaj 165.000 novih delavcev, si tamkajšnji politiki in gospodarstveniki belijo glavo s tem, kako to luknjo zapolniti. Predlogi so različni, toda vse bolj se zdi, da tudi na tem področju modro-črna vladna koalicija ne bo našla skupnega jezika. Če se bosta svobodnjaška (FPO) in ljudska stranka (OVP) spotaknili ob tem kamnu, bo posledice njunih nesoglasij čutilo avstrijsko gospodarstvo. Šokantni rezultati raziskave Avstrijski gospodarski inštitut (WIFO) je objavil šokantno študijo, v kateri dokazuje, da bo do leta 2005 v Avstriji primanjkovalo od 165.000 do 200.000 delavcev v različnih gospodarskih sektorjih, od turizma, trgovi- Svobodnjakinja Riess-passerjeva proti, medtem, ko je kancler Schiiss^ naklonjen dvigu kvote priseljencev. Foto: Reuters zahtevnosti kriterijev, ki bi lahko bili strožji in v večjo korist študentov. Pri tem razpisu jih predvsem moti, da imajo študentje premajhen nadzor nad kakovostjo storitev in da kriteriji, po katerih so ocenjevali ponudnike, niso razdelani. Marsikje so namreč študentje za gostince drugorazredni gostje, čeprav jim le-ti ekonomsko verjetno zagotavljajo preživetje. Nasploh je študentska prehrana v Ljubljani velik posel, saj se na leto proda okrog 2.500.000 bonov, pri čemer plača študent za en bon okrog 400 SIT, 450 SIT pa subvencionira država, torej je vrednost enega bona okrog 850 SIT. Študentje so torej močan faktor na ne pa do medicine. Če se ta luknja ne bo učinkovito in dovolj hitro zapolnila, lahko pride do večjih negativnih posledic na gospodarskem področju, saj se ta družbeni sektor ne bo več tako hitro in ustrezno razvijal, kot bi se moral za spodobno konkurenco na evropski ravni. Čeprav bi bila najenostavnejša in najhitrejša trgu, vendar pa, kot pravijo študentje iz omenjene skupine, »tega ’ ne znamo izkoristiti za boljše razmere študentov«. Pri tem bi moral seveda odigrati bistveno vlogo ŠOU, ki naj bi se boril za boljše razmere, toda tega ne stori. K vsem tem težavam dodajajo še to, da je problem tudi že večkrat omenjena nezmožnost kupovanja bonov v poletnem času, razen v primeru dokazila o študijskih obveznostih. Izdaja tega potrdila pa je predvsem odvisna od dobre volje referenta in njegovega pojmovanja študijskih obveznosti. Kot dodaja na koncu eden od vodij te študentske skupine, jim kljub vsem omenjenim težavam, ki so jih v imenu študentov navrgli, ni uspelo zdramiti ŠOU-a. Nad takšno nezainteresiranostjo in neaktivnostjo ŠOU-a glede te problematike so bili izredno razočarani. Ves čas so jim namreč v študentski organizaciji zatrjevali, da je vse to v skladu z interesi študentov, to pa da občutek, da so se pogovarjali z zastopniki interesov ponudnikov študentske prehrane, ne pa z najmočnejšo študentsko organizacijo, ki ima vse vzvode moči in možnost pritiska, da bi to problematiko rešila v korist študentov. C. K. ■ rešitev dvig kvote priseljencev, s katerim bi dali tujcem zeleno luč za delo v Avstriji, pa zvezni kancler Wolfgang Schussel (OVP) in podpredsednica vlade Susanne Riess - Passer (FPO) ne mislita na takšen ukrep. Vladni predlogi Vlada se je v uradnem sporočilu za javnost zavzela za reformo univerzitetnega študija, in sicer takšne vrste, ki bi visoko kvalificiranim delavcem omogočala, da študij hitreje končajo in se tako čim prej vključijo v delovni proces. Drugi ukrep, ki ga vlada predlaga, je podaljšanje delovne dobe, s čimer bi dosegla, da že delujoči ostanejo na svojih mestih še dlje časa. In šele na zadnjem mestu govori vladni predlog o možnem zvišanju kvote za priseljence. Svobodnjaška rešitev Susanne Riess - Passer je v svojem tipičnem svobodnjaškem slogu, ki se vedno bolj zgleduje po ksenofobiji prejšnjega voditelja te stranke Haiderja, izrecno proti povišanju števila tujcev v državi. Podpredsednica vlade pravi, da je »narobe« to temo vedno znova obesiti na povišanje kvote priseljencev. Njej se zdi veliko bolj pomembno »zaposliti tiste, ki že živijo v Avstriji«. Tujci zanjo sploh ne pridejo v poštev, ker obstaja veliko področij, ki so prenasiče-na z delovno silo, na primer javne službe pri pošti in telekomu. Ta področja je treba razbremeniti, predlaga podpredsednica vlade, in delavce prekvalificirati za tista področja, ki čutijo največje pomanjkanje. Vodja svobodnjaške poslanske skupine Peter Westenthaler še dodaja, da je treba z Zavoda za zaposlovanje pobrati vse tiste starejše delavce, ki so se tam znašli, potem ko so postali odveč v svojih nodietiih zaradi vedno večje elektronizacije, in podaljšati delovno dobo. Kancler naklonjen sosedom Kancler Schussel na noben način noče ponovnega izbruha konflikta s koalicijskimi svobodnjaki, zato sicer prikimava Riess-Passerjevi in njeni ekipi, v resnici pa tiho prikimava predlogu, da bi rahlo dvignili kvoto priseljencev in s tem vsaj kratkoročno rešili domače gospodarstvo. Uvoz tuje delovne sile naj bi po njegovem mnenju potekal specifično po področjih, za katera se delavce najbolj potrebuje, in v tesnem sodelovanju zlasti s sosednjimi državami. Schussel tudi opozarja na predlog Evropske unije (EU), ki pravi, da bodo morale odpreti države EU v sedmih letih svoje trge tudi tistim državam, ki bodo kmalu postale njene članice. Z dvostranskimi pogodbami bi po kanclerjevem mnenju ta rok lahko tudi skrajšali. Ministri bi imeli tujce Minister za gospodarske dejavnosti Martin Bartenstein (OVP) kanclerjev predlog še bolj radikalizira. Njegov predlog je, takojšnje odprtje avstrijskega trga delovne sile za delavce iz držav, ki so v prvem krogu širitve EU. V intervjuju za avstrijski tednik Format je Bartenstein izjavil, da »naj prehodna doba, ki jo je določil EU, znaša kolikor hoče, še veda* pa je neumno, da zapiramo vrat’ pred Vzhodnoevropejci do neF ga dneva X, potem pa ga o3' enkrat prosto odpremo«. Gosp0" darski minister tako predlaga, začnejo že sedaj korak za rakom v državo uvažati dclaV^ na podlagi dvostranskih pogo® s posameznimi državami. TeR predlogu se pridružuje tudi S strijski minister za notranje ve Ernst Strasser (OVP). Politika škoduje gospodarstvu Za čimprejšnji uvoz kvalil^ nih tujcev se zavzemajo tud' strijski gospodarstveniki, I družbeni sektor še najbolj P°z” e V tako kratkem času je nam^^ mogoče izpeljati ustrezno re*° univerzitetnega študija, ncnl<’^c je tudi ustrezno prekvalific‘P g | obstoječo, a brezposelno de'°, p, silo na domačih tleh. Op«28^ | da utegne dobiti Avstrija klofuto, če se bo ta problem *. prej skušalo reševati na p*’**1’ gjp I populistični način, kot to P° svobodnjaki. Marjetka Raušl, dopi^.,,! f Billi 3. maj 2001 ASVIUALNU UUMA Sklepno dejanje v Lendavi Zlati in srebrni etošnje območno tekmovanje osnovnošolcev in dijakov srednjih šol iz pomurske regije za Cankarjevo priznanje je bilo na Srednji dvojezični šoli Lendava. Naslov tekmovanja je bil Odločitev za jezik (v »počastitev« evropskega leta jezikov), rezultati, ki so jih dosegli, pa so se šteli tudi v državnem merilu. Prejšnjo sredo je bilo vse nared za razglasitev rezultatov ter podelitev priznanj in nagrad. Tudi to sklepno dejanje so pripravili v Lendavi, in sicer s skupnimi močmi Slavistično društvo Prekmurja in Prlekije, Zavod RS za šolstvo, OE Murska Sobota ter Srednja dvojezična šola Lendava. Povabljeni učenci in dijaki, ki so osvojili zlata in srebrna Cankarjeva priznanja, njihovi mentorji oziroma spremljevalci ter dragi gostje so si najprej ogledali monokomedijo Miše Gerič z naslovom Kam se peljeta Vladek in Miša, zatem sta podelila predsednik slavističnega društva Miran Korošec in predstojnica organizacijske enote zavoda za šolstvo v Murski Soboti Irena Kumer priznanja in nagrade, sledil pa je še skupni ogled razstave v lendavskem gradu. Na srednji šoli pa so poskrbeli še za pogostitev nagrajencev. Srebrna Cankarjeva priznanja je osvojila 63 osnovno- in 13 sre- Cankarjeva priznana in knjižne nagrade še Brigita Recek (OŠ Sv. Jurij), Mojca Obran (OŠ Beltinci), Matej Holc (OŠ Gor. Radgona), Dominik Zver (DOŠ I Lendava, Andreja Ficko (OŠ Grad), Mateja Čurič (OŠ F. Prešerna Čr-enšovci), Sanja Klenar (OŠ Stročja vas), Nina Žitek (OŠ Stročja vas), Nina Softič (OŠ I M. Sobota), Martina Horvat (OŠ Beltinci), Natalija Kavčič (OŠ Apače) in Jana Bohar (Ekonomska šola M. Sobota). J.G.B dnješolcev. Čeprav si s tem niso pridobili dodatnih točk za vpis, Mihaela Sušeč z OŠ Beltinci je bila najboljša med vsemi in tretja v državnem merilu. (Foto: J. G.) Proslava ob dnevu upora proti okupatorju Utrditi v preteklosti izbojevano Slavnostni govornik Anton Slavic Novak, Vladimir Pejčič in Darinka Zorec. počastitev državnega praznika, ko se spominjamo 60. obletnice organiziranja vstaje slovenskega naroda proti okupatorju in 10. obletnice samostojne države Slovenije, je bila v grajski dvorani v Murski Soboti osrednja slavnostna prireditev. Skupno so jo pripravile Mestna občina Murska Sobota ter območni odbor in mestna organizacija ZZB NOV. V nabito polni dvorani so se zbrali številni udeleženci prelomnih dogodkov iz naše revolucionarne preteklosti. Slavnostni govornik je bil župan mestne občine Anton Slavic. Med drugim je poudaril: »Izredna složnost je spremljala Slovence pri odločitvi, da imamo danes svojo državo in lahko praznujemo velike obletnice slovenskega naroda, ki so prav tako posledica svojevrstnega upora. Pri tem smo bili izredno složni, to pa nam v vsakodnevnem življenju povsem ne uspeva, zato naj bo z današnje slovesnosti naš skupni klic: Stopimo skupaj! Utrdimo tisto, kar smo v preteklosti izbojevali, in storimo vse za dobro sedanjih in prihodnjih generacij.« Sledil je bogat kulturni program. V njem so nastopili meša- Zgodilo se je med prazniki Močna ekplozija na Bukovnici Slovesnost v Očeslavcih Štefan, Tomaž in Jožef so jb hudo skupili a Bukovnici se je 1. maja ob 0.30 zgodila huda nesreča. Štefan G., Tomaž N. in Jožef M., ki so bili na kresovanju, so odšli na dom Štefana G., v čigar garaži so nameravali napolniti s plinom acetilenom in kisikom traktorsko zračnico, da bi jo nato vrgli na ogenj in bi odjeknil močan pok, ki bi naznanil praznik dela. Počilo pa je že prej - med polnjenjem zračnice - in vsi trije so se hudo poškodovali in so na zdravljenju v soboški bolnišnici. 2. maja ob 7.40 se je zgodila prometna nesreča na lokalni cesti v Poznanovcih. Voznik osebnega avta Miran R. je, domnevno zaradi neprimerne hitrosti, trčil v traktor, ki ga je vozil Štefan L., nakar je osebni avto odbilo in je trčil šc v peški, ki sta šli za traktorjem: Olgo G. in Silvo K. Ti sta sc tudi huje telesno poškodovali, traktorist in njegov sopotnik (otrok) pa sta se lažje poškodovala. Policisti so 2. njajakmalu po polnoči, mecFkontrolo prometa v Rakičanu naleteli na sumljivega voznika osebnega avta. Po kontroli je alkotest pokazal 2,50 pro- mila alkohola, zato so mu prepovedali nadaljnjo vožnjo, vendar prepovedi ni upošteval. Spet so ga prijeli zunaj naselja Lipovci in odpeljali na PP Ljutomer, kjer so ga zadržali v treznilnici. V Gomilici se je neznanec odpeljal s tujim kolesom z motorjem APN 6, ne da bi lastnika poprosil za dovoljenje, torej ga je ukradel. Sosedje naj bi se dobro razumeli, še posebno zdaj, ko teče akcija Sosed sosedu. Neka občanka iz Murske Sobote pa je na to pozabila in je v soseda, s katerim je že lep čas v sporu, vrgla ri Tothovem mlinu v Očeslavcih je bila 27. aprila 2001 slovesnost ob 60-letnici OF in tudi spominska slovesnost, posvečena okrožnemu sekretarju OF Janku Jovu Jurkoviču, ki so ga 11. marca 1945- leta kozaki ustrelili pri Tothovem mlinu. Spomnili pa so se tudi treh bratov Zadravec z Rožičkega Vrha, od katerih sta dva preminila 20. in 21. marca 1945. leta v Dachauu, tretjega pa So 20. marca 1945. leta kozaki ustrelili v Slaptincih. V imenu ZZB NOV je udeležence slovesnosti (bilo jih je okrog osemdeset) pozdravil Franjo Štebih. Slavnostni govornik je bil poslanec Feri Horvat, o padlem aktivistu Jurkoviču pa je spregovorila Anica Miholič. Dejala je, da je hišo obkolilo petdeset kozakov, ki so na begu ustrelili Janka Jova Jurkoviča, Tothovo družino pa je gestapo odpeljal v avstrijsko Radgono, od tam pa v zapore v Maribor, kjer se je za očetom Jožefom izgubila sled. Na slovesnosti so peli Kapelski fantje, recitirali so učenci OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici, na harmoniko pa je zaigral Milan Markovič. L. Kr. ■' Razvoj so se kljub vsemu izkazali s svojim znanjem. Najboljša med vsemi v pomurski regiji pa je bila Mihaela Sušeč z OŠ Beltinci, ki se je po številu osvojenih točk uvrstila celo na tretje mesto v državnem merilu: Poleg nje so osvojili zlata ni pevski zbor soboškega upokojenskega društva Vladimirja Močana pod vodstvom dirigenta Franca Zvera ter recitatorji Tadej Kura brez migrene omurje ni in je regija. V zadnjem desetletju so njeni šivi pokali po dolgem in počez, z razdrobitvijo štirih velikih na kar 26 povečini ekonomsko in intelektualno šibkih občin smo se v državi še bolj obesili na rep, čeprav nas je geografija položila na glavo kure. Pravijo sicer, da ima bolj malo pameti, ampak vedno je vsa, ki jo premoreš, v glavi. Z njo poslušaš, gledaš, vohaš, okušaš... in z njo misliš. Mi pa? Zdi se, da ima kura migreno in glavo tišči v temo. Župani pridno okopavajo svoje vrtičke, da bi čez leto dobili še en mandat. Rezultati poslovanja podjetij so vedno slabši, gospodarstvenikom je ob vsem hudem pobegnila še večina lastništva. Mladi »možgani« imajo v domači pokrajini čedalje manj priložnosti, zato najboljši bežijo. Najhitreje rastoče podjetje v pokrajini je Zavod za zaposlovanje. Mnoge skrbi in poskušali so s terapijami, najbolj ambiciozni so razmišljali celo o razvojnih vizijah, nekaj so jih tudi napisali in obelodanili. Pa se je vedno našel kdo z zanj pomembnejšim lokalnim interesom in zmagal. Poskusimo vsak po svojih močeh narediti kaj, da k diagnozi čimprej dodamo učinkovito terapijo. Pokrajinski tednik Vestnik je vzdržal kot ena redkih regijskih institucij vsa pokanja šivov. Zdaj ponuja vsem, ki zmorejo in hočejo, da poprimejo in sprožijo razvojni zagon. Vsak teden bo 6. stran časopisa z nadnaslovom RAZVOJ. Pet mladih ambicioznih ljudi iz uredniškega odbora - mag. Anton Balažek, Dejan Fujs, Marta Halasz Gordos, Feri Gone in Ciril kosednar - vabi k sodelovanju domače strokovnjake z različnih področij in Pomurce po svetu, kjer so največkrat vrhunski strokovnjaki, da del svoje ustvarjalne energije namenijo razvoju domače pokrajine. Dobrodošla bodo tudi mnenja vseh, ki vam ni vseeno, kako bomo živeli jutri. 120 tisoč Pomurcev ta hip resno skrbi, kakšna bo prihodnost. Spremljanje vsebin na razvojni strani bo kot kompas za vsakega - pri poklicni odločitvi, pri iskanju zaposlitve, pri ohranitvi delovnega mesta, ob odločitvi za podjetniško kariero, pri snovanju tržno uspešnega kmetovanja... Upamo, da stran ne bo zgolj enomesečni poskus uredništva Vestnika in uredniškega odbora. Poleg tega naj vsaka stran ne bo postavljena zase, temveč naj se bere kot celota skozi vse nadaljnje številke Vestnika Pričakujemo tako strokovno in materialno podporo Območne GZS za Pomurje in RRA Mura pa še koga ki razpolaga s sredstvi za razvoj. Nadaljujmo bolj samozavestno in ambiciozno - za regijo, ki bo uspešna v Sloveniji in evropskih integracijah! Del tega je tudi Vestnikova stran RAZVOJ. Naša kura ni slepa, pa še tista včasih zrno najde’ Milan Jeršel S slovesnosti ob dnevu upora proti okupatorju v Murski Soboti. Foto: M. J. Irma Benko ■ Komentar Verjetno je treba ločiti dve stvari, ki spremljata v zadnjih dveh tednih tolikokrat omenjeni Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. Eno je to, pri čemer lahko te znanstvene postopke jemljemo kot nesporno pomoč znanosti tistim zakonskim parom, ki ne morejo imeti otrok. V tej luči se medicina in druge znanosti lahko zagovarjajo v skladu z najvišjim etičnim načelom, pomagati ljudem. Tako je težko najti kakršenkoli dober moralni protiargument, razen moledovanja o tem, kakšna bo naša prihodnost, če jo bo krojila znanost, ali pa čisto tehnični ugovori stroki, češ da še ni popolnoma razvila svojih postopkov. kamen in ga lažje poškodovala. V Gornji Radgoni je nekdo vlomil v kavni bar Ruleta, iz katerega je ukradel cigarete, nekaj steklenic piva in pet tisoč tolarjev. Tatovom ni nič sveto. Celo iz cerkva že kradejo. Tako je v mo-ravskotopliški cerkvi nekdo vlomil v omarico za prostovoljne prispevke in odnesel vse, kar je bilo noter. Ni bilo ravno veliko. Pa vendarle: skupne škode je za 25.000 tolarjev. Neznanec je vlomil v kiosk Dela v Radencih in ukradel cigarete v vrednosti 300.000 tolarjev. V Murski Soboti je nekdo iz kombiniranega osebnega avta odvil avtoradio in akumulator in lastniku povzročil večjo škodo. Ljutomerski gasilci so »vdrli« v stanovanje Rozalije V. v Prešernovi ulici, iz katerega se je močno kadilo. Po vstopu so ugotovili, da je stanovalka med kuhanjem hrane - zaspala. Prišli so še ob pravem času in stanovanje in žensko, ki je že bila v komi, rešili. Očeta si domišljajte! Drugo pa je znotraj tega zakona dovolilo, da imajo do umetne oploditve pravico tudi zdrave samske ženske. Pri tem odločitev že presega zgolj znanstvene rešitve v pomoč človeku in posega v vzgojo in socializacijo otroka ter družbeno življenje. Tukaj že vidim, kako svobodne, moškim škodoželjne ter živalskost naravnega spolnega občevanja prezirajoče ženske vihajo svoje nosove. Pa nič za to, vihajte jih nad psihoanalitikom Freudom, ki v svojih teorijah dokazuje, kako pomembna je vloga očeta v procesu odraščanja otroka, ali nad sociologi, kot je Durkheim, ki imajo življenje v paru za pomemben prispevek k integraciji družbe. Kakorkoli že verjamete psihoanalitikom ali sociologom, pri sprejemanju tega zakona je protislovno tudi argunfenti-ranje tega drugega dovolila. Zdravstveni minister Dušan Keber se namreč demokratično zavzema in pravi, da bi tudi populaciji samskih žensk dovolili te postopke in ne samo parom, saj naj bi življenje v paru ne bilo naravno, ampak gre za družbeni dogovor. Če torej življenje v paru ni naravno in na podlagi tega nima nobene temeljne prednosti pred samskim življenjem, potem ima svoje pravice tudi populacija samskih moških. Se bo tukaj demokratičnost uredila s tem, da bo za populacijo samskih moških sprejet zakon o kloniranju? Ciril Kosednar ■ 4_____________________________________________________________________________________________________________________3- maj2001 IHH Beltinske svetniške dileme Projektant prišel na sejo Vodarina razdvojila svetnike Izgube z vodo bodo pokrili Španovija gre naprej s slabo vestjo svetnikov P o zadnji seji beltinskega občinskega sveta ni več nobenih zadržkov za začetek gradnje plinovodnega omrežja. Svetniki so namreč po dobro obiskanih jav- nih razpravah v krajevnih skupnostih v drugem branju sprejeli odlok o lokacijskem načrtu, ki ga je izdelal gradbeni inženiring Atrij iz Odranec. Tako bo zgrajeno plinovodno omrežje za oskrbo naselij v beltinski občini z zemeljskim plinom za ogrevanje, sanitarno vodo, kuhanje in druge energetske potrebe. V skladu s koncesijsko pogodbo, ki je bila že pred časom sklenjena z ljubljanskim Petrolom, predvidevajo gradnjo v treh fazah. V prvi bo plinifikacija speljana na območju industrijske cone Lipovci, v Bratoncih, Beltincih in Lipi, v drugi bosta prišli na vrsto naselji Gančani in Lipovci, v tretji pa Dokležovje, Ižakovci in Melinci. Hkrati bodo poskušali poenostaviti postopke za gradbena dovoljenja, to pa pomeni, da se želijo čimbolj približati potrebam strank. Veliko več razprave in polemik pa je bilo glede predloga odloka o prostorskih in ureditvenih pogojih za območje beltinske občine, ki je naposled vendarle dobil zadostno podporo svetnikov. Kopja so se lomila zlasti ob opredeljevanju poselitvenih območij, saj bi na ta način marsikje onemogočili nadaljnjo stanovanjsko gradnjo. Menili so, da bi morali bolj upoštevati pomen urbanih naselij, kjer ne bi kazalo zavirati razvoja mešanih dejavnosti, kot so poslovne in servisne dejavnosti ter mirna obrt. Po mnenju Dejana Klemenčiča je nevzdržno, da bi nekatere zadeve veljale le za Beltince, zato bi jih bilo nujno treba uskladiti že v dokumentu, da se npr. beltinski disko ne bi »dogajal« tudi povsod drugje. Na njegov očitek, da ta odlok nima pravne podlage, so sklenili, da bodo preverili zakonsko plat. Po besedah Milana Kermana, ki vodi odbor za urbanizem, urejanje prostora, gospodarsko infrastrukturo, komunalo in varstvo okolja, bodo te zadeve jasno opredeljene šele v novem ureditvenem načrtu. Takrat bo tudi v Dokležovju mogoče graditi stanovanja. Še bolj polemična in vroča pa je bila razprava ob predlogu krajevnih skupnosti Dokležovje in Melinci glede delnega odpisa vodarine. K temu jih je spodbudil sklep o delnem odpisu vodarine v preostalih šestih krajevnih skupnostih, ki so priključene na skupni vodovod, oni pa ne. Nabralo se je za dobrih deset milijonov tolarjev izgub. Občinski svet je oblikoval enotno ceno za kubični meter porabljene vode, ki znaša 70 tolarjev. Upoštevana so tudi vzdrževalna dela na sekundarnih omrežjih, njihovo zavarovanje in drugi fiksni stroški. Menijo, da ob določeni trenutni ceni krajevne skupnosti ne zmorejo tega dodatnega bremena, zato predlagajo ponovno kalkulacijo in določitev nove cene za vodo, ki bo vsebovala vse te elemente. »Ker menimo, da je občina zaradi občanov in ne obratno, ter da naj se zagotovi vsaj minimalna enakost med naselji, predlagamo, da se' KS Dokležovje in KS Melinci dodeli po 400.000 tolarjev,« je zapisano v predlogu. Čeprav je le-ta sprva naletel na odklonilna stališča večine svetnikov, ki so omenjali, da se v Dokležovju in Melincih nočejo priključiti na njihov vodovod, so se naposled vendarle dogovorili. da bodo izgube pokrili z rebalansom občinskega proračuna. Krajevni skupnosti Dokležovje in Melinci pa bosta deležni pomoči pri vzdrževanju vodovoda. Milan Jeršei Jože Ficko: »V zvezi s Španovo domačijo ne glasujem več in se ne odločam« I porni projekt Španove domačije je zopet razgrel kri na zadnji seji puconskega občinskega sveta, saj je trajala —,— samo razprava pri točki, posvečeni tej temi, kar dve uri in deset minut. Naj spomnimo, obnova Španove domačije v Moščancih je bila pred leti zamišljena v enostavni in poceni obliki, do danes pa je narasla na večkratni obseg dejavnosti in stroškov - kot pravijo svetniki, brez njihove vednosti. Toda kljub temu, da so se med razpravo in po njej med njimi slišale besede, kot so »lažemo sami sebi, zavajanje, poneverbe ipd.«, so vendarle skoraj vsi glasovali za to, da se sporna investicija konča v okviru dosedanjih stroškov in da naj se v enem mesecu naredi vizija razvoja Španove domačije oz. ugotovi, kdo bo upra-vljalec objekta. Izjema je bil le svetnik Jože Ficko iz Brezovec, ki ni želel glasovati, ko pa so ga hoteli vpisati pod »proti«, je še enkrat ponovil: »Ne odločam več v zvezi s Španovo domačijo.« Leopold Crnkovič, ki je zadnjič glasoval proti Načrtu razvojnih programov in proračunu, je dejal, da tako nima smisla glasovati proti dokončanju investicije, če je bil sprejet letošnji proračun, v katerem je zajeta tudi Španova domačija. Mimogrede, župan Ludvik Novak nas je opozoril, da naj zapišemo, da znašajo letošnja sredstva za Španovo domačijo le 0,2 odstotka v milijardo 700 milijonov »težkem« proračunu, a so mu svetniki kasneje dali vedeti, da je to slab argument. Svetniki so tudi ugotovili, da dela pri obnovi Španove domačije niso bila ustavljena, to pa je župan pojasnil s tem, da se je sklep glasil, da bodo dela ustavljena, dokler ne dobi v roke finančnega preseka, in ker ga je dobil že naslednji dan, so se dela lahko nadaljevala. je treba takoj poudariti, da se je projektant Daniel Srnec udeležil seje, kot so to zahtevali svetniki, ter predstavil številke in datume okrog omenjenega projekta. Dejal je, da o njegovem »ignorantskem odnosu« ne more biti govora, ker se je vedno odzval povabilom, ko je le mogel, in poudaril, da so vse številke dosegljive ali pri njem ali občinski upravi, na koncu pa šokiral svetnike z izjavo, da bo stala obnova po projektantski oceni iz lanskega leta skupno kar 91 milijonov tolarjev! Vendar njegovi argumenti niso prepričali svetnikov, ki so ga vsi po vrsti opozarjali, da naj ne podcenjuje občinskega sveta. Jože Ficko je Srnecu odgovoril, da je odbor za gospodarstvo trikrat zahteval ves finančni pregled investicije, pa ga ni dobil, zato druge besede, kot je »ignoranca«, ne more uporabiti: »Od daleč lahko to zavijemo v celofan, da je lepo videti, ampak ko ta celofan odvijemo, vidimo, da je stvar čisto drugačna. Nas ne zanima, ali ta podatek leži na občRtski upravi ali ne, ker mi svetniki ne bomo šli brskat po občinskih arhivih. Ne vem, ali je to ignoranca občinske uprave ali vas, toda edini podatek, ki smo ga dobili, je ta, da bo stala obnova 13 milijonov.« Enakega mnenja so bili tudi drugi svetniki, Leopold Crnkovič pa je opozoril, da že četrtič ponavlja, da se ne strinja z načinom pristopa k tej investiciji, »ki se je začela že 1997. leta, verjetno z enim opisom del in eno vrednostjo, ki gotovo ni bila ocenjena z vrednostjo 91 milijonov. S to številko mi svetniki do danes nismo bili seznanjeni. Sprašujem se, ali je bil projekt tako zastavljen, da se svetnike z lepo nizko ceno na začetku pridobi, da glasujejo za?« Enak protest so izrazili tudi drugi, vseh konkretnih odgovorov na svoja vprašanja, predvsem o terminski opredelitvi novih razpisov, s katerimi sta se povečala obseg in vrednost del, pa niso dobili. Tu pa je še en »catch«: pri vprašanju, kdo je odobraval ta povečanja, je Marta Horvat odgovorila, da projektni svet za CRPOV. V tem so sicer Evgen Sa-pač, Karel Žekš, podžupan Ernest Nemec in župan Ludvik Novak, vendar je Nemec spomnil, da je to skupni projektni svet CRPOV za vse goričke vasi v občini, da pa projektnega sveta CRPOV samo za Španovo domačijo posamezno niso ustanavljali. Se pravi, da je obseg vrednosti in del odobril projektni svet, ki sploh ne obstaja?! Neko telo, ki je samo »duh«? V začetni strokovni komisiji za vodenje postopka javnega naročila pa so bili Geza Sočič kot predsednik in kot člani: Mitja Crnkovič, Janita Kolmanič, Boris Fajs in Simona Novak. Svetnike je motilo, da razen Sočiča v komisiji ni nobenega člana občinskega sveta, opozorili pa so, da Janite Komanič sploh ne bi smelo biti v tej komisiji. Župan je dodatno razburil svetnike tudi z izjavo, da v občini ne morejo graditi samo cest in vodovodov, še posebno zdaj, ko imajo nekateri deli na Goričkem še zdaj težave z življenjsko potrebno vodo. Skoraj vsi so poudarili, da jih kliče na dom dnevno najmanj deset občanov, prav gotovo pa jih bo še več, ko bodo zvedeli, da se bodo dela pri obnovi Španove domačije končala v okviru skupne dokončne cene 69 milijonov j (s kuhinjo vred) že 25. maja in da bo otvoritev 24. junija, kot je j bilo načrtovano. Tomo Koleš I Svetniki občine Ljutomer iščejo rešitev za vroče dni Bodo Ljutomerčani še plavali? No, začeli smo nekako pri koncu, če pa se vrnemo na začetek, Puconske pevke pri zamejcih v Vorarlbergu 1 I ,, £ ♦ „ Pevsko društvo Puconci sestavlja 13 prijateljic, ki jih povezujeta veselje in ljubezen do petja. Pod strokovnim vodstvom Marjana Povha so stopile v četrto sezono delovanja. Začele so skromno, sedaj pa se lahko pohvalijo z nastopi tudi po sosednji h občinah m v tujim. Vsako leto se udeležijo območne revije odraslih pevskih zborov v Murski Soboti in tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. V veliko pomoč sta jim domača občina in vodstvo osnovne šole, ki jim je ponudilo prostor za vaje. Njihov zborovski program obsega slovensko narodno in umetno pesem, najde pa se tudi kakšna skladba iz svetovne zborovske glasbe Z veseljem se odzovejo vabilom, če je lemogoče. saj jih nasjopi bodrijo in spodbujajo k dobremu petju m uveljavitvi na zborovskem področju. To pomlad so pevke gostovale pri zamejskih Slovencih v avstrijski deželi Vorarlberg. Poleg toplega sprejema so bile deležne navdušenja nad domačo ljudsko pesmijo, saj je našim rojakom obudila spomine na mladost v domačem kraju. Spraševali so po kaseti, zato se pevke poigravajo z mislijo, da bi izdale lastno zgoščenko. Vsa štiri leta si prizadevajo pridobiti k sodelovanju nove članice, a doslej je bilo le malo uspeha. Vaje imajo dvakrat tedensko, vsako leto pa pripravijo lastni koncert z gosti, posvečen’ljubiteljem zborovske glasbe. Letošnji je bil aprila v prostorih OŠ Puconci, kot gost pa je nastopil moški pevski zbor Društva vinogra-jniknv finričkn T K PD Puconci Poletni bazen, katerega upravlja krajevna skupnost, posloval z izgubo I jutomerski svetniki so razpravljali na eni od sej v lanskem letu o sofinanciranju gradnje Pokrajinske in štu-■ dijske knjižnice v Murski Soboti, kjer so sicer idejo podprli, kaj več pa v tem času niso storili. Na tokratni občinski seji so v gradivo uvrstili predlog pogodbe o sofinanciranju gradnje, vendar so svetniki na pobudo koalicije točko umaknili z obrazložitvijo, da zaenkrat ne morejo razmišljati o večjih investicijah, saj bodo morali zagotoviti sredstva za nenačrtovane investicije, npr. nujno obnovo osnovne šole v Ljutomeru, ki je zaradi dotrajanosti v katastrofalnem stanju. darstvo aktivno sodelovati poj iskanju konstruktivne dolgoročne rešitve za bazen, če ne želij<| vsako leto pokrivati izgube-Razvila se je tudi razprava glede lastništva bazena, ki naj bi bil p« besedah Štrakla v lasti KS, saj je zgrajen s krajevnim samoprispe vkom, oporekal pa mu je svetni Rajko Mlinarič, ki je poudaril, je občina posledično vedno h' stnik, saj mora pokrivati izgubft kajti drugače ni jasno, zakaj “ Svetnik Maksimiljan Gošnjak je tokrat spet opozoril na nov način pisanja zapisnika, ki je zanj nesprejemljiv, saj po novem ne zapisujejo več razprav v celoti. Novost sicer naj ne bi bila v nasprotju s poslovnikom, ki določa, da naj se zapisujejo glavne zadeve seje, kjer pa očitno prihaja do drugačnih razlag. Za Gošnjaka je glavna zadeva prav vsebina, kjer naj bo jasno zabeleženo, kdo kaj reče, saj želi, da je javnost seznanjena z njihovim političnim delom. Svetniki so se med drugim tudi seznanili z izgubo ljutomerskega poletnega kopališča v višini nekaj več kot milijon tolarjev, ki naj bi jo pokrila občina. Kopališče upravlja od leta 1981 Krajevna skupnost Ljutomer, od leta 1991 pa so začeli prejemati občinska sredstva za osnovno dejavnost. Ker jih v letu 2000 niso prejeli in ker je bil zaradi neugodnih vremenskih razmer obisk slabši, so poslovali z izgubo. Ob prošnji KS, da občina po- želeli, da denar nakažejo upniku in ne krajevni skupnosti, vendar po besedah strokovne delavke za finance Darje Hrge to ni mogoče, kajti KS je naročnik dela oz. storitve, zato je nujno, da jih nakažejo njim. Svetniki so tudi izrazili prepričanje, da so lansko leto bazen odprli prepozno, to pa je prav tako pripomoglo k slabemu gospodarjenju, zato so k sklepu, da poravnajo izgubo, dodali, da začne odbor za gospo- morala dajati denar zaradi slabi ga poslovanja nečesa, kar ne njeni lasti. Oh tem je tajn^, Branko Novak dodal, da n vložila občina v lanskem let11' milijonov tolam bazen sedem i...,----— . _. sredstev (polovico občinsk>| polovico državnih). Gošnjakl razmišljal še v smeri potreb^ vlaganj za razvoj oz. bogatejs0 privlačnejšo ponudbo, ki Pa^ njegovem prepričanju zmožnostih KS, zato je tf£j tudi tukaj poiskati rešitev novega upravljalca?). g D. Tib^1 Evangeličanska cerkev Apače Letni shod EHO-Podporni^ V nedeljo, 6. maja, ima EHO-Podpornica Evangeličanske e „ svoj tradicionalni letni shod in ob teh priložnosti bodo P vili za evangeličansko cerkvijo v Apačah veliko human’ ‘ (|(| prireditev. Po slovesnem bogoslužju ob 10. uri bo kosilo, oh • jj pa bodo pozdravni nagovori gostov. Na prireditvi bodo zbir-1 prostovoljne prispevke, izkupiček pa bo namenjen za dobro namene, med drugim tudi za ginekološko-porodni oddelek »o _ bolnišnice. Prireditev, na kateri bo tudi družabni in glasbe111 gram, bo v vsakem vremenu, saj bodo postavili šotor. VBM 3. maj 2001;LOKALNA SCENA 3 Kaj so rekli ministrici in kaj je rekla ona? Najprej je na vrsti ekonomska šola »Istvo pri nas nekaj velja, zato toliko pozornosti novi-tarjev,« je prejšnjo sredo popoldne vidno zadovoljen ačel pogovor župan Mestne občine M. Sobota Anton Slavic z ministrico za šolstvo in šport dr. Lucijo Čok. š Prav tako z zadovoljstvom je župan govoril o tem, kaj so v zadnjih štirih letih postorili na področju šolstva v občini. Tako so znašale naložbe v osnovnošolski prostor milijardo 35 milijonov tolarjev, k čemur je država primaknila približno četrtino. Zgradili so telovadnico in druge nujne prostore pri OŠ I, telovadnico pri OŠ II in prizidek pri OŠ III M. Sobota, telovadnico pri OŠ v Bakovcih ter telovadnico in manjkajoče učne prostore pri podružnični OŠ v Krogu. Kljub tako velikemu vlaganju imajo še vedno nekatere probleme, ki bi jih radi čimprej odpravili. Potrebovali bi okrog 400 milijonov tolarjev za obnovo poslopja OŠ I, kjer potrebujejo tudi novo knjižnico, za nadzidavo OŠ III in dograditev manjkajočih prostorov v Bakovcih. Največje prostorske probleme pa ima pravzaprav glasbena šola. »Objekt, v katerem deluje, niti približno ni Ob prazniku občine tudi ogled nove šolske zgradbe Šolsko leto 2002/03 v novi šoli? sklopu praznika občine Rogašovci je bil na jurjevo ogled gradbenega objekta nove osnovne šole Sv. Jurij. Šola, ki so jo začeli projektno načrtovati že leta 1996, z gradnjo pa so začeli dve leti kasneje, še ni dokončana, zato nam je nekaj o tem, v kakšni fazi gradnje je in kaj je še potrebno storiti, ob tej priliki povedal župan Rogašovec Janko Halb. Čeprav je bilo veliko govora o tem, da je gradnja nove šole prevelik zalogaj za občino in da bodo zaradi tega prikrajšani vsi drugi uporabniki občinskega proračuna, je občina takrat sklenila pogodbo z izvajalcem del SGP Pomgrad, ki znaša samo za grad-beno-tehnični del 561 mio SIT, medtem ko se končna,vrednost šole ocenjuje nad 700 mio SIT. Šola pa naj bi bila sedaj po županovih besedah, vsaj kar se tiče gradbenega dela dokončana v dveh tretjinah, to znaša torej od pogodbene vrednosti za gradbeni del finančno okrog 350 mio SIT, in v tej vrednosti tudi odplačana. To pomeni, da so seveda poleg objekta dokončana tu di nekatera notranja dela; zgrajene so vse predelne stene, notranja instalacija za vodo, cevi za centralno ogrevanje in elektrika. Realizacija del naj bi bila torej izvajalcu že izplačana, pri čemer je šolsko ministrstvo do sedaj sofinanciralo okrog 230 mio SIT od obljubljenih skoraj 360 mio SIT, preostali del pa občina. Naslednja dela, ki jih mora SGP Pomgrad s svojimi podizvajalci v tehnično-gradbenem okviru še opraviti, pa so: fasada, tlaki, stopniščne ograje, ureditev kurilnice in kuhinje, tako da se lahko potem namesti samo še potrebna oprema, ter druga manjša dela. S tem se dela po pogodbi za prej omenjenih 561 mio SIT končajo in na vrsti bo opremljanje šole z inventarjem in šolskimi učili. Tako bo v šoli, ki stoji zaradi drsnega terena na 35 stebrih, prostora za 350 učencev. Poleg vseh potrebnih učilnic za pouk, specializiranih učilnic, knjižnice, kabinetov, telovadnice, delavnic itd. bo imela še dozidane tribune za 300 gledalcev za po- primeren,« je dejal A. Slavic in ob tem omenil, da bi občina lahko poskrbela, da bi že letos zgradili novo stavbo, in sicer »na li-zing«, če bi se šolsko ministrstvo obvezalo, da bo po dveletnem moratoriju začelo poračunavati svoj dolg z najemninami. In srednje šolstvo? Nekdanji šolski minister dr. Slavko Gaber je podpisal leta 1996 dogovor o tem, da bo prišlo leta 2000 do gradnje nove ekonomske šole v Murski Soboti. Doslej je država zagotovila samo 10 milijonov tolarjev za študijo. Šola deluje v dveh stavbah, med katerima poteka državjia cesta, po njej se vsak dan pelje v povprečju 17.000 vozil, še večji problem pa je pomanjkanje prostorov. Ker so lani uvedli tudi višješolski strokovni program komercialist, je potreba po zgraditvi novih, večjih prostorov še toliko večja. Mestna občina je končno zagotovila komunalno urejeno zemljišče za no- trebe tamkajšnjega nogometnega kluba, ki ima blizu šole svoje Obisk Bavarcev v Prlekiji Predstavitev mladinske dejavnosti rejšnji teden so bili v Prelekiji na obisku predstavniki Bavarskega mladinskega sveta. Pet članov tega sveta si je ogledalo v sklopu sodelovanja med Mladinskim svetom Slovenije in Bavarske na povabilo Mladinskega sveta Ljutomer Prlekijo in izmenjalo izkušnje z domačimi člani. Skupina sicer dela po evropskih državah in Sloveniji raziskave o tem, kako se mladinski centri razvijajo, oz. jo zanima vse, kar se dogaja v zvezi z mladino, ter želi nekaj svojih idej prenesti oziroma jih odnesti s sabo. Dolgoročno gledano naj bi bil smisel teh obiskov izmenjava ljudi in znanja. Tako naj bi obiskali v okviru vogradnjo. Kje je ta parcela, župan ni omenil, po naših informacijah pa je blizu avtošole ob Noršinski cesti (na levi strani v Po pogovoru v občinski stavbi se je šolska ministrica podala tudi na ogled šolskih prostorov na kraju samem. (Foto: J. G.) igrišče, ter tudi čistilno napravo. Župan k vsem tem tehničnim podatkom dodaja, da bo, če bo šlo vse po načrtih, šola za pouk nared do septembra leta 2002. Stara šola, vredna 14 mio SIT, pa bo prešla v last občine. C. K., foto: N.J. ■ enodnevnega obiska kar nekaj zanimivih ljudi, projektov, povezanih z mladimi, in druge zanimivosti v okolici Ljutomera. Iz Prekmurja so se z brodom pripeljali v Prlekijo, kjer so se najprej sestali z mladimi iz Mladinskega športnega društva Krapje, smeri proti Noršincem). S prostorsko stisko se ubadata tudi Gimnazija ter Srednja tehniška in poklicna šola Murska Sobota, ki delujeta v isti stavbi. Občina je pripravljena zagotoviti zemljišče tudi za zgraditev nove gimnazije. V ta namen je že ustanovljen iniciativni odbor. Srednja kmetijska šola Rakičan in Srednja zdravstvena šola M. Sobota, ki sta skoraj v neposredni bližini, pa nujno potrebujeta skupno telovadnico. Kaj je na vse to rekla ministrica? Župan in njegovi sodelavci so bili vsekakor najbolj zadovoljni z zagotovilom dr. Lucije Čok, da so v proračunu za letos planirana sredstva za dokumentacijo, ki je potrebna za začetek gradnje nove ekonomske šole v Murski Soboti, tako da se bodo dela prihodnje leto (»brez zavor«) lahko tudi začela. Vrednost naložbe je ocenjena na okrog 1,5 milijarde tolarjev, ki jih bo zagotovila država. Glede glasbene šole je ministrica povedala, da bodo proučili predlog, zaenkrat pa tega še nimajo v programu. Če naj bi šolo zgradili »na lizing« in potem računali na državna sredstva, bi morali imeti tudi predhodno soglasje ministrstva za finance. Zato kaj več, kot da bodo iskali možnosti in skušali najti dogovor, dr. Čokova ni obljubila. Okrog nadaljnjih vlaganj v osnovne šole prav tako ni možnosti, da bi prišli kaj kmalu na vrsto, saj so po prioritetnem vrstnem redu šele okrog 180. mesta. Šolska ministrica pa se je pripravljena posebej angažirati, da bi dobila Srednja kmetijska šola Rakičan višješolski strokovni program. Jože Graj ■ ki so jim pokazali gasilski muzej, ki je nastal na njihovo pobudo. Nato so se ustavili v muzeju taborskega gibanja in splošnem muzeju v mestni hiši v Ljutomeru. Ogledali pa so si tudi cerkev svetega Janeza Krstnika, ljutomerski hipodrom ter poučno pešpot in votlino Pekel v Greso-vščaku. Popoldne so imeli še klepet s predstavniki občine in različnih društev. C. K. foto: Arhiv MPC Ljutomer I Odstop beltinskega podžupana Janka Bezjaka "Funkcije na papirju ne potrebujem!?" Doslej ni dobil nobenih pooblastil retjega avgusta 1999 je imenoval beltinski občinski svet Janka Be- zjaka iz vrst socialdemokratske stranke za podžupana občine (za družbene dejavnosti). Funkcijo je preyzel na osnovi pisnega dogovora med SDS in nekdanjo SKD po zadnjih volitvah v lokalno skupnost. Predlog je takrat utemeljil župan Jožef Kavaš. Očitno pa je prišlo pozneje med njima do velikih razhajanj, saj je gospod Bezjak na nedavni seji občinskega sveta ponudil svoj od- Razrešeni podžupan Janko Bezjak stop s funkcije podžupana, ne odpoveduje pa se funkciji občinskega svetnika. Za razrešitev Janka Bezjaka kot podžupana je glasovalo 14 svetnikov. Začuda pa nihče od njih ni zmogel poguma, da bi povedal kaj konkretnega v prid ene ali druge strani. Je bil posredi strah za lastni stolček ali oportunizem?! »Nisem edini, ki ne razumem županove politike« In kateri so največji očitki Janka Bezjaka na račun zdajšnjega župana Jožefa Kavaša? »Na osnovi 34. člena statuta občine Beltinci podžupan pomaga županu pri njegovem delu in opravlja posamezne naloge iz županove pristojnosti, za katere ga le-ta pooblasti. Do sedaj mi župan ni dal nobenih pooblastil za delo. Seveda bi moral biti v tem primeru seznanjen z marsičim, najbrž pa je županov interes takšen, da se določene zadeve zadržijo v sorodstvenem krogu, torej v domačem fevdu. Nisem edini, ki ne razumem politike, ki jo vodi župan Jožef Kavaš pri vodenju občine. Ne zna izkoristiti umskega človeškega potenciala, ki je na voljo v občini. Nekajkrat sem kot svetnik pomagal županu, da se je izvlekel iz godlje. To pa samo z namenom, da se stvari v razvoju občine obrnejo na bolje. V času obstoja občine Beltinci (6 let) bi moral dati tej občini večji pečat. Še danes nimamo občinskih simbolov (zaradi neustrezne politike), vse občine okrog nas (tudi manjše) nas prehitevajo pri gradnji kanalizačije in čistilne naprave (občina ni znala pritegniti izdatnejših državnih in mednarodnih sredstev). Občina nima urejene nobene industrijske cone, občinski javni komunalni zavod, ki bi lahko že do sedaj prihranil občini lep kupček denarja (davka na dodano vrednost), pa ne more zaživeti. Družbena dejavnost je namesto stroke pod nadzorom ozkih političnih interesov itd.« Posredi stara mojstrska miselnost Kot navaja Janko Bezjak, je bil kot podžupan vedno pripravljen pomagati županu pri njegovem delu. Prepričan je, da bi mu izdatno pomagal, to pa bi se poznalo tudi pri razvoju občine. »Seveda nikoli nisem bil pripravljen brezpogojno soglašati z vsemi mnenji in županovimi dejanji, temveč samo s tistimi, ki so dobra in koristna za razvoj občine,« dodaja gospod Bezjak. Po njegovem mnenju je sprejel občinski svet veliko dobrih sklepov, katerih kakovostno izvrševanje je po zakonodaji odvisno od župana. »Znano je, da ne zmore tako kot bi moral in mogoče želel. Župani v mnogih manjših občinah opravljajo delo profesionalno, zato so tam stvarni razvojni rezultati mnogo večji. Podžupanove pomoči ni hotel izkoristiti, ker bi ga najbrž motilo, da je podžupan napravil kaj več za občino (stara mojstrska miselnost)«. Sodu pa je očitno izbilo dno to, da je bil gospod Bezjak na nekaterih zadnjih sejah občinskega sveta deležen ne preveč prijetnih pripomb s članov SLS, češ da ne opravlja dela. »Vse te pripombe si mora vzeti v zakup župan Jožef Kavaš, ki pa na nje ni reagiral niti z besedo. Mogoče mu je celo godilo. Mislim, da bo pooblastilo za delo lahko dobil le tisti podžupan, ki bo slabič in ki bo politična in siceršnja marioneta sedanjemu županu. Po sklepu o podžupanski funkciji mi pripada tudi funkcijski dodatek, vendar je bila tudi na tem področju županova ignoranca popolna. Do danes nisem prejel niti enega tolarja. To je torej v nasprotju s tistim, kar so nekateri svetniki zatrjevali zaradi nevednosti. Tudi v času županove enomesečne odsotnosti v letošnjem marcu, ko je bil v Južni Ameriki, nisem dobil kot podžupan nobenega pooblastila za delo ali nadomeščanje,« končuje Janko Bezjak. »Nikoli nisem vodil sej občinskega sveta« Na seji beltinskega občinskega sveta je župan Jožef Kavaš povečini zavrnil obtožbe na njegov račun. Na kratko je še pripomnil naslednje: »Naš podžupan za družbene dejavnosti je delal tako kot v drugih občinah.« In ko je hotel razrešeni podžupan Janko Bezjak še nekaj povedati, mu je župan sprva to onemogočil. Šele po vztrajanju je prišel do besede, rekoč: »Ne drži, da imam enaka pooblastila kot podžupani v drugih občinah. Jaz nikoli nisem vodil sej občinskega sveta, sodelovanje z občinsko upravo pa je bilo zanemarljivo!« Milan Jeršel u n**«. 3- maj 2001 f®|iB Temeljno vprašanje, ki si ga danes postavljajo države, podjetja in regije, je, kako doseči konkurenčnost. Konkurenčnost je lahko domača (konkurenčnost v lastni državi), predvsem pa je v času globalizacije (liberalizacija mednarodne menjave, mobilnost produkcijskih faktorjev /dela, kapitala, znanja/, razvoj transporta /razvoj infrastrukture, transportnih sredstev, pomožnih transportnih sredstev/, razvoj telekomunikacij in informacijske tehnologije, naraščanje kupne moči, poenoteje okusov potrošnikov) pomembna mednarodna konkurenčnost. Konkurenčnost se oceni s pomočjo kazalcev, ki so od metodologije do 'metodologije različni, vendar uporaba velikega števila merljivih kazalcev pokaže realno sliko. Na Inštitutu za ekonomska raziskovanja smo izdelali leta 2000 analizo slovenskih regij, kjer smo ocenili izkoriščanje regionalnih razvojnih potencialov in ocenili razvojne možnosti slovenskih statističnih regij. Ugotovitve za Pomursko regijo - Splošno družbeno-politično okolje in podoba regije: Z vidika geostrateškega položaja je regija pridobila na pomenu z dogajanji v Evropi, vendar je z osamosvojitvijo izgubila večino trgov. To se kaže v slabih gospodarskih razmerah, ki vodijo k izseljevanju prebivalcev, predvsem izobražene mladine. - Obstoječa gospodarska struktura in infrastruktura: V strukturi dodane vrednosti prevladuje storitveni sektor, čeprav so prede- Konkurenčnost Pomurske regije Mag. Damjan Karaš, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana, Vodja projekta Izboljšanje inovativnosti v Pomurju lovalne dejavnosti še vedno zelo pomembne. Med storitvami sta z relativno nadpovprečnim deležem (glede na slovensko povprečje) zdravstvo in socialno varstvo. To kaže, da so razvite predvsem netržne storitve, medtem ko so tržne manj razvite. Perspektiva je predvsem v turizmu (zdravilišča). Predelovalne dejavnosti imajo pomembno vlogo, vendar so to večinoma delovno intenzivne in nizkotehnološke dejavnosti, ki dolgoročno ne obetajo novih delovnih mest, saj se vsa podetja še niso dokončno prestrukturirala. To dokazujejo izredno slabi finančni rezultati gospodarskih družb, ki so bili v letu 2000 najslabši v zadnjih šestih letih. Gradbeništvo je pomembno in je ena redkih dejavnosti, ki zaposluje nove kadre. Tudi v prihodnosti bo ta dejavnost še perspektivna (nacionalni avtocestni in železniški program). Pomembno vlogo ima kmetijstvo (ekonomsko, socialno), saj je Pomurska regija še vedno kmetijska, vendar se tudi tu otepa s težavami, zato vedno več družin opušča kmetijsko dejavnost. Regija je podpovprečno podjetniško aktivna, to pa je tudi posledica velikega pomena velikih podjetij. Število gospodarskih družb na 1000 prebivalcev je najmanjše med vsemi regijami, medtem ko je po številu samostojnih podjetnikov, kljub dolgi obrtniški tradiciji, na predzadnjem mestu (le Zasavska regija je slabša). Tudi infrastruktura je sorazmerno slaba, predvsem je slaba povezanost z drugimi regijami. Pomanjkanje ustrezne cestne povezanosti je velika cokla za razvoj regije. - Človeški faktor: Ta je še vedno slab, saj po vseh kazalcih regija močno zaostaja za povprečjem slovenskih regij: padec števila prebivalstva, visok delež mladih med brezposelnimi, hitro staranje prebivalstva, visoka stopnja registrirane brezposlenosti, nizek delež zaposlenih z visoko in višjo izobrazbo, nizko število študentov na 1000 prebivalcev. Danes so ljudje (znanje) osnovno gibalo razvoja in brez uspo sobljenega kadra ni uspešnega razvoja. - Kakovost življenja v regiji: Ta je sicer podpovprečna (razpoložljivost šolskega sistema, nizka dohodkovna raven prebivalstva, podpovprečno opremljena stanovanja), vendar sorazmerna ohranjenost narave ponuja nove razvojne možnosti. - Dostop do informacij o tržišču in tehnologiji, organizacija in poslovodenje: Regija je po eni strani zelo dobro opremljena s podjetniškimi centri, po drugi pa primanjkuje kakovostnih svetovalnih organizacij in tudi raziskoval-no-razvojnih organizacij in oddelkov. - Možnosti za financiranje investicij: Slabi poslovni rezultati in velika razdrobljenost občin omejujejo možnosti za financiranje, vendar je verjetno glavna ovira pomanjkanje idej in predvsem znanja, kako ideje uresničiti. Torej Pomurska regija v slovenskem prostoru ni konkurenčna, to pa velja še toliko bolj za mednarodni prostor. Tudi obeti za prihod nost niso dobri, saj pričakujemo nadaljnje prestrukturiranje podjetij. Tudi slab kadrovski potencial in slaba infrastruktura nista dobra popotnica za prihodnost. Vendar razvojne možnosti obstajajo: sodelovanje velikih podjetij, izboljšane prometne povezave s preostalimi regijami in državami, razpoložljivost opremljenih industrijskih površin, boljše izkoriščanje obmejne lege, povezava kmetijstvo-turizem-stori-tve, povezovanje majhnih podjetij, podjetništvo, biokmetijstvo, alternativna uporaba geotermalne energije, skupen nastop naravnih zdravilišč, nekatera uspešna podjetja, mladina z novim znanjem in idejami. To zahteva veliko znanja, podjetnosti, trdega dela in sodelovanja. Razvoj Pomurja je predvsem odvisen od Pomurcev samih, zato je treba strniti vrste in skupaj ustvarjati prihodnost. Pri tem se je treba zavedati, da rezultati ne bodo vidni v enem letu. Potrebna je inovativnost v najširšem smislu, zato smo izbrali v okviru projekta Izboljšanje inovativnosti v Pomurju za iztočnico naslednjo definicijo inovacije: Nemogoče je upoštevati vse različne definicije inovacije, niti to ni zelo pomembno. Pomembno je, da inovacija predvsem ustvarja delovna mesta in višji življenjski standard. Prehitevanje po levi in desni V pomurski regiji je prišlo do poslabšanja gospodarske moči, saj se je delež prihodkov pomurskih družb v slovenskem prostoru zmanjšal, medtem ko je ostal delež odhodkov nespremenjen. Zmanjšal se je delež čistega dobička in povečal delež izgube in slabši je neto finančni rezultat gospodarjenja družb v regiji. To so ugotovili po zbranih podatkih za lansko poslovno leto in zapisali v publikacijo murskosoboške podružnice Agencije za plačilni promet o poslovanju gospodarskih družb in finančnih gibanj v pomurski regiji. Delež prihodkov pomurskega gospodarstva v slovenskem merilu se je zmanjšal Realno je porasla rast prihodkov v regiji za 4,8 odstotka, v državi pa za 7,3 odstotka. V predhodnem opazovanem obdobju (1999 do 1998) čistega dobička. V slovenskem merilu ima v pomurskih družbah ustvarjeni čisti dobiček le 1,9-odstotnega deleža, medtem ko je bil leto prej še 2,5-odstotni. Plača pomurskih delavcev nižja za skoraj petino V pomurski regiji je znašala povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega 140 tisoč 513 tolarjev, medtem ko je slovensko povprečje 171 tisoč 780 tolarjev. Plače v regiji so rasle v primerjavi z letom prej za slab odstotek počasneje kot v državi in so ob upoštevanju inflacije realno porasle za pol odstotka, medtem ko so na slovenski ravni za dober odstotek. Izguba enajst milijard ali petkrat več kot leto prej je skoraj rekordna. Ima jo tretjina gospodarskih družb. Pomursko gospodarstvo glede na izgube tako globoko, kot lani, še ni padlo. Izgubo je lani ustvarila kar tretjina aktivnih gospodarskih družb v Gospodarska Pomurje V nasprotju s temi kazalci se je Slovenija kot država v preglednici indeksa človekovega razvoja za 94 držav povzpela na 28. mesto. Vrsta najnujnejših gospodarskih in socialnih kazalcev kaže, da Slovenija ni le v vrhu kandidatk za Evropsko unijo (EU), temveč se vse bolj približuje njenemu povprečju, pri nekaterih kazalcih pa že presega posamezne države članice EU. Vse to so dodatni razlogi za razmislek in povečano aktivnost zlasti v regiji.in državi. V državi bo nujno treba (končno doseči večji poudarek in večja sredstva za skladnejši regionalni razvoj in končno ustaviti proces centralizacije na gospodarskem in upravnem področju. Naloge so doma Glavne naloge za spremembo negativnih razvojnih trendov so resnici na ljubo »doma«, v regiji. V Pomurju smo začeli med prvimi s pripravo razvojnih programov (ob podpori države in EU). Prvi smo ustanovili regionalno razvojno agencijo in lokalne razvojne sklenila pridružitveni sporazum s Hr- j vaško, to pa bo med drugim zagotovilo dodatna sredstva za čezmejno sodelovanje s to državo. Še vedno so | premalo izkoriščene možnosti sodelo- j vanja (vključno s pridobitvijo sredstev I EU) s sosednjo Avstrijo. Pomurje bi I moralo še bolje izkoristiti priložnosti/ ■ ki jih ponuja Pomurski sejem. Več sodelovanja lastnikov, menedžerjev, I županov, poslancev in drugih bi moralo biti pri kapitalskih povezavah, prevzemih in poslovnih povezavah. Končno so med pogoji za boljše j koriščenje možnosti za hitrejši razvoj j večja povezanost, aktivnost ter sode- [ lovanje vplivnih in odgovornih ljudi iz ® podjetij, lokalnih skupnosti, združenj, j strokovnih in nevladnih organizacij ter | upravnih in drugih struktur, vključno z I mediji in posamezniki doma in zunaj j Pomurja. . 1I Brez patetike Čedalje očitneje je, da je organizi- j ranje regije, do takrat pa več sodelo- j vanja lokalnih skupnosti, pomemben i moč peša, tolčemo - Slovenija - EU rekorde Majda Horvat Feri Horvat - Pomurje je bila rast prihodkov tako v regiji kot državi še skorajda izenačena, 5,3 odstotka v regiji in 5,6 odstotka v državi. Delež prihodkov pomurskih družb se je v slovenskem prostoru zmanjšal za 0,1-odstotne točke in v lanskem letu dosegel le 2,8 odstotka. Delež odhodkov je ostal sicer nespremenjen, vendar slovensko povprečje presega za dva odstotka. Dobiček pomurskih družb v slovenskem deležu manjši kot dva odstotka Po dveh letih rasti čistega dobička se je ta lani realno zmanjšal za 17,8 odstotka, medtem ko je imela država kar 8,2-odstotno realno rast skupnem znesku 11 milijard in 250 milijonov tolarjev, to pa je skoraj petkrat več kot leto prej. Večino izgube je ustvarilo manjše število predvsem srednjih in velikih podjetij, pri vseh pa se je izguba v primerjavi z letom prej večkratno povečala. Srednje velikim družbam tako pripada 41,8 odstotka izgube in velikim 52,2 odstotka. Glavnina izgube je bila ustvarjena pri proizvodnji hrane, pijač, živil, tekstilnih izdelkov ter naftnih derivatov, do tako visoke neto izgube pa je prišlo predvsem zaradi odpisa dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb ter stroškov obresti in drugih odhodkov financiranja. Izstopa področje predelovalne industrije, kjer je ustvarilo čisto izgubo 57 družb v skupni vrednosti 6,7 mi lijarde tolarjev, to pa je devetkrat več kot leto prej. Po izgubah izstopa še gostinstvo, saj je ustvarilo kar 1 7 družb izgubo v višini 2,5 milijarde tolarjev, to pa je spet 11 -krat več kot leto prej. Likvidnost boljša Število pravnih oseb, ki so imele blokiran žiro račun, je do lanskega leta naraščalo, potem pa se umirilo. Tako je imelo lani v povprečju vsak mesec blokiran žiro račun 2.249 gospodarskih družb in drugih pravnih oseb, to pa je za 92 manj kot leto prej. Povprečni dnevni znesek neporavnanih obveznosti je bil trikrat nižji kot leta 1999 in je dosegel 1 milijardo in 115 milijonov tolarjev. Žal tudi najnovejša publikacija Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Poročilo o človekovem razvoju Slovenija 2000-2001 z vrsto kazalci opozarja, da ostaja pomurska regija na repu razvitosti Slovenije. Dosega le 77,6 odstotka slovenskega BDPna prebivalca in le 80,7 odstotka bruto osnove dohodnine. Po brezposelnosti je skupaj s podravsko regijo kljub rahlemu izboljšanju na vrhu. Po zbirnem indeksu človekovega razvoja po regijah je na repu, še večje je zaostajanje po kazalcu kakovosti življenja. In še en podatek, ki je povezan z drugimi in ni obetaven za prihodnost: po številu let šolanja je s povprečjem 8,7 leta v spodnjem delu lestvice dvanajstih statističnih regij, in če k temu dodano še čedalje večji odliv možganov, moramo biti več kot zaskrblieni. ustanove, ki jih zahtevata država in EU. To je pripomoglo, da je Pomurje uvrščeno med tri t. i. testne regije, to pa daje večje možnosti za pridobitev sredstev države in EU. Že v proračunu RS za leto 2001 je predvidenih pri številnih postavkah precej sredstev samostojno ali v povezavi s sredstvi EU. Od pravočasne priprave dobrih programov, lastne organiziranosti in lobiranja je odvisno, koliko sredstev bomo uspeli pritegniti v Pomurje. Že doslej teh sredstev (zlasti iz skladov EU) ni bilo malo. V obdobju 2000-2006 predvideva EU za Slovenijo letno 50 milijonov evrov za programe, ki bodo primerni tudi za Pomurje. Nove možnosti Gradnja prometnic kljub kasnitvi n d ni ra nnva mnžnnofi CI I Lmnln pogoj za hitrejši razvoj in učinkovite^ nastop v Ljubljani in tujini (vključno2 EU). To potrjuje tudi najnovejši doka' | ment Evropske komisije, naslovlj®11 na Evropski parlament, ki določa P0”■ goje za obvezno organiziranje t. i. | tističnih enot (regij) po enotnih kri®' : rijih. Mimogrede: po tem predloga n bi imele regije (t. i. NUTS-3) najm^ I 150.000 prebivalcev. I Nadaljevanje sedanje razdrobi ■ nosti in nesodelovanja bi vodilo P 1 krajino ob Muri v nadaljnje zaostaja ; z vsemi negativnimi socialnimi, d® « grafskimi in drugimi nezaželenimi , sledicami. To bi bilo - brez Pa^e^j0|a i neodgovorno ravnanje vplivnega l sedanje generacije do prihodnj | preteklih generacij. Pred nami je^| dovinski izziv za izrabo priložno WMiB 1maj 2001 uvarvvMrt«? i ww Potrjeno pranje denarja ali korupcija Štefan Tartnj ek in Jože Hanc ovadena Kako se je pretakal denar slovenskega gospodarstva akoj po prisilni poravnavi že združenih podjetij Gidos in Gradbenik v Gidgrad nam je prišel v roke dokument, ki je potrjeval, da je prišlo pri gradnji nove zbornične zgradbe v Ljubljani do nepravilnosti. V času prisilne poravnave Gidgrada je bilo ugotovljenih na računu podjetja okrog 50 milijonov tolarjev, za katerimi ni »povpraševal« noben upnik. Ta sumljivi znesek se pojavlja tudi v ponovno revidiranem poslovnem poročilu takratnega Gidosa. Denar, ki ga je dobil Gidos takrat pod vodstvom Štefana Tratnjeka in Jožeta Hanca na svoj račun, ni potoval po direktni poti, ampak s pomočjo asignacij-skih pogodb, sklenjenih med GZS in glavnima izvajalcema gradbenih in strojno-inštalacijskih del SCT-jem in IMP Montažo Maribor ter Gidosom. Ko smo poizvedovali o tem denarju, je bilo pri službi za stike z javnostjo GZS odgovorjeno, da so namig o čudni poti denarja sicer dobili, toda po preverjanju so ugotovili, da je šlo za dolžniško-upniška razmerja med začuda največjima izvajalcema del in Gidosom. Po nekaterih namigih naj bi bil de- AMGNACIJA 01-12/99 skkiijcua mod: I. GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE. Dimičev« ulic« 13.1000 Lj ubij »na, - kol dolžnikom («»ljriat) 2. SCT D.D. LJUBLJANA. Slovcnika c. 56, 1000 Ljubljana - kol dolžnlkoTn in upnikom (a»lgn»nl) 3. GIDOS D.D. LENDAVA, hrtmuka 93. 9220 Lendava - kol upnikom Stranko k dogovorilo: II. Ailgnunt naroča svojemu dolžniku (atlgnatu) In ga hkrati pooblaKa, da za njegov račun nakaže vrcdnoit v vBInl 33.022.500,00 SIT v kori«! nrlgnatarja In »icer kol plačilo računa «. 990364 z valuto: 21.121999. III. Ailgnant laločaano poobljžča »vojega upnika - lulgnatMja, da zgornji znamk sprejme kol plačilo ivoji lerjatve: račun 990364 v vrednosti 33.022.500,00 SIT (valuta: 21.12.1999). Aslgnat sprejme zgornje pooblastilo In nepreklicno izjavlja, da bo v celoti in Aslgnatar soglala > pooblastilom za prejem zgornjega zneska za poravnavo terjatev. Pogodb« je sestavljen« v treh (3) izvodih, od katerih prejme vsaka sumi po en (I) nar namenjen za gradnjo hiše hčerke vodje projekta gradnje nove poslovne hiše GZS Marjana Hermana Benčana v Trebnjem. Epilog zgodbe in ovadba za odgovorni osebi nekdanjega Gidosa samo potrjujeta naše predpostavke, ki smo jih omenjali ob vseh Zapletih in manipulacijah ob združevanju dveh lenda- Zemljevid za vsak žep Nov turistični zemljevid Pomurja ■ uristično-informacijski center Moravske Toplice Je izdelal v sodelovanju s turističnimi društvi turistični zemljevid Pomurja, vključile pa so se tudi številne pomurske turistične organizacije. Skupni prospekt o Pomurju je že davno pošel, tako da pričujoči zemljevid nadomešča vrzel večletnega pomanjkanja turističnega zemljevida. Že dalj časa turistični delavci niso imeli gostom, tako domačim kot tujim, ponuditi kakšnega oprijemljivega zemljevida, kjer bi našli želene informacije. Izšel je v 35 tisoč izvodih, po vseh zdraviliščih, hotelih in turističnih centrih pa ga bodo delili brezplačno. Oblikoval ga je Zlatko Gnezda, besedilo je napisal Ludvik Sočič, fotografiji pa je prispeval Jože Pojbič. Po besedah Ele Horvat, vodje TlC-a Moravske Toplice, so zemljevid zasnovali tako, da je čim bolj pregleden in v pomoč turistom. Zanj so se odločili zaradi pomanjkanja tovrstnih informacij, ki jih lahko ponudijo turistom. Zemljevid je v treh jezikih, slovenskem, angleškem in nemškem, legenda pa ima univerzalni pikto-graf, tako da je razumljiva turistom z vsega sveta. Turista pa seznani z zanimivostmi, značilnostmi in osnovnimi informacijami; mej- nimi prehodi, cestami, tudi novo železnico, kulturnimi spomeniki, naravnimi značilnostmi, športi in Deset let Sadjarskega društva Pomurja Skrb za usposabljanje članov S adjarsko društvo Pomurja, ki je pred tednom na priložnostni slovesnosti zaznamovalo deset let delovanja, je upravičilo svoj obstoj, saj je že ob ustanovitvi združevalo okrog 200 članov iz takratnih štirih pomurskih občin. Od vsega začetka so dajali v društvu poseben poudarek izobraževanju in usposabljanju sadjarjev za naravi prijazno pridelovanje sadja, vsako leto so pripravili tudi strokovna predavanja in praktične prikaze del v nasadu, izkušnje pa so si nabirali tudi na strokovnih izletih doma in v tujini. Z organizacijo samostojnih razstav in sodelovanjem na razstavah v Gornji Radgoni, Slovenskih Konjicah, Porotorožu in še kje je društvo skrbelo za lastno promocijo, pohvali pa se lahko tudi s svojim sadnim vrtom v Otovcih, ki so ga člani začeli urejati leta 1993. Žal je začetno navdušenje za vrt v zadnjem času nekoliko usahnilo, zato so lani zanj sprejeli sanacijski načrt in v njem zapisali, da je treba zasaditi celotno površino, oskrbo pa naložiti članom sadjarskega društva. Žal ugotavljajo, da tudi za za- bavni in družabni del, ki so mu v preteklosti posvečali posebno skrb, ni več takšnega navdušenja, zato v program dela društva tudi niso uvrstili tradicionalnega plesa z jabolkom, zamrla pa je tudi založniška dejavnost, saj je društvo od leta 1993 do 1997 izdajalo svoje glasilo Moj nasad. Glede na razširjenost ljubiteljskega sadjarstva bi pričakovali, da se bo v društvo vključilo več sadjarjev, vendar ugotavljajo, da je v zadnjem času v tem prostoru nastalo več manjših sadjar-sko-vinogradniških društev, ki AS1GNAC1JAM.OMW sklenjena med: 1. GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE. Dimičeva ulica 13.1000 l.iuHhn-- ko< dolžnikom (mIcmi) ‘ " 2. IMP MONTAŽA MARIBOR D.D, Špelini ulic« 2, 2000 M«ribot - k« dolžnikom in upnikom (ulgnant) 3. GIDOS D.D. LENDAVA, Ponlramlu n, »220 Undava - k« upnikom laja od svojega dolžnik. In dolguje svojemu upniku. Aaipnoar naroča svojemu dolžniku (Mlgnahi) In pa hkrati pooblntta, da a njegov račun nakaže vrednost v vdini MJ9MSM0 SIT v kori« ulnuuri* in sicer kol plačilo računa J1990333 z valuto: 16,12,1999. lil. Asigoant isiočano pooblaU. svojega upnika. asignalaija. da agoniji zneaek sprejme kol plaello evojc terjatve: račun 990333 v vrednosti M.39M50,00 SIT (valuta-16.12.1999), pravočasno izpolnil svoje obv»zj»«l do esignonlo. «S tm as 1A plalkmi raonu «■ "««»: »215 nakdžAKA usnje* so» i* »Ajucancv monti* »tasam« >*casitv v aoeao ksčuu* jiuo-ioi-ooo-omčiti. 53.022.JOOrOO «07031 30> 09 52511» 'fLrAirCV' 23.11.99 2512991229300090001 00 01-12-1« 23.12.9» 1.500.00 MMt1 501 05 >7015 50-251 12• ” 231 Ž9is»4<*eoi5007 00 <9*15Tr1 SODCU | -'w-žl.>2.79 094.>49.60 »43011' . 501 00 /zl-lž.l« 25ia»»W74«0250in 00 W0J»>;0030 ' 23.12.»» I.mast.20 64M11 >01 00 (A O Lepe želje, čestitke in pozdravi Tale čestitka je namenjena ta- ga preživela skupaj - nekdo, za nje, da na tem svetu le nisem stu Francu Turklu z Janževega Vrha. Iskrene čestitke za rojstni dan, veliko sreče, veselja in radosti, predvsem pa zdravja vam iz srca želi - Mirjana. Ljubi hčerkici Kseniji Štriga iz Murske Sobote vse najboljše za deveti rojstni dan, mnogo sreče in zdravja ter dober uspeh v šoli želita - mamica in ati. Rojstni dan je praznovala dra-', ga hčerka in sestra Olga Žavcar z Rožičkega Vrha. Želimo ji mnogo sreče, zdravja in veselja v krogu domačih - mama, sestre in bratje z družinami. Anica z Rožičkega Vrha, prijeten konec tedna z željo, da bi katerega pa gotovo veš, kdo! Dragemu Tomiju Golobu iz Nasove vse najboljše za tretji rojstni dan, dosti otroškega živžava, in da bi bil še naprej tako priden in ubogal domače - dedi in babica, stric Tonči in teta Suzana. Dejanu Turklu z Janževega Vrha veliko sreče, zdravja ter veselja in naj te spremljajo vsepovsod moje srčne želje, ki namenjam jih za praznik tvoj - tvoja Mirjana. Bližajo se prvomajski prazniki. Človeku je hudo biti sam, zato upam, da me boš, draga Marija iz Male Nedelje, vsaj pogledala in mi z nasmehom vlila upa- KUPON za brezplačno čestitko v Vestniku Besedilo: -___________________ sam, ampak da si z menoj ti, čeprav le z mislimi - tvoj oboževalec. Dragemu zetu Franciju Turklu z Janževega Vrha za enainpetdeseti rojstni dan vse najboljše, posebno pa zdravja. Prosimo, da bi bolj skrbel za svoje zdravje - tašča Anica in Zdenka z možem Petrom. Petra in Sandra pa želita botru, da bi praznoval svoj rojstni dan še vrsto let čil in zdrav. Rojstni dan praznuje naš dragi mož, oče in dedek Anton Za-vec iz Renkovec. Želimo mu vse najboljše, obilo osebne sreče, in da bi bolj pazil na svoje zdravje -vsi njegovi, predvsem pa vnuk Drago in vnukinja Metka. Bojanu Čeru vse najboljše za njegov rojstni dan in naj se mu izpolnijo vse želje - nekdo iz Športnega društva Šulinci. Te dni praznuje dvaindvajseti rojstni dan dragi vnuk Dejan Tu- Naslov pošiljatelja: rkl z Janževega Vrha. Iz srca mu želimo vse najlepše in najboljše, posebno, da bi ga zmeraj spremljala sreča in zdravje ter da bi se mu izpolnile vse skrite želje -stara mama Anica, teta Zdenka z možem Petrom ter sestrični Petra in Sandra, ki mu še posebej iskreno čestitata. 4« Danes, 4. maja, goduje sv. Florijan, ki je zaščitnik: a) mesarjev Reševalec: ulica oz. hišna številka b) gasilcev c) čevljarjev iz pošta Zaokrožite črko pred pravilnim odgovorom, izrežite kupon in ga prilepite na dopisnico ter pošljite čimprej na naslov: Vestnik, 9000 Murska Sobota, Ul. arh. Novaka 13. Žrebanje bo v torek, imena nagrajencev, tokrat prvih treh potnikov Ve-stnikovega vlaka, pa bomo objavili v prihodnji že v naslednji številki. Kupone, ki niso izžrebani ne v tedenskem ne v mesečnem žrebanju, dajemo v boben za sklepno super žrebanje in super nagrado Fiatov avto sicento. BERITE IN ODGOVORITE, DA DOBITE Pravilen odgovor prejšnjega vprašanje je bili za črko b (šestindvajset) Izmed poslanih kuponov smo izžrebali tri potnike Vestnikovega vlaka: 1. Franc Senekovič, Štajngrova 11, 2234 Benedikt; 2. Veselin Doneski, Lupinica 21,1275 Šmartno pri Litiji; 3. Vida Čufar, Podgorje 2a, 9253 Apače. Po vašem odzivu sodimo, da ste veseli našega kviza, saj prejemamo iz tedna v teden vse več dopisnic z zaokroženim odgovorom na vprašanja. Prvi del kviza, v katerem smo žrebali majice, kuharsko knjigo Boug žegnaj in računalnike, se je iztekel. Ker pa bomo avto Fiat sei- cento izžrebali šele sredi junija, in sicer v okviru dnevov turizma v Dobrovniku, nadaljujemo z drugim delom kviza, s čimer dajemo priložnost vsem do-sedanjim sodelujočim in tistim, ki se boste na novo vključili. V majskih številkah Vestnika objavljamo kupone z novimi vprašanji in vsak torek izžrebamo tri reševalce, ki se bodo brezplačno peljali z letošnjim Vestnikovm vlakom m1 izlet na Madžarsko! Vsi neizžrebani kuponi iz prvega in drugega dela kviza pa gredo seveda v boben za super nagrado Fiat seicento. s-sHilKM vlak, 9. junij 2001 ^VESTNIK i I» a VESTNIK 3. maj 2001 KMETIJSTVO 13 Gospodarnost pridelovanja oljne ogrščice Vračanje na naša polja ridelovanje oljne ogrščice ima na pomurskih njivah dolgoletno tradicijo. V kolobarju je bila zastopana v manjšem obsegu (do 1 %). Pridelovala se je predvsem na njivah družbenega sektorja, na kmetijah pa v zelo majhnem obsegu. S prekinitvijo tržno cenovne zaščite oljne ogrščice v letu 1995 so s pridelavo le te skoraj popolnoma prenehali. Z uvedbo neposrednih plačil za oljnice v letu 2000 in predvidenimi neposrednimi plačili za oljno ogrščico v letu 2001 pa postaja oljna ogrščica spet ekonomsko zanimivejša za pridelovanje. Tabela 2: Zbir stalnih in spremenljivih stroškov pri proizvodnji oljne ogrščice Pridelek (kg/ha) 2000 2500 3000 3500 4000 Delo 12.408 12.878 12.878 13.349 13.349 Amortizacija strojev 12.556 13.084 13.084 13.611 13.611 Splošni stroški 2.585 2.683 2.683 2.781 2.781 ' Skupni stroški 152.818 164.888 175.206 191.877 202.195 Lastna cena 41 38 35 35 33 Gospodarnost pridelovanja oljne ogrščice smo ugotavljali s pomočjo modelne kalkulacije, ki je izdelana po metodi, kot je uporabljena v Katalogu kalkulacij za načrtovanje gospodarjenja na kmetijah. V kalkulaciji oljne ogrščice je predvidena različna intenzivnost proizvodnje od 2000 do 4000 kg suhega zrnja na ha. Predvidevamo, da se giblje povprečni pridelek okrog 3000 kg. Vse cene, uporabljene v kalkulaciji, se nanašajo na april 2001. Med prihodki smo upoštevali vrednost prodanega zrnja in intervencije, ki jih daje država za pridelavo oljne ogrščice. Odkupna cena oljne ogrčice se je gibala po podatkih Statističnega urada republike Slovenije v letih od 1992 do 1999 med 33 in 43 EUR/ dt. Ta cena je dvakrat višja, kot so bile odkupne cene v Evropski uniji in ZDA. V letu 2000 pa so v Sloveniji odkupne cene padle na nivo cen v Evropske unije in ZDA. Cene v Evropski uniji in v ZDA so se v enakem obdobju gibale med 15 in 24 EUR/dt. Cene oljne ogrščice so v Evropski uniji in ZDA na enakem nivoju, ker v Evropski uniji ni tržne cenovne zaščite za oljno ogrščico. V Evropski uniji se proizvodnja spodbuja z neposrednimi plačili. Gibanje odkupnih cen v Sloveniji, Evropski uniji in ZDA je prikazano v grafikonu 1. V kalkulacijo smo postavili Grafikon 1: Gibanje odkupnih cen oljne ogrščice v Sloveniji, Evropski uniji in ZDA 1932 1993 1 994 1 995 1 996 1 997 1998 1 999 2000 L«a Vir: Statistični urad Republike Slovenije, EUROSTAT, NASS - USA Strokovni nasvet Siliranje trave (Nadaljevanje) Beljakovinska vrednost krme Vsebnost beljakovin v krmi s travinja je odvisna predvsem od starosti krme pri košnji, od botanične sestave krme pa tudi od gnojenja z dušikovimi gnojili. S staranjem krme se vsebnost beljakovin običajno zmanjšuje, od zgodnje faze bilčenja pa do faze cvetenja se lahko razpolovi. Krma, ki vsebuje več.metuljnic, vsebuje praviloma več beljakovin kot krma, v kateri prevladujejo trave. Vsebnost beljakovin v krmi pa se poveča tudi zaradi gnojenja z dušikovimi gnojili. Slednje velja pri nespremenjeni botanični sestavi. Če namreč zaradi pretiranega gnojenja z dušikom iz ruše izginejo metuljni-ce, se lahko zaradi gnojenja z dušikovimi gnojili vsebnost beljakovin v krmi tudi zmanjša. Vsebnost beljakovin pa nikakor kot osnovno odkupno ceno 30 SIT/kg. Pokritje pa smo tudi izračunali za višjo oz. nižjo odkupno ceno. Z ukinitvijo tržne cenovne zaščite oljne ogrčice vpliva na ceno le-te gibanje cen na svetovnem trgu. Tako nas zanima odkupna cena v ZDA, ki je bila v letu 2000 okrog 42 SIT/kg. Prihodek ob upoštevanju pridobitve 70.500 SIT/ha neposrednih plačil pri pridelavi oljne ogrščice se giblje med 130.500 do 190.500 SIT/ha. Pri povprečnem pridelku je prihodek Tabela 1: Kalkulacija oljne ogrščice Pridelek (kg/ha) 2.000 2.500 3.000 3.500 4.000 Prihodek od prodaje 30 SIT/kg 60.000 75.000 90.000 105.000 120.000 Intervencije 70.500 70.500 70.500 70.500 70.500 PRIHODEK pri ceni 30 SIT/kg 130.500 145.500160.500 175.500 190.500 Seme5 kg 1700 SIT/kg 8.500 8.500 8.500 8.500 8.500 Mineralna gnojila (1) 37.440 44.925 52.410 59.895 67.380 Sredstva za varstvo rastlin (2) 29.896 29.896 29.896 34.168 34.168 Drugi materialni stroški 2.275 2.500 2.724 3077 3.301 Spremenljivi stroški strojev (3) 14.948 15.576 15.576 16.204 16.204 Kombajniranje -2 ur/ha9463 SIT/uro storitev 18.926 18.926 18.926 18.926 18.926 Sušenje (s 14 % na 9 %) 2,5 SIT/kg 5.179 6.473 7.768 9.062 10.357 Izgube pridelka 6,4 % 3.840 4.800 5.760 6.720 7.680 Strošek financiranja 4.265 4.647 5.001 5.584 5.938 SPREMENLJIVI STROŠKI 125.268 136.243146.560 162.136 172.454 POKRITJE pri ceni 30 SIT/kg 5.232 9.257 13.940 13.364 18.046 Pokritje pri ceni 25 SIT/kg •4.768 -3.243 -1.060 •4.136 •1.954 Pokritje pri ceni 35 SIT/kg 15.232 21.757 28.940 30.864 38.046 Pokritje pri ceni • 40 SIT/kg 25.232 34.257 43.940 48.364 58.046 Vstopni DDV 11.268 12.132 12.877 14.107 14.852 ni najpomembnejši dejavnik, jfi vpliva na beljakovinsko vrednost krme. Pri silažah je pomembno predvsem, ali uspemo med siliranjem beljakovinsko vrednost krme ohraniti ali ne. Krma, ki jo žival zaužije, pride najprej v vamp. Mikroorganizmi, ki živijo v vampu, razgradijo pretežen del beljakovin do amoniaka, ki ga živali neposredno ne morejo izkoristiti. Razgrajevanje beljakovin v vampu je torej s stališča beljakovinske vrednosti krme nezaželeno. Razgradljivost beljakovin v vampu je pri silažah večja kot pri sveži krmi. Zaradi tega se torej med siliranjem beljakovinska vrednost krme poslabša. S pravilnimi postopki pri siliranju pa lahko vendarle vplivamo na ohranitev beljakovinske vrednosti krme. To storimo z venenjem krme pred siliranjem, saj ugotavljamo, da je razgradljivost beljakovin pri silažah iz ovele krme 160.500 SIT/ha. Med spremenljivimi stroški smo upoštevali seme, kupljena gnojila, sredstva za varstvo rastlin, gorivo, mazivo, izgube pridelka, najete strojne storitve in stroške financiranja - obresti na obratna sredstva. Stroškov financiranja nismo izračunali za obratna sredstva, ki niso vezana manj kot en mesec. Spremenljivi stroški znašajo med 125.268 in 172.454 SIT/ha. Pri pridelku 3000 kg/ha pa so 146.560 SIT. Ko odštejemo od prihodka spremenlji ve stroške, dobimo pokritje, ki se giblje med 5.232 in 18.046 SIT/ha. Pri 3000 kg/ha pa znašajo 13.940 SIT/ha. Kalkulacija je podana v tabeli 1. V prikazani kalkulaciji je predvideno, da je kmetija zavezanec za davek na dodano vrednost. To pomeni, da med stroški ni prikazanega vstopnega davka in pri prihodku ni prikazanega izstopnega davka oziroma pavšalnega nadomestila. Na kmetiji, ki je zavezanec za davek na dodano manjša kot pri silažah iz neovele krme. Venenje krme pred siliranjem pa ne vpliva na beljakovinsko vrednost silaž samo prek zmanjšane razgradljivosti beljakovin v vampu. Pri silažah iz ovele krme je učinkovitejša tudi sinteza mikrobnih beljakovin v vampu Mikroorganizmi v vampu so sposobni amoniak, ki nastane pri razgrajevanju beljakovin, izkoristiti za tvorbo mikrobnih beljakovin. Amoniak pa se izkoristi le, če imajo mikroorganizmi na voljo dovolj energije. Kaže, da imajo silaže iz ovele krme več energije za tvorbo mikrobnih beljakovin kot silaže iz neovele. V vampu sintetizirane mikrobne beljakovine preidejo v tanko črevo, kjer se prebavljajo podobno kot tiste beljakovine v krmi, ki so se uspele izogniti prebavljanju v vampu. KSS za Pomurje Jože PUHAN, dipl. ing. kmet. I vrednost, se vstopni in izstopni davek obračunata in razlika se odvede davčni upravi. Na taki kmetiji ni stroška davka na dodano vrednost. Situacija pa se spremeni, če je kmetija upravičenec do pavšalnega nadomestila ali je zunaj sistema. V primeru, da je kmetija upravičenec do pavšalnega nadomestila, moramo pokritje pri srednji intenzivnosti zmanjšati za 9.277 SIT, če pa je kmetija zunaj sistema, moramo pokritje zmanjšati za 12.877 SIT. Če dodamo spremenljivim stroškom še stalne, dobimo skupne stroške. Lastno ceno pa dobimo tako, da skupne stroške delimo s pridelkom. Lastna cena Umetno osemenjevanje svinj Tečaj za osemenjevalce metno osemenjevanje svinj (osemenjevanje svinj) se je poskusno pričelo že leta 1931 v Sovjetski zvezi. V Sloveniji so se prvi poskusi pričeli leta 1959, po letu 1965 se prične osemenjevanje hitro širiti po terenu. Prednosti in slabosti osemenjevanja svinj Z osemenjevanjem lahko preprečimo prenos nekaterih nevarnih kužnih bolezni (npr.: Auj-eszkyjeva bolezen) in tudi manj nevarnih (npr.: garjavost), ki pa v reji povzročajo velike ekonomske škode. Podaljšamo tudi čas uporabe plemenskih merjascev. Ker za osemenjevanje svinj potrebujemo veliko manj merjascev kakor za naravne pripuste, smo lahko veliko strožji pri odbiti le-teh. Za rejca pa je zlasti pomembno, da osemenjevanje svinj pomeni prihranek časa in lažje delo. Pri osemenjevanju svinj se rejec mora zavedati tudi pomanjkljivosti te metode. Pri svinjah, ki »dobro stojijo«, je uspešnost osemenjevanja podobna kakor pri naravnih pripustih. Če pa je bukanje slabo izraženo (svinja »slabo stoji«), je uspešnost osemenitve manjša, medtem ko je naravni pripust k merjascu za uspešnost obrejitve še vedno uspešen. Prisotnost merjasca v reji izboljša tudi spolni razvoj mladic ter pomaga pri odkrivanju bukanja. Razširjenost osemenjevanja svinj Na velikih farmah se večina pripustov opravi z osemenjevanjem svinj. Na terenu pa je osemenjevanje, ki ga opravlja veterinarska služba in rejci v lastnih rejah, manj prisotno.To je zlasti povezano z velikostjo rej, delno pa tudi s težavami v distribuciji merjaščevega semena. V Pomurju se na terenu osemeni približno 25% plemenskih svinj. V Sloveniji je tečaj za osemenjevanje svinj uspešno opravilo 447 rejcev, od tega polovica v Pomurju. Pogoji za osemenjevanje svinj Rejec, ki želi osemenjevati pridelave enega kilograma oljne ogrščice je med 33 in 41 SIT/kg. Izračun je prikazan v tabeli 2. Iz prikazanih izračunov smo ugotovili, da je pri predvidenem pridelku 3000 kg/ha lastna cena 35 SIT/kg oljne ogrščice. S povišanjem neposrednih plačil se je gospodarnost proizvodnje oljne ogrščice od prejšnjih let izredno izboljšala. V primerjavi s preostalimi tržnimi poljščinami ugotavljam, da jo lahko uvrščamo med ekonomsko zanimive poljščine. Vendar pa moram opozoriti, da je oljna ogrščica delovno ekstenzivna poljščina (za oskrbo 1 ha porabimo med 20 in 23 ur dela). To pomeni, da dobimo pri proizvodnji oljne ogrčice dobro plačilo za porabljeno delo. Ker pa je dela malo, ne moremo pričakovati, da bomo dosegli s pridelavo nekaj ha oljne ogrščice velik dohodek. Oljna ogrščica je zanimiva za pridelavo na velikih površinah, zato ob naših majhnih površinah ne moremo govoriti, da bo pomembno izboljšala dohodkovni položaj. Pomembna pa je vsekakor za širitev kolobarja in za pridelavo na velikih kmetijskih obratih. Damjan Jerič, univ. dipl. inž. kmet. * Kmetijska svetovalna služba za Pomurje ■ Tabela 1: rejci z opravljenim tečajem ■ Slovenija število rejcev Območna enota_____________________ M.Sobota (02)___________224 Celje (03)________________________ Maribor/04)______________17_______ N.Gorica (05) ___________2 N.Mesto (06)___________104 Ptuj (07)_______________71 Kranj (08)________________9_______ Ljubljana (09)___________20_______ Koper ____________________________ Skupaj 447 svoje svinje, mora biti star najmanj 18 let, imeti mora vsaj osnovnošolsko izobrazbo, opraviti tečaj in izpit iz osemenjevanja svinj ter si nato pridobiti koncesijo. Za pridobitev koncesije mora razpolagati z ustrezno opremo in prostori. Prostor mora biti ločen od prostora za živali, mora biti zračen, primerno velik in osvetljen. Tla in stene morajo biti iz materialov, ki se lahko čistijo in razkužijo. Na vidnem mestu mora biti omarica z opremo za prvo pomoč. Tečaj za osemenjevanje svinj Tečaj traja 33 šolskih ur. Pridobijo se splošna znanja o prašičih, prehrani, kužnih boleznih, osnovnih predpisih in vodenju evidenc. Strokovna znanja pa so anatomija in delovanje spolnih organov, spolni ciklus, tehnika osemenjevanja, napake zaradi nestrokovnega dela, plodnostne motnje in tehnologija vodenja reprodukcije. Po končanem tečaju mora rejec opraviti izpit pred tričlansko komisijo. Tečaj organizira Oddelek za reprodukcijo Veterinarskega zavoda Slovenije. V Pomurju bo naslednji tečaj organiziran v maju (pričetek 14.5.2001). mag. Dejan Židan, dr. vet. med. ■ Cene sredstev za varstvo rastlin SKZ Klas Križevci pri Ljutomeru, trgovina Kmečki dvor Ključarovci__________________________ sredstvo pakiranje mpc v sil 'ungicid archer top 1 I 7.503,10 bayleton special 11 1.922,61 captan 1 I 264,10 chorus 15 g 779,00 cuprablau z 1 kg 703,00 delan 0,1 I 1.520,00 dithane m-45 1 kg 1.104,85 euparen 1 kg 3.007,41 impact 1 I 4.211,35 opus team 11 6.632,90 pepelin 11 370,50 ridomil gold 1 kg 3.148,30 rubigan 50 ml 1.088,70 tilt cb 187,5 fw 1 I 3.581,50 herbicidi betanal progress am 1 I 6.824,80 beetup kompact 1 I 3.168,25 beetup extra 1 I 4.574,25 boom efekt 1 I 1.905,41 dual gold 1 I 4.446,95 trontier 900 ec 1 I 3.990,00 goltix 1 kg 5.628,75 herbocid 1 I 842,74 merlin pak.240 g 11.457,95 primextra gold 720sc 1 I 2.726,50 primextra tz 50 fw 11 1.663,45 promepin 1 kg 1,517,72 pyramin turbo 1 I 4.268,35 racer 25-ec 1 I 4.706,77 sencor 1 kg 10.415,00 stomp 330e 1 I 1.729,00 insekticidi actara 40 g 1.513,35 actellic 0,1 I 885,40 bulldockec 25 0,21 1.396,50 contidor sl 200 0,05! 1.359,45 decis 0,11 1.045,95 tastad 0% sc 0,11 1.083,95 hostaguick 50 ec 0,11 1.402,20 karate 2,5 ec 1 I 6.202,55 mesurol fs 500 0,21 3.028,50 mimic 0,2 I 2.210,65 reldan 0,2! 1.332,85 volaton ec 1 I 2.950,98 zolone liguide 0,125 I 654,07 akaricidi de^iitan 0,05! 1.126,70 foliarna gnojila__________________________ tekoči bor 1J 852,15 Cene posebnih sredstev Semenarna Ljubljana,______________ Vrtni center Kalia Murska Sobota__ mpc v sil biotol lepilo za miši_____________469,50 brodilon, 1 kg____________________493,00 deratizacijsko lepilo zamiši 622,80 ferramol za polže, 200 g__________736,90 ferramol za polže, 500 g__________1.036,80 glodacid žitna vaba, 500 g________873,70 glodacid mehka vaba, 500 g 1.225,80 klerat, 400 g 1.712,50 limax, 500 g___________ 1.022,40 mesurol, 1 kg_____________________2.008,90 mesurol, 250 g____________________739,90 odganjalec divjadi vadoc__________1.055,00 plinske patrone kemocid___________1.545,00 ratibrom 2 mehka vaba, 250 g 794,20 ratibrom žitna vaba, 250 g 512,30 terminator lepilo za miši 412,60 terminator vaba za polže, 250 g 547,30 weg odvračalo za voluharja, 0,5 I 540,40 weg odvračalo za voluharja, 11 1.031,60 ■ ■— ir 3- maj2001 «11 Zlatoporočenca Holc V rojstni vasi misijonarja Jožeta Kereca Mar v Prosečki vasi prevladujejo grebe? Pred kratkim sta praznovala zlato poroko Margareta in Matija Holc iz Zgornjega Kocjana pri Kapeli- Ona se je rodila 1929. leta, on pa leta 1928. Poročila sta se 1951. leta na Kapeli, sedanji zlati jubilej pa sta proslavila v širšem družinskem krogu, združeno s 40-letnico njunega sina Matije, ki živi z ženo Sonjo ter sinovoma Sasom in Igorjem na skupni domačiji s starši. Jubilanta imata dva vnuka: Sašo in Igorja Oba Holčeva sta bila zaposlena na Vinogradniškem gospodarstvu Kapela: Matija kot delovodja, Margareta pa kot vinogradniška delavka. - Š. S. Paberkovali smo z Jožetom Temlinom rosečka vas je razloženo naselje v porečju potokov Bezjaka in Gajika, ki »oklepata« hrib Vreje (324 m). Sestavljajo jo zaselki: Vreje, Lončarova graba, Kovačova gra-ba, Opakova graba, Ajstrova graba, Šoštarov breg, Andrejčovi, Kiiplenovi... Po imenih sodeč bi bralec lahko sklepal, da v Pro-sečki vasi prevladujejo grabe, vendar ni čisto tako. 26. aprila pred sedemdesetimi leti Rezultat dobrega dela vaškega odbora (in seveda vseh krajanov) je lepo urejeno pokopališče z vežico, tlakovanimi stezami in parkiriščem. Kaj so pisale Novine? S časih je zanimivo listati tudi po časopisih, ki so izhajali pred petdesetimi in več leti. Tako je izšla na današnji dan leta 193117. številka 18. letnika tednika Novine, imenovanega tudi Glasilo Slovenske krajine. Uprava je bila v Črensovcih (takratno poimenovanje), uredništvo pa v Murski Soboti, kjer so ga tudi tiskali - v Prekmurski tiskarni. t Resnici na ljubo nas je na to številko, ki jo, kot še precej drugih, hrani doma, opozoril Jože Bakan iz Gančan. In kaj so pisale takratne Novine? Na 1. strani je med drugim objavljena spodbudna novica, da je banska uprava v Ljubljani darovala za zidanje delavskega doma v Murski Soboti 50.000 dinarjev. Odbor za zidanje doma se banskoj upravi za plemeniti dar najlepše zahvaluje. Ves prekmurski narod posebno pa naše delavstvo je banskoj upravi od srca zahvalno za to plemenito djanje. Žal tega delavskega doma danes ni več, ampak imajo v njem prostore soboška občina in nekatere druge državne službe (Kardoševa ulica 2). Na 2. strani Novin pa lahko npr. zvemo, kakšna razmišljanja so imeli leta 1931 v zvezi s soboškim parkom in gradom. Čuli smo, da jeza preureditev parka sam dr. Plečnik napravo načrt. Skoz park bi vodili dve vulici, ki bi si bluzi grada križali. Edna bi šla nasproti Nemcovoj trgovini na Aleksandrovo cesto, druga na nasproti Slovenskoj vulici na Radgonsko cesto. Prostor kre cest, posebno vogli vulic, bi se parcelerao. Za te parcele je prej že več interesentov, ar je ta prostor za sta vbišča jako primeren. Vparki bi se zidala šola. Deca bi mela tam dosta prostora i dosta friškoga zraka. Deca nucajoprvo i drugo... Grad pa naj bi uporabili za uradne prostore (okrajno glavarstvo in občinski urad) in stanovanja. Kot je znano in vidno, so te načrte delno res uresničili, šole pa le niso zgradili v parku. Naj poleg drugega zanimivega branja omenimo še nasvet, kako »odpraviti zadelani nos«. Tomi se lehko odpomore na več načinov. Jako dobro je, če potegnemo v nos slano vodo ali citronin sak ali pa vdihavamo mentol. Dobro tpliva tudi žganica, s šterofse naj namaže nos i šinjek. Prelistal: J. G. ■ Kar nekaj desetletij nazaj sega preteklost Prosečke vasi. Točnega podatka, kaj se pod tem imenom omenja, ne zasledimo. Prve hiše so bile v zaselku Bezjak, od koder se je naselje širilo in se najprej imenovalo (po madžarsko) Koles Volj. Pozneje se je preimenovalo v Prosečko vas, vendar je mnogo ugibanj, zakaj tako. Ime so povezovali s prosjačenjem, prašiči in drugim; etimološko pa je obveljala trditev, da je naselje dobilo ime po gojenju prosa. V letu 1824 je bilo v kraju 320 ljudi, danes pa v štirideset gospodinjstvih živi 120 krajanov. Ta podatek dovolj nazorno kaže na upadanje prebivalstva. Prosečani so ponosni na preteklost O sedanjosti sem se pogovarjal s predsednikom vaškega odbora Jožetom Temlinom, ki pa ni mogel mimo preteklosti: »Ponosni smo na našega rojaka publicista, arhitekta in misijonarja Jožefa Kereca (1892-1974), kateremu je tekla zibelka v Opakovi grabi, v družini z osmimi otroki. Po končanem študiju teologije ga je zanesla življenjska pot po svetu. Najbolj se je ustalil in pustil opazne sledove na daljnem Kitajskem, kjer je prosvetljeval ljudske množice. Vrnil se je 1960. leta. Od društvenih dejavnosti velja omeniti, da je v kraju od 1945. do 1952. leta delovalo Kul V Kamovcih. vasici, ki šteje le okrog 150 prebivalcev, je vaški dom lepa pridobitev. Graditi so ga začeli pred šestimi leti, in sicer brez klasičnega krajevnega samoprispevka. S prostovoljnim delom ter denarno pomočjo lendavske občine in skupnosti madžarske narodnosti so dom končno dogradili in uredili, le no-tranjost je treba še opremiti. V domu so: večja dvorana, prostora za sestanke in druženje, kuhinja s shrambo in sanitarije. Prav gotovo bo zdaj, ko imajo primerne prostore, oživila mnogokatera društvena dejavnost. - Foto: F. Bobovec turno-umetniško društvo Janeza Kocjančiča. Še veliko starejše pa je PGD, saj so ga ustanovili 1930. leta. Ohranjanju kulturne dediščine so naši predniki namenjali veliko pozornost, saj so avtohtoni običaj borovo gostiivanje priredili v letih 1912,1951 in 1966. Ko govorimo o življenjskem utripu v Prosečki vasi, ne moremo mimo kluba malega nogometa, kateri deluje štirinajst let in se ponaša z več kot sto priznanji in pokali, razstavljenimi v vitrinah. pelica, ki se je pogreznila v vodo. Izmed vidnejših uspehov naj Most v središču Prosečke vasi ima polomljeno ograjo, zato preži nevarnost na učence, ki tam čakajo na avtobus. Na vsa dosedanja opozarjanja je vaški predsednik dobil odgovor: Ni denarja! Na kratko Podgrad Pri ribniku v Podgradu je bilo tradicionalno ribiško tekmovanje, v katerem se je pomerilo trideset ribičev. Ribe sicer niso ravno rade prijemale, toda kljub temu so ribiči ujeli 49.530 gramov rib, to pa je polovica manj kot na podobnem lanskem tekmovanju. Tudi zdaj so jih spustili nazaj v vodo. Devet ribičev pa ni ujelo niti ene same ribice. Zmagal je Anton Štorga (Radenci), drugi je bil Stanko Nemec (Jarenina), tretji pa Mirko Matjašec (Radenci). (O. B.) Sveti Jurij V KS Sveti Jurij pri Rogašovcih so s pomočjo krajevnega samoprispevka in z denarjem iz občinskega proračuna kar veliko naredili, zlasti za komunalno infrastrukturo. Tako so asfaltirali štiri kilometre cest in drugih javnih poti. Na pokopališču so zgradili in opremili vežico, uredili okolico in pokopališče, prav tako pa tudi parkirišča. Pri Juriju imajo tudi nekaj luči ulične razsvetljave, zdaj pa jo urejajo še v zaselku Meklika. Skrbijo tudi za makadamske ceste, saj so jih dobro zavozili z gramozom, očistili pa so tudi vse jarke. (J. Ž.) Gornji Petrovci Petrovska občina je lastnica stanovanjskih blokov v Križevcih in Gornjih Petrovcih, v katerih je dvajset stanovanj. Ker pa je potreb še ve iko, bodo še letos pričeli graditi blok z osemnajstimi stanovanji. Gre za neprofitna stanovanja, ki bodo predvidoma vseljiva že priho-dnje leto. Na nedavni seji občinskega sveta so sklenili, da bodo postavili avtobusne čakalnice v Stanjevcih, Peskovcih, Križevcih, Boreči Kukeču in Sulincih. Precej denarja bo občina namenila tudi za obnovo vaško-gasilskih domov. Naselja Boreča, Križevci, Gornji Petrovci, Panovci in Mar-tinje bodo dobila 2,5 milijona za najnujnejša popravila. (J. Ko.) izpostavim osvojitev Zelkovega spominskega pokala 1993. leta na Tišini v hudi konkurenci triinsedemdeset moštev. Takrat je marsikdo prvič slišal za Pro-sečko vas. Naši nogometaši že vrsto let sodelujejo z nogometaši iz Sakalovec v Porabju.« - Pa novejši dosežki? »V zadnjih letih smo naredili predvsem mrtvašnico, uredili smo pokopališče in dovozno cesto. Načrtujemo pa še gradnjo pokritega avtobusnega postajališča ter zamenjavo dotrajane opreme v gasilskem.domu.« Nekoč trgovina in gostilna... »Starejši krajani se še spominjajo, da smo imeli n^oč trgovino in gostilno. Danes ni enega ne drugega, pač pa imamo »zdravo vodo«. Tako pravimo izviru, o katerem pripoveduje legenda, da je na tistem mestu nekoč stala ka- Ljudje so v preteklosti množično hodili po vodo k izviru, ker se je nekoč človeku, ki se je umil s to vodo, povrnil sluh. Od takrat ime »zdarava voda«. V našem kraju živijo ljudje, ki se v potu svojega obraza trudijo za boljši jutri. Mlademu rodu skušamo zagotoviti srečno prihodnost. Svoj vzor iščemo pri prednikih, ki so zmeraj našli čas za soseda, ga nagovorili in mu pomagali v stiski. Še kako resničen je pregovor, da je dober sosed več vreden kot slab sorodnik,« je sklenil kramljanje sogovornik Jože Temlin. Pa še pritrditi mu kaže! Besedilo in foto: Tanez Konknlič ■ Na kratko Gornja Radgona V upokojensko društvo je včlanjenih skoraj 1.800 upokojencev! Da bi bilo delo učinkovitejše, poteka na terenu v sedmih pododborih (Apače, Črešnjevci - Zbigovci, Gornja Radgona, Janžev Vrh, Kapela, Spodnja Ščavnica in Stogovci), usklajuje pa ga upravni odbor, ki ga vodi predsednica Milka Neuvirt. INa letnem občnem zboru gornjeradgonskega pododbora, ki ga vodi predsednica Nada Irgolič, so Milena Šaruga, Cilka Dimeč Žerdin in Marija Šedivy prebrale svoja literarna dela, nato se je predstavil, tokrat kot harmonikar, Janez Šedivy. Ugodno so ocenili dosedanje delo, k večji angažiranosti pa so povabili mlajše upokojence. Imeli so tudi volitve vodstva. Izvolili so stare aktiviste, le predsednica je nova: Ivanka Ficko. Dosedanji Nadi Irgolič pa so se zahvalili za delo. (O. B.) Kapela Na OŠ Kapela je v tem šolskem letu 208 učencev. Na šoli imajo dva pevska zbora: otroškega in mladinskega. V prvem poje petindvajset otrok, v drugem pa petintrideset mladostnikov. Zborovodkinja obeh zborov je Vera Stajnko. Zbora nastopata na prireditvah v domačem kraju, večkrat pa pojeta tudi v gosteh. Sodelovala i sta tudi na nedavni reviji otroških in mladinskih pevskih zborov v Gornji Radgoni, kjer je nastopilo osemnajst pevskih zborov s skupaj 564 pevci. (F. KI.) Dobrovnik Na območnem srečanju odraslih folklornih skupin (FS) je nastopilo 180 plesalcev, in sicer: Madžarska dekliška FS ku-da Zarja iz Gaberja, FS ku-da Miška Kranjca iz Velike Polane, FS kuda Čren-šovci, FS Čerensa kuda Črenšovci, Prekmurska FS kuda Zarja iz Gaberja, FS kuda Ferda Godina iz Bistrice, FS kuda Štefana Raja iz Turnišča, FS kuda Hotiza in Muravideki neptancegyuttes Dobrovnik. V Dobrovniku, Strehovcih in Žitkovcih so imeli tradicionalno spomladansko očiščevalno akcijo. Čeprav je bilo tisti dan slabo vreme, je sodelovalo nad sto ljudi iz turističnega društva, lovske in ribiške družine, društva vinogradnikov in društva upokojencev, pridni pa so bili tudi učenci višjih razredov DOŠ Dobrovnik. (F. Bo.) Črešnjevci 23- aprila je minilo 214 let od rojstva Petra Dajnka, ki je bil duhovnik, prevajalec, zbiralec kulturne dediščine, buditelj narodne zavesti prl kmetih, zgodovinar, pe' snik, šolski nadzornik -Še posebej pa je znan P° svoji dajnčici, ki p*? ?c uveljavila. fBMI 3. maj 2001 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Gomilna grobišča v Gerlincih Pomembna arheološka najdišča Kaj vse se je dogajalo našim izseljencem Posledica Spomin na antični čas I redi naselja Gerlinci so I pred leti našli skeletne I grobove. Rimski vplivi se kažejo v kamnitih nagrobnih spomenikih. Iz tega časa izvirajo značilne gomile staroselcev. Ohranjenih je več posamičnih in skupinskih najdišč gomilnih grobišč. zapeljevanja nepredvidena poroka na ladji r ■ ■ L h?- . 4 i;8# £ a.. j 4 t*. S Matere, če hčerka ne najde ženina doma, jo pošljite v Ameriko, dobila ga bo že na ladji Domačin Alojz Grah kaže na gomilo, iz katere so izkopali grob. Foto: Milan Jerše Kot v Arheološki topografiji Slovenije, ki jo je izdal Inštitut za arheologijo Slovenske akademije znanosti in umetnosti, navaja Irena Šavel, direktorica Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, sega najstarejša poselitev okolice Gerlinec v konec mlajše kamene dobe in v bakreno‘dobo. »Pomembno vlogo pri naselitvi v tem času sta imeli rodovitna zemlja in bližina vode, saj so se ljudje tistega časa za svoje preživetje poleg živinoreje, lova in ribolova ukvarjali predvsem s poljedelstvom. Na Tiskovna konferenca KO Antal Ferenc Tibor Voroš: »Prekinjamo vse sodelovanje s svetom zavoda Art center« Tiskovne konference v Središču sva se od sedme sile udeležila le predstavnika Vestnika, drugih novinarjev ni bilo, čeprav so bili povabljeni. Murskega vala in Na tiskovni konferenci, ki jo je sklicalo Kulturno društvo An-tal Ferenc iz Središča, vodila pa sta ga podpredsednik Tibor Vd-roš in predsednica Zsuzsi Vugrinec, je Voroš ponovil že znana stališča, ki smo jih omenjali v zvezi z gradnjo Art centra v Središču, dodal pa je dve novi: »Kulturno društvo ne bo podpisalo kredita za 21 milijonov, dokler gospod Pravdič ne bo prinesel potrdila ministra, da bo država odpisala prejšnji dolg, kot je to že dvakrat izjavil.« In: »Prekinjamo vse sode- V gozdu pri Gerlincih so dobro Goričkem je bila poselitev usmerjena predvsem na obrobje. Vzrok temu so, da je bil na tem hribovitem predelu strnjen gozd, slabša kakovost zemlje in omejene poljedelske površine.« Območje Gerlinec naj bi postalo zanimivo za poselitev spet v antičnem obdobju. »V času zasedbe Rimljanov je bila naša pokrajina gosto poseljena predvsem z domačim prebivalstvom, ki je svoje umrle pokopavalo v gomilah. Avtohtoni prebivalci so za svoja poslednja počivališča našli vzore v prazgodovinskih gomilskih grobiščih, vendar po skorajda tristoletnem premoru. V gomilah so bili izključno žgani in največkrat posamični pokopi različnih oblik. Najpogostejša oblika groba je preprost žgan grob na nekdanji površini, kjer so bile sežgane kosti s pepelom in pridati razsuti na površini v velikosti enega metra v premeru.« Od Irene Šavel zvemo tudi naslednje: »Leta 1986 je registrirala topografska ekipa Pokrajinskega muzeja Murska Sobota v neposre- lovanje s svetom zavoda Art center.« Dodal je še: »Nismo skregani, mi samo prekinjamo sodelovanje, ker ne želimo biti več zavajanj. Pod drugimi pogoji ne moremo podpisati kredita, saj si društvo ne more privoščiti, da bo imelo dve leti blokiran žiro račun. Rok za kredit, ki se je že dvakrat podaljšal, je junij, in če do takrat ne bo omenjenega zagotovila, pač ne bo nič.« Besedilo in foto: Tomo Koleš ■ vidna gomilna grobišča. dni bližini vasi Gerlinci dve skupini gomilnih grobišč. Prva skupina gomil leži v gozdu z ledinskim imenom Gomila, ki se razprostira v dolini na zahodni strani Gerlinec in v neposredni bližini avstrijsko-slovenskega obmejnega pasu. Štirinajst gomil, ki sestavljajo grobišče, je dokaj blizu skupaj in vse razen ene so poškodovane. Na največji gomili je še danes viden jarek kot ostanek kopanja pred drugo svetovno vojno, vendar o najdbah ni nič znanega. Druge gomile so manjše in merijo v premeru od 12 do 25 metrov, v višino pa od 1,5 do 3 metre. V gozdu na pobočju z imenom Kovač in kakih 500 metrov severovzhodno od prve skupine je drugo gomilno grobišče v Gerlincih. Dvanajst gomil je tik ob poti v Fikšince, so tesno druga pri drugi in obraščene s smrekami.« Gomile v Gerlincih so že ob odkritju zbudile precej pozornosti, saj so se razlikovale od že zna- Na kratko... Radenci Letos načrtujejo, da bodo uredili pritličje, fasado in streho zdravstve- ne postaje v Radencih. V ta namen bo prispevala občina 14 milijonov tolarjev. Prihodnje leto naj bi dokončno uredili zdravstveno postajo, leta 2003 pa bodo kupili vso potrebno opremo. M. J. V minulem letu so zagotovili v občini za potrebe kulturnih društev 4,6 milijona tolarjev. Največ denarja so porabili za organiziranje različnih prireditev, kot je občinski praznik in druge, za kar so namenili 680.000 tolarjev. Med društvi sta največ dobili ŠKUD-a v Radencih in Kapeli, in Sicer po 335.000 tolarjev. M. J. Beltinci Tudi beltinska občina se je vključila v akcijo odvoza in razgradnje odsluženih osebnih avtomobilov. To so izpeljali ob odvozu kosovnih odpadkov s pomočjo podjetja Sau-bermacher - Komunala iz Murske Sobote. Pri tem so občani sofinancirali po 2.500 tolarjev za avtomobil. Drugo polovico potrebnega zneska je zagotovila občina. M. J. nih gomilnih grobišč v Prekmurju, predvsem po večjem številu gomil na enem mestu in po velikosti. Izsledki raziskave gerlin-skih gomil so bili presenetljivi. Odkrita sta bila dva groba, eden v pepelnici, drugi pa s konstrukcijo kamnitih oblog. Po odstranitvi zemlje iz pepelnice so ugotovili, da so ležale sežgane človeške kosti na dnu brez vseh pridatkov. Na vzhodni strani pepelnice je bil odkrit grob, ki je bil obdan s kamnito oblogo. Zelo redki so namreč grobovi s kamnito oblogo, po načinu pokopavanja v grobovih pa sklepajo, da so le-ti nedvomno antični, to pa pomeni, da spadajo v čas drugega stoletja. Milan Jerše ■ ■ a pripoved je bila objavljena leta 1908 v prekmurskem Marijinem listu. Napisana je v prekmurščini in z madžarskim črkopisom. Gre nekako takole: »Minulo jesen so se peljala tri dekleta v Ameriko z ladjo družbe White-Star-Line. Na tem plovilu so bili tudi trije fantje. Vožnja jim je bila dolgočasna. Krajšali so si jo s spoznavanjem potnikov. Predvsem so se precej pogovarjali in zapeljevali dekleta. A bili so na ameriški ladji, kjer veljajo pri določenih novih poznanstvih posebna pravila. Nekega dne so povabili vseh šest pred kapetana. Obtožil jih je, da so jih potniki prestregli med preveč svobodnim oziroma pohujšljivim obnašanjem. Kapetan jim predstavi stroga ladijska pravila in jih okrega. Fantje so trdili, da niso počeli nič nespodobnega. Potem ena od deklet reče kapetanu: »Me tri nismo storile nič pregrešnega, le poljubiti smo se pustile. Saj to so vendar naši fantje. Poročili se bodo z nami, ko se pripeljemo v Ameriko.« Fantje so bili nad povedanim ogorčeni. Pozneje se napotijo h kapetanu in mu pojasnijo, da jim še na misel ne pride, da bi se s temi dekleti poročili. To dejstvo kapetana ujezi in jim zabrusi, da jih ne bo spustil z ladje, dokler se ne bodo na njej poročili. Zaman so bili vsi izgovori, sprenevedanja. Vse se je hitro odigravalo. Potniki so spraznili neki večji prostor na ladji in ga svečano okrasili. Od nekje se je vzel anglikanski duhovnik in hitro opravil poročni obred. In še nasvet prekmurskim materam. Če menite, da vaša hči ne bo dobila moža v domovini, jo pošljite v Ameriko. F. Š. •Actara 25 ACTARA 25 WG je moderen in zanesljiv insekticid izjemnih lastnosti • .odlično delovanje na številne insekte v številnih kulturah • nudi hitro začetno delovanje in dolgotrajno zaščito • učinkovit pri majhnih odmerkih • izjemno delovanje na vse razvojne faze koloradskega hrošča • neprekosljiv pri varstvu pred ušmi na jablani in hruški syngenta Mali odmerki, a velika moč Za nadaljnje informacije se obrnite na: Syngenta Agro d.o.o., Kržičeva 3, 1000 Ljubljana Tel.: (01) 436 12 03, faks: (01) 436 12 14 16 REPORTAŽA 3 maj 2001 f HH Prvomajska slavja v Pomurju »Proti odpuščanju delavcev« V znamenju boja za delavske pravice a praznik dela še vedno praznuje staro in mlado, so dokazali številni obiskovalci tradicionalnih prvomajskih srečanj v Pomurju. Tako so na predvečer 1. maja, mednarodnega delavskega praznika marsikje postavili mlaje, zagoreli so kresovi, zvrstile pa šo se tudi številne kulturne prireditve. Prav na 1. maj pa sta v Murski Soboti in Ljutomeru zadoneli budnici. cionalna postavitev mlaja na Trgu zmage, za kar so poskrbeli delavci Komunale in Elektra, medtem ko je bilo pri soboškem gradu kresovanje, ki je privabilo precej ljudi. Za prijetno družabno srečanje so poskrbeli člani Kajak-kanu kluba Krog. Dokaj živahno pa je bilo ob letošnjem delavskem prazniku na grajskem bregu v Gornji Rad- sbe, petja, nagovorov in velikih besed o delavstvu in njegovih pravicah, zanimivosti, iger in nagrad. K prijetnejšemu razpoloženju je prispevala »gasilska« ponudba za stare in mlade pod šotorom, zabava z ansamblom Pik as pa je trajala vse do jutranjih ur. Milan Jerše । Tradicionalno postavljanje mlaja v Murski Soboti Z velikega kresovanja v Gornji Radgoni. Foto: N. J. Tako je potekalo v Murski Soboti prvomajsko slavje pod geslom Proti odpuščanju delavcev. Slavnostni govornik Danilo Ši-poš, sekretar Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Pomurja, je bil dokaj kritičen do sedanjih razmer. »Kršitev delovnopravne zakonodaje je čedalje več. Izstopajo zlasti delo zunaj delovnega časa brez plačila nadur, celo brez pogodb o zaposlitvi, nenormalno dvigovanje norm, ki jih zaposleni ne morejo doseči, itd. Sklepanje in podaljševanje pogodb za določbi čas je postalo prej pravilo kot izjema. Poglavje zase pa je tudi sprememba predloga novega zakona o delovnih razmerjih, s katerim se poenostavlja preusmerjanje in odpuščanje delavcev. Sindikati pa na take pogoje ne morejo pristati.« Sicer pa se je začela prireditev v Murski Soboti z nastopom pihalne godbe, sledila je že tradi- goni. Tja je krenil v spremstvu pihalne godbe sprevod z 250 prižganimi baklami. Slavnostno prižiganje prvomajskega kresa in velik ognjemet sta tokrat privabila okrog 4.000 Radgončanov in okoliških prebivalcev. Veliko kresovanje sta organizirala Prostovoljno gasilsko društvo Gornja Radgona in občinska komisija za prireditve. Obiskovalci pa so lahko uživali tudi ob izbranem programu, v katerem ni manjkalo gla- Peti pohod Radenske konjenicenaNegovo Konjeniki iz vse Slovenije Dan pred prvini majem Otvoritev ceste ni vsak dan, so menili Kruplivničani, zato so se že dan pred prvim najem pražnje oblekli in se udeležili slovesnosti. - Foto: Š. S. Snemanje venca med galopom Veliko slavje v Kruplivniku ako kot marsikateri drugi gorički kraj, je tudi Kruplivnik v občini Grad zelo razloženo naselje z mnogimi zaselki. Spada med tiste vasi, v katerih se število prebivalcev nenehno zmanj-j šuje, leta 1961 je bilo v Kruplivniku 462 I ljudi, 1991. leta pa so jih popisali le še 257. Dan pred prvim majem so se Kruplivničani že kmalu popoldne pražnje oblekli, nato pa se zbrali na slovesnosti, ki so jo pripravili v enem od svojih zaselkov. Na slovesen način so nam-■ reč zaznamovali veliko pridobitev: asfaltiranje treh cestnih odsekov v skupni dolžini 1.500 metrov (Frumnova cesta 500 metrov, cesta v Pekel 600 in Reckova cesta 400 metrov). Podlago za cesto so financirali krajani sami, asfalti-1 ranje pa je plačala graška občina. Na slovesnosti je župan Daniel Kalamar pohvalil prizadevanja Kruplivničanov in obljubil, da jih bo občina podpirala tudi v prihodnjih naložbah. Tako naj bi še letos asfaltirali 1.550 metrov cest (Proti mlinaru 600 metrov, Dol 350 in Hubrova graba 600 metrov), za kar že pobirajo denar. Morda pa jim bo uspelo modernizirati tudi cesto v zaselek Jeruzalem, ki je dolga več kot 700 metrov. Ob otvoritvi sedanjih cestnih povezav je govoril na slovesnosti tudi mladi vaški predsednik Srečko Kisilak, mladinci pa so izvedli krajši kulturni program. Vaščanke so postregle s pijačo in pecivom, pozneje pa je bila še zabava v gasilskem domu. S tem pa so tudi že začeli slovesnost ob postavljanju mlaja in praznovanje prvega maja. s. ■ a praznik dneva upora proti okupatorju je bilo na dvorišču negovskega gradu drugo srečanje konjenikov Radenske konjenice. Udeležilo se ga je pein-dvajset konjenikov iz raznih slovenskih krajev. Srečanje je vodil stotnik Radenske konjenice Darko Firšt. Konjeniki so s svojimi konji prejahali pot od Radenec prek Radgonskih goric in se ustavili na dvorišču gradu v Negovi. Tam so jim (krajevna skupnost, turistično društvo, PGD in učenci OŠ Negova) pripravili topel sprejem. V imenu gostiteljev jih je pozdravil predsednik sveta KS Štefan Pucko, bogat kulturni program pa so izvedli učenci OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova. Konjeniki pa so izvedli svoj program, in sicer snemanje venca med galopom. Konji, jahači, njihov pohod, program ... so vzbudili kar veliko pozornost domačinov in turistov. Konjeniki so odjezdili iz Negove na turistično kmetijo Firbasovih v Cogetincih, N Tekst: L. Krambergef Foto: J. Zauneker^ 1l WIII 3- maj 2001 Nevednost a Po sledi obtožujočega anom zlonamernost? Kdo greni Ladislavu Sečiju upokojenska leta? ospod Ladislav Seči se je rodil 1924. leta v Gančanih 89-Leta 1941 je kot sedemnajstletnik odšel na delo v Nemčijo, kajti doma so bile same težave (revščina, veliko otrok, mati je umrla ...). V tujini je imel srečo, kajti kmalu po prihodu v Miinchen je srečal mladenko Elzo Schneider, ki mu je pomagala, da je 1950. leta odprl trgovino s tekstilnimi športnimi oblačili (bil je med prvimi, ki so prodajali kavbojke Leviš), pozneje pa je postala celo njegova žena. Bila sta zelo podjetna, zato sta obogatela. Pred nekaj leti mu je žena umrla. Ker na žalost nista mogla imeti otrok, ni potomcev, zato je Ladislav začel vse bolj razmišljati, da bi se vrnil v domačo pokrajino, kajti v Prekmurju ima kar veliko sorodnikov. V tujini je prodal nekaj nepremičnin (hiš) in v domači fari - Beltincih - je kupil starejšo hišo v ulici Štefana Kovača, jo dal podreti in na parceli dal zgraditi poslovno-stanovanjsko poslopje, ki meri okrog osemsto kvadratnih metrov. Poslopje je resnično veliko, sodobno grajeno in opremljeno, pa še na zelo prometni (vse bolj trgovski) ulici je, zato poslovnih prostorov za ustrezno dejavnost ne bo težko oddati. Gradnja je stala 800.000 j mark! Do sem vse O. K. Zdaj pa se začenja tisto, kar vznemirja Ladislava Sečija. Prejel je anonimno (nepodpisano) pismo, napisano s kemičnim svinčnikom z lepimi tiskanimi črkami. »Gospod Seči! Bilo je v noči od26. - 27. januarja 1945. leta. Vas kaj spominja ta datum? Vem, da jih imate v vašem izbe-gliškem življenju več, ampak ta naj bi bil prevladujoči, ker ste se tega dne zapisali med narodne izdajalce, sodelavce okupatorja slovenskega naroda. To pa vas mora boleti - skeleti. Zaradi vašega prizadevanja in to zavestnega, saj ste takrat, tistega usodnega dne bili že nad 15 let stari, da okupatorju izblebetate vse, kar se v hiši dogaja in kdo so v njej, je moralo umreti dvoje življenj. Če ne bi izdajali, bi verjetno oba Madžara ostala živa in se po vojni vrnila na svoj dom - k svojim. Če že niste nameravali sodelovati z domačimi borci, niste smeli sodelovati s tujci proti lastnim ljudem. To je največja podlost, umazanija, črna duša, ki nima opravičila ... Kako ste se VES K NA INTERNETU: ww nLsi počutili in se počutite vsa leta od sobote 27. januarja 1945. naprej z vašo razmajano dušo? Vas črne slutnje ne preganjajo? Ali imate mirno spanje zaradi smrti dveh ljudi, ki ste jih vzeli otrokom, ženi, staršem? Mislim, da bi vas morala tudi sedanja oblast sodno preganjati, kot vas je prisilila v begstvo bivša, ker ste bili proti narodu, katerega član ste. Dokumenti tega dogodka obstojajo -ljudje (borci) iz te borbe z okupatorjem žal ne.« Praviloma anonimke vržemo v koš, ogenj..., toda Ladislav Seči je hotel priti zadevi do dna, kot pravimo. Pomislil je, da so morda še drugi takega mnenja kot anonimni pisec, zato je anonimko poslal na okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti. Od tam so mu odgovorili, »da so v vsebini anonimnega pisma podani znaki kaznivega dejanja žaljive obdol-žitve po členu 171 Kazenskega zakonika. Ker pa se storilec tega kaznivega dejanja preganja z zasebno tožbo, tožilstvo ne bo ugotavljalo avtorja pisma, ker ni podano kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.« Gospoda Sečiju so še napisali, da lahko vloži zasebno tožbo, in sicer v treh mesecih, ko bo zvedel za pisca žaljivega pisma. Sedaj pa preberimo še drugi del anonimke! »Imenovani borci Prekmurske čete Filip Korošec, Janez Talanyi, Ivan Horvat in Miško Škafar so hoteli pri vaspredaniti in se zvečer umakniti v svojo postojanko v motvarjevskem gozdu. Razen Filipa, izkušenega partizana, so bili ostali trije Prekmurci - Miško celo vaš sorodnik. Kaj ste pravzaprav mislili, ko ste prijavili te ljudi? Ste računali, da jim bodo Madžari prinesli hrano in jih zapeljali v Motvarjevce v Voglarjevo kočo? Partizani so komunisti - brezverci pa jih je treba pobiti. To Cerkev ne uči - učijo božji sluge-. Vi, pa še mnogi so v to verjeli, zato je treba udariti po njih pa kdorkoli je z njimi. Življenje ste si zapolnili z bogastvom - ste pa drugače prazni. Vlomi, tatvine in še nekaj SPODNJI IVANJCI - Malo pred prvomajskimi prazniki je ponoči nekdo ukradel iz sicer ograjenega skladišča KZ Gornja Radgona v Sponjih Ivanjcih kmetijski stroj - predsetvenik znamke Panonija, vreden 150.500 tolarjev. (Je to storil zato, da bi za praznike delal?) RADVENCI - Nepovabljen nočni tič je vlomil skozi kletno okno v nedograjeno stanovanjsko hišo, pregledal prostore, nato pa ukradel nekaj materiala za gradnjo centralnega gretja. (Neki novi toplovodo-vodar?) NEMČAVCI - V SPAR-u so prijeli mlajšega obiskovalca, ki je vzel s police nekaj kozmetičnih izdelkov, jih skril, nato pa hotel mimo blagajne, ne da bi plačal. (To je bilo opravičevanja, ko je moral pokazati, kaj ima!) BODONCI, SEBEBORCI - V prejšnjem tednu je nekdo vlomil v vinski kleti v Bodoncih in Sebeborcih, vzel nekaj oblačil, se okrepčal z jedačo in pijačo, nato pa izginil. (Ni storil velike škode, toda lastniki so, kot veleva zakon, zadevo kljub temu prijavili. Državljanska osveščenost?) Podjetnik Ladislav Seči se postopoma vrača v beltinsko faro, vendar je nejevoljen, ker nekateri mislijo, da je bil on tisti Seči, ki je šel 1945. leta kidat sneg, potem pa se je razvedelo za partizane. V duši zamazani. Bi se strinjali, da vaša ulica dobi drugo ime? Štefan Kovač je bil vendar komunist!« S tem se obtožujoča anonimka, ki je vznemirila, konča. Očitno pa je, da je pisec nehote (ali pa hote) zamenjal Ladislava Sečija z nekim drugim Sečijem, ki pa je po naših informacijah že dolgo med pokojnimi. O samem dogodku je v knjigi Prekmurje 1941-1945, ki jo ne napisal Ferdo Godina, izšla pa je 1980. leta pri Pomurski založbi v Murski Soboti, na strani 175 ta-le informacija od dogodku: «...V noči od 26. na 27. januar so se Korošec - Bor, Talanyi - Janez, Ivan Horvat iz Lipe in Miško Škafar iz Bratonec mudili zaradi mobilizacije v Rakičanu. Ko so se isto noč vračali proti Štrehovs-kim goricam v četo, so nameravali ostati v Gančanih, da jih ne bi med potjo zatekel dan, kajti sneg je bil zelo globok. Miško Škafar je imel v Gančanih strica Sečija, zato je menil, da bi bilo najvarneje predaniti pri njem. Tako so tudi storili. Mladi Seči je čez dan neprestano silil, da bi šel od hiše zdaj po tem, zdaj po drugem poslu, a ga partizani niso pustili. Ko pa je ,mali rihtar’ bobnal po vasi, da morajo vaščani iti kidat sneg, je odšel kidat tudi mladi Seči. Po njem so zvedeli za partizane žan-darji iz Beltinec. Ti so prosili pomoč iz Murske Sobote in v zgodnjih popoldanskih urah so žan-darji, njilaši in vojaki obkolili Se-čijevo hišo. Filip Korošec-Bor pripoveduje, da je bil na straži pri oknu Ivan Horvat. Ta je naenkrat zavpil: ,Fantje, obkoljeni smo!’ Na dvorišču je zagledal njilaša Emila Simona, šoferja iz Murske Sobote. Ta in še neki Madžar sta pozvala partizane: .Obkoljeni ste, predajte se!’ Bor je odprl vrata in ustrelil iz brzostrelke, Ivan pa je vrgel bombo, ki je zadela ob bok vrat in ekplodirala v hiši. K sreči je bila ofenziva in je bil laže ranjen samo Bor. Horvat in Bor sta skočila iz hiše in napadla Madžare, ki so se z dvorišča za hip umaknili. Ta-lanyi in Škafar sta streljala skozi okno. Bor je skočil v pojeto. Tu pa mu je odpovedal naboj. Z naglico je odprl vrata hleva in tam brzostrelko sprayil v red. Medtem so se vojaki in njilaši znašli in prišli vpojeto. Bor je skočil iz hleva, vrgel bombo in Simona ranil, enega Madžara pa ubil. Horvat je presenetil enega Madžara pri oslici slame. Ta je bil zbegan, ko je videl partizane v nemških in madžarskih uniformah. Horvat ga je ustrelil in mu vzel puško. Vsi štirje, Bor, Talanyi, Horvat in Škafar, so skočili čez plot in se rešili iz obroča. To je bila ena najuspešnejših borb partizanov Prekmurske čete, v kateri so imeli Madžari dva mrtva in enega ranjenega, partizani pa so se izvlekli brez izgub... Za mrtva žandarja so Madžari naslednji dan, 28. januarja, v Ne-delici ustrelili dezerterja Jožeta Raduho, 30. januarja pa Franca Korpiča iz Bakovec...« Tako je bilo torej v Gančanih. Zgodilo se je 1945. leta, ko je bil Ladislav Seči že četrto leto na delu v Nemčiji, zato mu dela neznanec (s pisanjem anonimke in morebitnim širjenjem govoric) krivico, za kar je zagrožen sodni pregon. Ampak prej ga je treba odkriti. Morda pa se bo ojunačil in se identificiral ter opravičil Ladislavu Sečiju. Štefan Sobočan ■ SERDICA - Nekdo se je 22. aprila ponoči povzpel na Serdiški breg in vlomil v brunarico TD in prikolico za kampiranje radioamaterjev in iz obeh odnesel nekaj manjvrednih predmetov. (Dobro zanj, da radioamaterji niso imeli vključenega mikrofona.) SPODNJA ŠČAVNICA - 20. aprila je osumljeni B. M. s silo telesa razbil steklo na vhodnih vratih samopostrežne trgovine v Spodnji Ščavnici ter stopil k registrski blagajni, iz katere je sunil blagajniški minimum (vsota denarja, ki jo smejo držati v blagajni) in nekaj cigaret. Potem so se sprožile alarmne naprave in policijska patrulja ga je prijela. (Osumljenec se je pripeljal iz Gornje Radgone z ukradenim mopedom, ga v Spodnji Ščavnici odvrgel in, revček, nadaljeval s tihim biciklom). MURSKA SOBOTA - O vlomih v kioske na avtobusni postaji že nekaj časa nismo poročali. Za novico je zdaj poskrbel nepridiprav, ki je neko noč proti koncu aprila ponoči zlomil ključavnico na zadnji strani kioska, nato pa iz notranjosti pobral cigarete in kar nekaj ur. (Morda je ure že prodal, toda ko ga bodo prijeli, bo že videl, koliko je ura!) Zgodilo se je Markišavci: Avta v jarek Dopolnjujemo vest o prometni nesreči, ki se je zgodila 13-aprila ob 17.40 na cesti med Mursko Soboto in Markišavci. Voznik osebnega avta M. B. iz Murske Sobote je zaradi vožnje po sredini vozišča trčil v nasproti vozeči osebni avto, ki ga je g vozil pravilno po svojem smernem vozišču J. G. iz Gorice I pri Puconcih. Po trčenju sta oba avta zapeljala s ceste, J. G. se | je lažje poškodoval, škode na avtih pa je po nestrokovni oceni za dva milijona tolarjev. Voznikoma se opravičujemo, ker smo v prvem (nepopolnem) poročilu uporabili za trčenje neko drugo besedo. Lukavci: Če je cesta mokra ... V četrtek, 26. aprila, ob 17.30 je vozil Peter P. osebni avto po lokalni cesti zunaj naselja Lukavci v smeri Cezanjevec. V ostrem desnem ovinku hitrosti ni prilagodil stanju ceste, ki je bila mokra, zato ne preseneča, da je (zaviranju navkljub) zapeljal v levi obcestni jarek. Voznik se je hudo poškodoval, gmotna škoda pa znaša 300.000 tolarjev. Murska Sobota: Trčil v peško V soboto, 28. aprila, ob 7.10 se je peljal R. G. iz Černelavec z osebnim avtom po Lendavski’ulici v Murski Soboti in domnevno zaradi neprimerne hitrosti in neupoštevanja prometne signalizacije trčil v peško L P. iz Murske Sobote, ki je v tistem trenutku pravilno prečkala vozišče na označenem prehodu za pešce. Peška se je hudo poškodovala. Boračeva: Poškodba kolesarja Prav tako v soboto se je zgodila prometna nesreča v Beračevi pri Radencih. Okrog 12.20 se je peljal A. N. iz Rakičana s kolesom po klancu navzdol, zapeljal na desni rob vozišča, nato na bankino in naposled na njivo, kjer je padel in se hudo poškodoval. Žerovinci: Zbogom, opet kadet! V soboto, 28. aprila, okrog četrte ure zjutraj se je med vožnjo nenadoma vnel osebni avto Opel Kadet. Voznik je skušal ogenj pogasiti z ročnim gasilnim aparatom, a mu to ni uspelo. Nemočni so bili tudi ljutomerski gasilci, ki so jih poklicali na pomoč. So pa potem počistili pogorišče. Škode je za 500.000 tolarjev. Dolga vas: Gorelo je Na komunalnem odlagališču odpadkov v Dolgi vasi je 30. aprila popoldne zagorelo na površini 100 krat 100 metrov. O tem, ali je prišlo do samovžiga ali pa je kdo vrgel vžigalico, ni poročila, pač pa imamo dopolnilo k vestički, in sicer da so gasili lendavski in dolgovaški gasilcu, povrh pa še gasilci iz Nafte. Če so res izlili 40.000 litrov vode, potem je moralo resnično goreti, pozneje pa »curljati«. Na cesti zunaj Žerovinec pa se je vnel osebni avto. Požar, v katerem je vozilo v celoti zgorelo, so pogasili gasilci iz Ljutomera. Š. S. ■ OBČINA LENDAVA - LENDVA KOZSEG, Občinski svet, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, na podlagi 35. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96) in 1. odstavka 41. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS, št. 75/94) razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA KNJIŽNICE LENDAVA - KONYVTAR LENDVA Za direktorja je lahko imenovan državljan Republike Slovenije, ki poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjuje še naslednje: - visoka izobrazba družboslovne smeri, - strokovni izpit iz bibliotekarske stroke, - petletna praksa v stroki, - organizacijske in vodstvene sposobnosti, - znanje slovenskega in madžarskega jezika. Izbrani kandidat bo imenovan za pet let. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri Občinskem svetu Lendava, Trg Ljudske pravice 5, 9220 Lendava. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v osmih dneh po imenovanju. ■ Zgodi se, da avto pozabiš zakleniti in odideš spančkat; zjutraj, ko se hočeš zapeljati in naštimati radio na Murski val, pa ne najdeš radia. Nazadnje (?) se je to zgodilo nekemu Murskosobočanu. (Nova muzika bo stala 45.000 tolarjev.) RADOVCI - V tem goričkem kraju so policisti obravnavali vlom v starejšo nenaseljeno hišo, iz katere je vlomilec odnesel drobnarije v vrednosti 20.000 tolarjev. (Zbiralec starih predmetov?) MURSKI VRH - Ob koncu prejšnjega tedna je neznanec vzel na piko neko vinogradnico! In kaj ji je naredil? Izruval je devet betonskih »upornikov«, poškodoval in razrezal petdeset metrov vinogradniške žice in poškodoval več trt. (Česar ni pobrala slana, je zdaj storil človek. Žalostno.) BELTINCI - Neki dan dopoldne je neznanec ukradel na OŠ Beltinci mobilni telefon znamke Erikson in oškodoval lastnika za 25.000 tolarjev. (Vprašanje: zakaj krasti, ko pa bi lahko dobil mobilca že za dva tolarja? - Plačevanje naročnine je seveda druga pesem!). Š. s.a 18 5HUKI 3- maj 2001 Nogomet Mura na četrtem mestu V nadaljevanju prvenstva v prvi državni nogometni ligi je dosegla soboška Mura dve zmagi. V Murski Soboti je premagala Korotan iz Prevalj, v Dravogradu pa istoimensko moštvo ter se tako povzpela na četrto mesto lestvice. Na tekmi s Korotanom je Mura že prav na začetku povedla po lepi akciji Gajser-Gri-zold-Vogrinčič, ko je slednji z nekaj metrov žogo porinil v mrežo. Gostje so sicer po dveh minutah rezultat izenačili, vendar so bili Sobočani boljši in si z goloma dveh najboljših igralcev Grizolda in Cifra zagotovili zanesljivo zmago. Na tekmi v Dravogradu je Mura nastopila v nekoliko spremenjeni postavi, saj v moštvu ni bilo Dominka, Prednika in Gajserja. Čeprav so prišli domačini v vodstvo že takoj na začetku, so zaigrali igralci Mure v nadaljevanju tako kot znajo, izkazal pa se je predvsem Erniša z dvema goloma, ter prepričljivo zmagali. V triindvajsetem kolu prvenstva v drugi državni nogometni ligi je bil v Lendavi prekmurski derbi med Nafto in Renkovci. Boljša je bila Nafta in dosegla prvo spomladansko zmago. Tekma je bila odločena že v prvem polčasu, ko so Lenda-včani dali vse tri gole. Beltinci so gostili Šmartno in po bledi igri zopet ostali brez točk. Domačini so nastopili z novim trenerjem Stankom Preradovičem, ki je zamenjal Dražena Beška, ki je odšel k prvoligašu Dravogradu, in v nekoliko spremenjeni postavi, vendar niso prikazali pričakovane igre, s katero bi lahko premagali boljše Šmartno, pri katerem se je predvsem odlikoval najboljši strelec druge lige Arlič, ki je dal oba gola. V dvajsetem kolu prvenstva v tretji državni nogometni ligi vzhod je zopet prišlo do nekaterih presenečenj. Hotiza je premagala vodeče Bakovce, ki ostajajo še naprej v vodstvu. Turnišče je zmagalo v Odrancih tretjič zaporedoma in je še vedno med vodečimi. Lesoplast je v Križevcih premagal Črenšovce in se s tremi zaporednimi zmagami prebil na peto mesto. Čarda je v Martjancih premagala Bistrico, ki je po odličnem startu drugič zaporedoma izgubila. Veržej je premagal Kemo iz Puconec in zamenjal mesto z Apačami. Tromejnik Slovenica je zmagal na Kobilju in se izognil nevarnostim, medtem ko je Kobilje vse bliže prvi medobčinski nogometni ligi Lendava. Goričanka je iztržila na tekmi z Apačami le točko in še naprej ostaja brez spomladanske zmage. Sicer pa igra v spomladanskem delu prvenstva najboljše Čarda iz Martjanec, ki je zbrala v sedmih kolih 16 točk pred Črenšovci, 15, Turniščem, 14, Bakovci in Veržejem, po 13, Lesoplastom in Tromejnikom Slovenico, po 12, Bistrico, 11, Hotizo, 9, Apačami, 7, Odranci, 5, Goričanko, 3, in Kobiljem, 2 točki. V prvi soboški medobčinski nogometni ligi se nadaljuje boj za naslov prvaka med Tišino in Rakičanom. Tišina je prepričljivo zmagala v Bratoncih, medtem ko je Rakičan tesno zmagal v Motvarjevcih. Serdica je premagala Ižakovce in se ponovno prebila na tretje mesto. Lipa je doma izgubila z Gradom in tako vedno bolj zaostaja, Ljutomer, ki spomladi še ni okusil zmage, pa je tokrat klonil na Cankovi in bo igral v novi tekmovalni sezoni v drugi soboški medobčinski ligi. Slatina je premagala Romo in jo zamenjala na četrtem mestu. V prvi lendavski medobčinski nogometni ligi je bil na sporedu derbi kandidatov za naslov prvaka med Nedelico in Dobrovnikom, ki pa ni dal zmagovalca. Srečanje se je namreč končalo neodločeno. Čentiba je prepričljivo premagala Olimpijo in trdno drži tretje mesto. Lakoš je prepričljivo zmagal v Veliki Polani in zamenjal mesto s Polono na četrtem mestu. Panonija pa je s težavo premagala zadnje Petišovce. Pori Mailčfin , Konjske dirke v Ljutomeru Novi rekord M. Slaviča z Donom MS Na tretjem tekmovalnem dnevu letošnje kasaške sezone, ki ga je drugič pripravil KK Ljutomer, je sodelovalo 79 kasačev iz 8 klubov, dirke pa si je ogledalo okrog 1500 gledalcev. Največ uspeha so imeli domačini, ki so zmagali osemkrat. Najboljši posameznik je bil Marko Slavič, ki je dvakrat zmagal, z Denom MS pa je postavil nov rekord triletnikov na kratkih progah (1:15,9). izkazal se je tudi Slavko Makovec z zmago ter drugim in tretjim mestom. Rezultati: 1. dirka (3-4 I.): 1. Abebe Bikila (Tušak) 1:23,0, 2. Moja pesem (M. Hanžekovič), 3. Lexina (S. Jureš); 2. dirka (3-12 I.): 2. Maxi Lion (M. Hanžekovič) 1:23,7, 3. Frančeška (Makovec). 3. dirka (3-12 I.): 1. Dave MS (M. Slavič) 1:18,7, 3. Fora (J. Slavič) 1:19,9. 4. dirka (3-12 I.): 1. Den MS (M. Slavič) 1:15,9. 5. dirka (3-12 I.): 1. Faxa AS (S. Slavič) 1:20,0, 2. Ford Piko (Makovecx), 3. Anika (Žnidarič). 6. dirka (3-12 I.): 1. Leona III (Makovec) 1:18,8, 2. Diadora (Ja. Sagaj), 3. Aleksander (Jo. Sagaj, ml.). 7. dirka (3-12 IJ: 4. Cony Chergon (Pozderec) 1:18,8. 8. dirka (6-14 (J: 1. Dali (Jo. Sagaj) 1:17,7. Naslednje dirke bodo v Ljutomeru 27. maja. (N. Š.) Slovenija prva V Zurichu v Švici je bilo mednarodno tekmovanje v streljanju s samostrelom na 30 metrov. Sodelovala je tudi reprezentanca Slovenije in zasedla s 1.696 krogi prvo mesto. V slovenski reprezentanci sta nastopila Robi Markoja (SD Štefana Kovača Turnišče), 574, in Izidor Hreščak (SD Janka Jurkoviča Videm), 562 krogov. (F. M.) Kajakaštvo Kolesarstvo___________________________ Špilak uspešen na treh dirkah Simon Špilak, član Kolesarskega kluba Tropovci, je sodeloval na treh zahtevnih dirkah. Na dirki za pokal Slovenskih goric, kjer je prvič tekmoval v kriteriju med mlajšimi mladinci, je med 55 kolesarji zasedel izvrstno peto mesto. Na mednarodni kolesarski dirki mlajših mladincev v avstrijskem Wol-fsbergu, kjer je sodelovalo 99 kolesarjev iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije, je prvi dan zmagal, drugi dan, ko je bil že precej utrujen, pa je med 70 tekmovalci zasedel peto mesto, vendar je prišel na cilj z glavnino. (F. M.) Speedway Na reki Savinji v Celju je bil prvomajski spust, ki ga je pripravil KK Nivo Celje. Sodelovali so tudi nekateri člani KK Bistrica. Najuspešnejši med njimi je bil Marko Podgorelec, ki je zasedel četrto mesto. Martin Balažič je bil peti, Simon Jerebic pa šesti. (F. M.) Borčijev memorial Koren enajsti V Debrecenu na Madžarskem je bila kvalifikacijska dirka posameznikov v speedwayu za svetovno prvenstvo. Sodeloval je tudi Lendavčan Jože Koren, ki je zasedel šele enajsto mesto in se ni uvrstil v nadaljnje tekmovanje. (F. M.) “Sah Nogometni klub Bratonci je pripravil drugi turnir za memorial Bor-čija Forjana. Sodelovala so štiri moštva, žal se tudi tokrat turnija niso udeležili nogometaši Beltinec, za to moštvo je namreč pokojni največ igral, temveč so igrali prijateljsko tekmo s Šalovci. Zmagal je tretjeli-gaš Kerna iz Puconec pred Dokl-ežovjem, Borčijevimi prijatelji in Bratonci. (F. M.) Hokej na travi Denis Gjuran tretji V gostišču Rosa v Žitkovcih je bil šesti tradicionalni mednarodni ko-nectedenski šahovski turnir, ki ga organizira ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote. Sodelovalo je 61 šahistov iz Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Zmagal je Saša Vidovič iz Hrvaške z 8,5 točke. Izvrsten je bil Denis Gjuran, ki je s 7 točkami zasedel tretje mesto pred Borisem Kovačem in Alešem Lazarjem mlajšim, ki sta zbrala po 6,5 točke, vsi Radenska Pomgrad. Po 6 točk sta osvojila Tomislav Gruškovnjak (7) in Jože Gaber (11), po 5,5 točke pa Robi Radosavljevič (13), Lea Števanec (14), Jože Vučko (17), Maja Hočevar (18) in Štefan Režonja (18). (F. M.) Nogometna liga Si. mobil Rezultati - 28. kola Mura: Korotan 3:1 Rudar: Gorica 1:0 Pohorje Brda Renkovci 22 5 5 12 22 3 2 17 22 2 3 16 22:48 28:59 26:55 20 11 9 Primorje: Maribor 1 Domžale: Olimpija 1 Tabor: Koper 0:3 Publikum: Dravograd Rezultati - 29. kolo: Dravograd: Mura 1: Olimpija: Primorje 1 Maribor: Rudar 4:1 Gorica: Publikum 2: Koper;Domžale 3:( :0 :2 3:1 3 :2 1 ) 3. SNL vzhod Rezultati - 20. kolo: Hotiza: Bakovci 3; 1 Čarda: Bistrica 2:0 Odranci: Turnišče 0:1 Goričanka: Apače 1:1 Kobilje:Tromejnik 2:4 Lesoplast: Črenešovci 3:1 Veržej:Kerna 2:0 Bakovci 20 12 2 6 48:24 38 Korotan: Tabor 1:0 Maribor 2916 7 6 56:31 55 Črenšovci Čarda 2011 20 9 2 7 7 4 48:35 37:23 35 34 Olimpija 2016 5 8 67:44 53 Turnišče 2010 4 6 36:30 34 Primorje 2813 6 9 37:33 45 Lesoplast 20 9 5 6 44:32 32 Mura 29 11 9 9 35:33 42 Hotiza 20 9 3 8 43:29 30 Publikum 2912 5 12 49:45 41 Kerna 20 9 3 8 35:30 30 Gorica 2912 4 13 43:39 40 Odranci 20 7 7 6 37:33 28 Rudar 2911 7 11 40:37 40 Veržej 20 7 5 8 37.37 26 Koper 2910 9 10 37:36 39 Apače 20 7 4 9 36:40 25 Korotan 2911 6 12 40:45 39 Tromejnik 20 7 4 9 36:42 25 Dravaograd 28 9 4 15 42:51 31 goričanka 20 3 9 8 25:31 18 Domžale 29 9 4 16 37:57 31 Bistrica 20 5 3 12 27:65 18 Tabor 29 7 6 16 31:63 27 Kobilje 20 4 4 12 17:55 16 2. SNL Rezultati - 23. kole Beltinci: Šmartno 0 ; Nafta: Renkovci 3: ( Zagorje;Triglav 2;z Aluminij: Elan 2:0 Železničar: Brda 1: Dravinja: Pohorje 2: Viator: Jadran 2 :1 Iv. Gorica prosta Triglav 2317 Aluminij 2313 2 ) I 0 1 3 3 6 4 54:16 46:24 54 45 1. MNL MS Rezultati -17. kolo: Bratonci: Tišina 0 :4 Lipa: Grad 0: 3 Motvarjevci: Rakičan Serdica: Ižakovci 1: Slatina: Roma 4:2 Cankova: Ljutomer 4 Tišina 1713 1:2 0 :2 2 2 58:17 41 Elan 2214 3 5 40:25 45 Rakičan 1713 2 2 47:15 41 Šmartno 2213 5 4 44:24 44 Serdica 17 9 2 6 33.34 29 Jadran 22 11 5 6 35:21 38 Slatina 17 8 3 6 40:33 27 Iv. Gorica 2311 3 9 41:31 36 Ižakovci 17 8 3 6 36:35 27 Dravinja 23 9 5 9 22:29 32 Roma 17 8 3 6 40:51 27 Nafta 22 8 7 7 26:20 31 Cankova 17 7 3 7 40:45 24 Zagorje 23 8 7 8 32:28 31 Grad 17 7 1 9 44.36 22 Železničar 23 8 5 10 29:38 29 Motvarjevci 17 6 1 10 37:40 19 Viator 23 7 6 10 35:35 27 Bratonci 17 6 1 10 27.39 19 Beltinci 23 5 6 12 26:44 21 Lipa 17 4 1 12 19:47 13 Šentiur 15 6 3 6 23:30 21 Liutomer 17 2 0 15 .31 60 6 Strelstvo Nogometna liga Si. mobil Mura : Korotan 3 : 1 Murska Sobota - Mestni stadion v Fazaneriji, gledalcev 2.200. Sodnik: Čeferin (Kranj). Strelci: 1 : 0 Vogrinčič (6), 1 : 1 Možanič (8), 2 : 1 Grizold (38), 3 : 1 Cifer (90). Mura: Kamnik, Jozinovič, Cifer, Prednik, Dominko, Bakula, Kopunovič (Erniša), Vogrinčič, Ristič (Gabor), Gajser (Bukovec), Grizold. Dravograd : Mura 1 : 3 Dravograd - Stadion Dravograda, gledalcev 800. Sodnik: Žirenstein (Portorož). Strelci: 1 : 0 Vidovič (2), 1 : 1 Erniša (42), 1 : 2 Erniša (62), 1 : 3 Grizold (66). Mura: Botonjič, Jozinovič (D. Baranja), Cifer, Bakula, Erniša, Ristič, Vo grinčič (Ivanič), Grizold, Gabor, Tiganj (Moreč), Kopunovič. Druga državna nogometna liga Nafta : Renkovci 3 : O Lendava - Stadion Nafte, gledalcev 400. Sodnik: Kmetec (Maribor) Strelci: 1 : 0 Novak (8), 2 : 0 Bedo (23), 3 : 0 Tratnjek (32). Nafta: Magdič, Kulčar, Ulen, Novak, Tratnjek, Drvarič, Bedo, Gerenčer Doma, Utroša, Preininger (Šoš). Renkovci: A. Lebar, D. Ritlop, Gruškovnjak, Nežič, S. Bojnec, Felbar, R Bojnec, A. Ritlop (Graber), Puhar (M. Horvat), S. Lebar, Kocet (Kerman). Beltinci: Šmartno O : 2 Beltinci - Stadion v športnem parku, gledalcev 350. Sodnik: Avdagič (Ljubljana). Strelec: 0 : 1 Arlič (9), 0 : 2 Arlič (62(. Reltinci: Talaber, Škafar, Fras, Balažič (Džafič), Fajdiga, Cener, Erjavec, Kokaš, Gostan (Puhar), Mašič, Benko (Zver). Tretja državna nogometna liga Lek povečal vodstvo V nadaljevanju prvenstva v državni članski ligi v hokeju na travi sta bila dosežena naslednja izida: Triglav : Svoboda 2 : 2 in Moravske : 8. Murska Sobota Toplice: Lek 1 je bila prosta. Lek 7 6 1 0 46:5 19 Triglav 8 5 1 2 23:24 16 Svoboda 7 3 2 2 19:14 11 M. Toplice 7 0 2 5 7:27 2 M. Sobota 7 0 2 5 6:31 2 1. MNL Lendava Rezultati -14. kolo: Čentiba: Olimpija 4: 1 Polana: _akoš 0:3 Panonija Petišovci :( Nedelica : Dobrovnik 2: 2 Nedeiica 1410 3 1 47:9 33 Dobrovnik 14 9 4 1 32:13 31 Čentiba 14 7 4 3 35:22 25 Lakoš 14 6 2 6 21:26 20 Polana 14 6 0 8 38:27 18 Panonija 14 4 4 6 13:26 16 Olimpija (-3) 14 3 2 9 21.29 8 Petišovci 14 1 1‘ 12 13:68 4 2. MNL MS Rezultati - 17. kolo: Hodoš: Pušča 4:1 Makoter Dokležovje 4 2 Gančani: Rotunda 4 1 Šalovci: Bogojina 4: 2 Makoter 1715 2 0 95:15 47 Gančani 1713 1 3 47:31 40 Šalovci 1711 2 4 43:18 35 Bogojina 17 9 3 5 54:29 30 Hodoš 17 6 3 8 39:55 21 Pušča 17 4 0 13 22:62 12 Dokležovje 17 1 3 13 27.50 6 Rotunda 17 2 0 15 22:89 6 Nograd Hotiza : Bakovci 3 : 1 Hotiza - Stadion na Hotizi, gledalcev 200. Sodnik: Partlič (Limbuš), Strelci. 0 : 1 Donša (8). 1 : 1 Farkaš (14), 2 : 1 Tratnjek (64), 3 : 1 Albert Lackovič (86). Čarda : Bistrica 2 : O Martjanci - Stadion Čarde, gledalcev 250. Strelca: 1 : 0 Čarni (45), 2: 0 Gomboc (90). Odranci: Turnišče O : 1 Odranci - Stadion Odranec, gledalcev 300. Sodnik: Pintarič (Lendava) Strelec: 0 : 1 A. Zver (82). Goričanka Big Fun : Apače 1 :1 Rogašovci - Stadion Goričanke Big Fun, gledalcev 200. Sodnik Tratnjek (MS), Strelca: 0 : 1 Logar (56), 1 : 1 Lapoša (88). Kobilje : Tromejnik Slovenica 2 : 4 Kobilje - Stadion Kobilje. Sodnik: Komik (Ptuj). Strelci: 0 : 1 J. Horva1 (6), 0 : 2 Hajdinjak (12), 1 . 2 Gregorec (34), 1 : 3 Kovač (61), 2 : 3 Kutoš (76), 2 : 4 Kovač (84). Lesoplast: Črenšovci 3 : 1 Križevci - Stadion Lesoplasta, gledalcev 350. Sodnik: Šegula (Doro® va). Strelci: 1 : 0 Škaper (14), 1 : 1 Kreslin (30), 2 :1 Toth (61), 3 : 1 Toti (90). Veržej: Kerna 2 : O Ve/žej - Stadion Veržeja, gledalcev 100. Sodnik: Glažar (Ptuj). Strele 1 : 0 Špilak (72), 2 : 0 Sunčič (84). Pomursko prvenstvo v krosu 2. MNL Lendava Rezultati -14. kolo: Žitkovci: Nafta (v.) 2:1 Dolina: Graničar C 1:5 Kapca:Mostje 3: 4 Mostje 14 9 1 4 45:24 28 Žitkovci 14 8 3 3 33:22 27 Nafta (v.) 14 6 5 3 35:21 23 Graničar 14 5 2 7 30:31 17 Kapca 14 5 0 9 27:30 15 Dolina 14 3 1 10 13:55 10 Mali nogomet ■ - PL Bulls 16 12 4 0 61:31 40 Krajna G. M. 1610 3 3 53:31 33 Mladinec 16 8 5 3 58:37 29 Prosečka vas 16 8 3 5 49:40 27 Flamingo 16 7 4 5 49:51 25 Černelavci 16 6 6 4 47:35 24 Videm 16 7 2 7 41:36 23 Kupšinci 16 5 6 5 48:40 21 Tropovci 16 5 3 8 41:57 18 Junior SNV 16 3 3 10 32:57 12 Triglav 16 3 1 12 41:62 10 Kanala IR o n 1ATT C Sodelovalo nad tristo tekmovalcev J V organizaciji ŠŠD Tri srca na OŠ Radenci je bilo pomursko prven^ v krosu za osnovne in srednje šole. Sodelovalo je nad 300 atletov ina tinj. Rezultati - 1993: dečki: 1. Hozjan (Črenšovci); deklice: 1. Horvat (Čred vci); 1992: dečki: 1. Čolnik (Radenci); deklice: 1. fjajdinjak (Tišina); 'L dečki: Pelci (Kapela); deklice: 1. Kukanja (Radenci); 1990: dečki: 1 Re^ (Veržej); deklice: 1. Zekovič (OŠ MS III); 1989: dečki: 1. Vinkovič (Verž ( deklice: 1. Hamler (Radgona); 1988: dečki: 1. Jaklin (Črenšovci); Zekovič (OŠ MS III); 1987: dečki: 1. Horvat (Bakovci); deklice: 1. Čeh (C šovci); 1986: dečki: 1. Lukovnjak (Mejnik); deklice: 1. Cvetko (OŠ IH 1984-85: dečki: 1. Stojisavljevič (Gimn. MS); deklice: 1. Praprotnik^, MS), 1982-83: dečki: 1. Meolic (SPTŠ MS); deklice: 1. Horvat (Gimn. M.) Judo Uspeh Alenke Premoša «l3ni^ V Slovenj Gradcu je bilo državno prvenstvu v judu za člane in Med 105 tekmovalci iz 19 slovenskih klubov so sodelovali tudi n p pomurski judoisti in judoistke ter se lepo odrezali. Najuspešnejša 1^^ Alenka Premoša iz Turnišča, saj je zasedla v kategoriji do 78 mesto in postala državna podprvakinja. Gorazd Recek (nad 100 tretji, Mataj Časar (65 kg) pa peti, vsi so člani Judo kluba Lendava-je toliko pomembnejši, saj gre za mlade tekmovalce iz kadetskih in skih vrst. Rene Žunič (60 kg), član KBV Lendava, ki je prav tako f SUH 3. maj 2001 orvn i । o 0K Pomurje Murska Sobota Tretje mesto uspeh, kako iz začaranega kroga? Odbojkarji Pomurja iz Murske Sobote so zasedli v končanem državnem članskem prvenstvu tretje mesto, ki je lep uspeh. V državni ligi so Sobočani 12-krat zmagali in 6-krat izgubili ter osvojili 33 točk. Boljše so igrali doma, saj so izgubili le s Fužinarjem, kot v gosteh, kjer so izgubili z Bledom, Salonitom, Fužinarjem, Olimpijo in Kamnikom. V končnici prvenstva so v četrtfinalu izločili Maribor, v polfinalu pa jih je premagal državni prvak Kamnik. V tekmi za tretje mesto pa je Pomurje premagalo Olimpijo. O tem, kako so v klubu zadovoljni z osvojenim tretjim mestom in kaj načrtujejo vnaprej, smo se pogovarjali s predsednikom Štefanom Flisarjem. - Pred začetkom prvenstva je strokovno vodstvo napovedalo boj za naslov prvaka. Zasedli ste tretje mesto. Ali ste s to uvrstitvijo zadovoljni? »Vodstvo kluba je imelo cilj obstanek v ligi. Trener in igralci so si zastavili bistveno višji cilj, to pa je bilo tudi realno pričakovati s prihodom organizatorja igre Bruna Najdiča in vrnitvijo Bogdana Mariča ter ob zelo dobrem igranju mladinskih reprezentantov Grege Horvata in Andreja Tota (sta tudi med kandidati za člansko reprezentanco), v končnici pa tudi Čeha in Topovška. Tudi poškodbe so pustile posledice. Najprej se je poškodoval Tot, na tekmi z Mariborom Fujs, ki do konca prvenstva ni povsem pozdravil poškodbe, nazadnje pa še Topov- stavljajo našo ekipo razen Najdiča in Topovška, ki živi v Rakičanu, sami doma vzgojeni igralci.« - V minuli tekmovalni sezoni so se v ekipi Pomurja premalo uveljavili mladi igralci. Kadete in mladince, ki ste jih vključili v priprave članskega moštva veniji, ki z drugimi ekipami nastopajo v drugi ali tretji državni ligi, kjer mladi lahko igrajo in si nabirajo izkušnje. Poleg članskega imamo v klubu še mladinsko moštvo, ki se je uvrstilo od 8. do 16. mesta, kadetsko moštvo, ki je zasedlo 10. mesto, in dečke, ki so se uvrstili od (Jernej Zakojč, Uroš Kovačec, Grega Flisar in Alen Veren), smo videli na igrišču zelo malo ali skoraj nič. Kako to komentirate? 13. do 16. mesta. Mislim, da brez tesnejšega sodelovanja med pomurskimi odbojkarskimi klubi za odbojko ni prihodnosti.« šek. Pomanjkanje primernih zamenjav ter igranje ob sredah in sobotah sta vplivala na igro in rezultate. S tretjim mestom smo se uvrstili na evropsko pokalno tekmovanje, kjer lahko dosežemo nove uspehe. Pomembno pa je poudariti, da se- »Strinjam se, da so mladi igralci premalo igrali. Pri zahtevnem tekmovanju se trenerji redko odločajo za vključevanje mladih, saj menijo, da je za uvrstitev pomembna vsaka točka. Mislim, da bi klub moral slediti nekaterim drugim klubom v Slo- Rokoborba_____________ Sobočani z devetimi, Ljutomerčani s tremi naslovi v organizaciji Rokdborskega kluba Murska Sobota je bilo državno prvenstvo v rokoborbi v grško-rimskem slogu za kadete in mladince. Sodelovalo je-36 tekmovalcev iz 5 klubov. Največ uspeha so imeli tekmovalci RK Murska Sobota, saj so osvojili kar 9 državnih naslovov. Uspešni pa so bili tudi Ljutomerčani s 3 državnimi naslovi. Tako je potoval samo en naslov državnega prvaka v Razvanje. Med kadeti so postali državni prvaki: Sašo Hladen (50 kg), Aleš Krojs (58 kg), Roman Miholič (63 kg), Jure Kuhar 76 kg), vsi Murska Sobota, ter Roki Hazl (69 kg) in Mitja Sedmak (85 kg), oba Ljutomer. Drugi je bil Andrej Slavič (58 kg) iz Murske Sobote, tretji pa Simon Novak (69 kg) iz Ljutomera. Med mladinci so naslove državnih prvakov osvojili: Sašo Hladen (50 kg), Aleš Krojs (58 kg), Roman Miholič (63 kg), Slavko Miholič (69 kg), Jure Kuhar (76 kg), vsi Murska Sobota, in Mitja Sedmak (85 kg), iz Ljutomera. Druga sta bila Andrej Slavič (58 kg) iz Murske Sobote in Primož Horvat (76 kg) iz Ljutomera. (F. M., fotografija: J. Z.) Strelstvo Markoja dvakrat drugi V Ljubljani je bilo prvo kontrolno tekmovanje v streljanju z MK orožjem. Sodelovala sta tudi pomurska strelca Robi Markoja (SD Štefana Kovača Turnišče) in Izidor Hreščak (SD Janko Jurkovič Videm) ter dosegla lep uspeh. V streljanju na 60 m leže je bil Markoja s 587 krogi drugi, takoj za Rajmondom Debevcem, Hreščak pa je zasedel s 580 krogi četrto mesto. V trostavu je zasedel Markoja s 1151 krogi zopet drugb mesto za Debevcem, Hreščak pa je bil s 1147 krogi tretji. (F. M.) Odbojkarji Pomurja iz Murske Sobote - polfinalisti državnega članskega prvenstva. Stojijo od leve: lomas cen, aioiz nerec, Bogoan mane, Sašo Topovšek, Dejan Fujs, Sabahudin Peljto (trener): Daniel Tinev, Igor Prša, Grega Horvat, Bruno Najdič, Uroš Kovačec in Andrej Tot. Fotografija: Jure Zauneker ste ocenjevali razmere v klubu. Kaj ste sklenili? »Upravni odbor kluba ni mogel sprejeti revolucionarnih sklepov, saj smo bili navzoči le tisti, ki v klubu delamo, medtem ko vabljenih predstavnikov mestne občine in sponzorjev ni bilo. Po prvomajskih praznikih bomo še enkrat sklicali sestanek in se potem odločili o usodi kluba. Lahko se celo zgodi, da naju-, spešnejši pomurski klub ne bo več tekmoval v prvi državni ligi. Gre za problem, ki ga imajo vsi pomurski klubi, razen nogometnega, to pomeni, da ni denarja niti za minimalne Na zadnji seji upravnega odbora kluba stroške tekmovanja. Dejstvo je, da Kros V Selu okrog 200 tekačev in 32 pohodnikov Občinska športna zveza Moravske Toplice je pripravila v sodelovanju s Športnim društvom Rotunda Selo Fokovci v športnem centru v Selu 5. odprto prvenstvo občine Moravske Toplice v krosu in 5. tek pomurskih poslancev, županov, direktorjev in menedžerjev. Krosa se je udeležilo okrog 200 tekačev, rekreacijskega pohoda pa 32 pohodnikov. Zmagovalci v posameznih starostnih kategorijah so bili: Matej Rogač, Tjaša Kočar, Mitja Rogač (vsi Bog.), Alenka Horvat (Dob.), Denis Sukič (G. P.), Anita Perme (Le.), David Škalič (Fok.), Andreja Pohar (Fok.), Martin Makari, Metka Hanč, Davorin Makari (vsi Rotunda), Bojan Brus (Radenska), Anita Perme (Len.), Milan Sapač (Radenska), Slavko Kumek (GR), Jožica Šiftar (Radenska), Vlado Vučkič (Selo), Branko Recek (Teš.), Franc Cipot (M. T.), Štefan Ivanič (FiL), Suzana Pocak (Selo). Ekipno: 1. OŠ Bogojina, 2. OŠ Fokovci, 3. OŠ Gornja Petrovci, ŠD Rotunda, 5. TS Radenska, 6. AK Lendava. (G. Grabar) V športni dvorani OŠ Grad na Goričkem je bila minulo soboto Olimpijska akademija, ki so jo pripravili OKS ZSZ Slovenije, občina in osnovna šola Grad. V pestrem in zanimivem programu, ki si ga je ogledalo okrog 450 gledalcev, so nastopili nekateri naši vrhunski športniki svetovnega slovesa, program pa so popestrili tudi domači športniki. Med njimi so bili: Aljaž Pegan, Mitja Petkovšek, Igor Ivanuš in Danijel Marentič, Maja Hribar. Taja Levič, Adela Šajn, Julija Kamnar, Jernej Salecl, Sebastjan Zemljič, Andraž Lamut in Aljaž Vogrinec (gimna-stičarjl), Jernej Brenholc in Daniela Pekič ter Gregor Karlovčec in Urška Šentveter (standar dni plesi J, Jernej Breneholc In Daniela Pekič ter domačin Hiill s soplesalko (latinsko-amer-siški plesi), Dušica Jeremič in Mojca Rode (športno ritmična gimnastika), Aleš Zemljič, Sebastjan Zemljič, Jan Čelovnik in Matej Eržen ltaekwondo), Bijanca Tapilatu, Nada Novak, Sandra Soršak in Marija Simonič (tae bo shoul, Rok Kolander in Matej Prelog (veslača), Denis Recek, Vedran Lazarevič, Mateja Recek, Polonca Hiill, Trajbar in Denis Kristl (karate) in drugi. (F. M., lotogralija: J. Z.) se denar vlaga le v nogomet, ki lahko kupuje drage igralce, zapostavljajo pa druge športne panoge. To je tudi vzrok, da odbojkarski klub nima glavnega sponzorja, ker vlagajo podjetja po navodilu centra 'moči denar le v nogomet. Tako smo tudi izgubili nekatere sponzorje, med njimi tudi Pomgrad. Izjeme so Zavarovalnica Triglav, Galex, Cestno podjetje, Tovarna mlečnega prahu, Mli-nopek in še nekateri! Zaradi takšnega stanja poskušamo dobiti sponzorje med obrtniki, na katere se bomo obrnili pisno s prošnjo za denarno pomoč.« - Ali zaradi težkega finančnega stanja v klubu predvidevate kakšne kadrovske spremembe? »Dejstvo je, da se bomo v klubu morali odpovedati nekaterim, ki so dobro delali, saj jim ne moremo zagotoviti minimalnega plačila. V klubu delamo amatersko, vendar na profe- sionalni ravni. Razen trenerja in sekretarja kluba, ki je hkrati igralec prve ekipejn trener kadetske in mladinske ekipe, v klubu nimamo profesionalcev. Igralci trenirajo dvakrat dnevno in v povprečju dobijo 50.000 SIT štipendije. Za normalno delo bi klub potreboval 15 milijonov SIT. Teh sredstev pa vodstvo OK Pomurja ne more zagotoviti, ob tem da smo poravnali 80 odstotkov dolgov iz preteklosti. Sedaj so ukrepi nujni in zelo resno razmišljamo o kolektivnem odstopu upravnega odbora. Da pa soboški odbojkarji, ki se ponašajo z lepimi uspehi, v prihodnje ne bi tekmovali v prvi državni ligi, bi bila vsekakor velika škoda.« Feri Maučec ■ Šport od tod in tam Nogomet - Odigrani sta bili polfinalni pokalni tekmi na območju MNZ Lendava. Nafta iz Lendave je visoko s 6 : 1 premagala Črenšo-vce. Na srečanju med Turniščem in Odranci so po podaljških zmagali Odranci s 4 :1. V regularnem času se je tekma končala neodločeno 1 : 1. Finalista sta tako Nafta in Odranci, ki sta se uvrstili v nadaljnje tekmovanje. (F. M.) Kegljanje - V Mariboru je bilo prvo kolo ekipnega prvenstva mariborske kegljaške zveze za ženske. Med 7 ekipami sodeluje tudi Nafta iz Lendave. V prvem kolu je Nafta podrla 1907 kegljev (Tišlarjeva 446, Sapačeva 491, Utroševa 484, Staničeva 486) in je na drugem mestu. (M. Ž.) Strelstvo - Ekipa ŠSK Coal iz Peti-šovec je zasedla kvalifikacijah za vstop v drugo državno ligo v streljanju s pištolo tretje mesto in se uvrstila v drugo ligo. To je vsekakor lep uspeh, zlasti še, ker so nastopili brez poškodovanega Milana Cofka. (F. B.) Športni ribolov - V Kraščih je bilo drugo kolo lige posameznikov v športnem ribolovu, ki ga je pripravila RD Murska Sobota. Med 30 ribiči je bil najuspešnejši Zoran Vidic (MS), ki je zasedel prvo mesto (4.600 gr.). Miro Matjašec (GR) je bil tretji (3.450 gr.), Štefan Gjegjek (MS) peti (3.850 gr ), Želko Mavrič (GR) šesti (2.300 gr.) in Avgust Prelog (GR) deveti (1.720 gr.). (F. M.). Atletika - ŠD Grad na Goričkem organizira v soboto, 5. maja, ob 9. uri 16. tradicionalni Tek na grad. Tekmovali bodo šolarji, mladinci in mladinke ter člani in članice. Na sporedu bo tudi družinski tek -pohod. (G. G.) Badminton - Na državnem prvenstvu v badmintonu (do 15 let), ki je bilo v Trebnjem, sta zasedla Lenda-včana Simon Kozele in Nino Kutnjak v dvojicah tretje mesto. Med posamezniki sta se uvrstila Iztok Utroša in Nino Kutnjak na 5. do 8. mesto. (F. B.) Šah - Na aprilskem mladinskem hitropoteznem turnirju ŠD Radenska Pomgrad sta bila najuspešnejša Maja Hočevar in Denis Gjuran, ki si delita prvo in drugo mesto s 5 točkami pred Mitjo Kovačem in Boštjanom Hočevarjem, po 4,5 točke. (F. M.) Rokomet V soboto v Soboti odločilna tekma V predzadnjem kolu prvenstva v državni moški rokometni 1. B-ligi je Cimos v Kopru premagal Krog Bakovce z rezultatom 31 :,23 (14 : 13). Krog Bakovci: B. Vereš, D. Kolmanko, A. Kolmanko 8, Kreft, Ovsenjak 5, A. Smodiš 2, S. Buzeti 3, D. Buzeti 2, Martinec, Zajnkovič 3, S. Smodiš, Roškar. V zadnjem kolu se bodo pomerili rokometaši Kroga Bakovec v soboto ob 19. uri v dvorani OŠ III v Murski Soboti s Hrastnikom. Tekma je za domačine odločilna, saj bi morali v primeru poraza rokometaši Kroga Bakovec zapustiti ligo. (F. M.) Mokerc premagal Arcont V štirinajstem kolu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi je Mokerc v Radencih premagal Arcont Radgono z rezultatom 29 : 23 (15 : 14). Radgončani so se dobro upirali boljšim gostom, saj je bil rezultat v glavnem izenačen vse do 19 : 19, v nadaljevanju pa so bili gostje boljši. Domačini so nastopili brez N. Kluna, to pa se je v igri zelo poznalo. Arcont Radgona: L. Klun 2, Petrač 1, Pintarič 3, Hojs 2, Smolko 2, Zorko 3, Trbuc 3, Kepe 6, Trstenjak, Fartek, Bogdanovič, Žinkovič 1. (F. M.) Kegljanje___________________________________ Marika Kardinar podprvakinja Na kegljišču Konstruktorja v Mariboru je bilo finale državnega prvenstva v kegljanju za moške in ženske. V finalu je sodelovalo po 12 najboljših kegljačev in kegljačic, ki so si pridobili pravico sodelovanja na polfinalnem turnirju v Cerknici (moški) in v Škofji Loki (ženske). Med njimi je bila tudi naša najboljša kegljačica in lanska državna prvakinja v kombinaciji Marika Kardinar iz Dobrovnika, članica Miroteksa iz Celje. Kardinarjeva je zelo dobro začela saj je 14 kegljev prednosti, ki jih je imela iz polfinala, prvi dan tekmovanja povečala na 25 kegljev prednosti. Žal sta jo v nadaljevanju prvenstva prehiteli klubski kolegici Biserka Petak, ki je podrla 504, in Jožica Šeško, 490, tako da je zase-dla med posameznicami s 471 podrtimi keglji tretje mesto. V kombinaciji pa je podrla Marika Kardinar 1850 kegljev ali 9 manj kot zmagovalka Biserka Pe- I tak, zasedla drugo mesto in postala državna podprvakinja. (F. M.) 20 MULARIJA 3- maj 2001 f Billi fazjcUca ^di. Prizor s prireditve ob dnevu šol Ko je Mariela izvedela, da je njen dojenček duševno prizadet, se je znašla pred veliko odločitvijo: Ali naj tega otroka obdrži ali naj ga odda? Njen mož Samo ji je ves čas stal ob strani in ji obljubil, da jo bo podpiral, kakorkoli se bo odločila. Nazadnje sta se odločila, da bosta deklico obdržala. Poimenovala sta jo Neli. Ko sta prišla z deklico domov k Marieli-nim staršem, sta naletela na prvo težavo. Stara starša svoje vnučke še pogledati nista hotela, Samo, Mariela in Neli pa so izgubili streho nad glavo. Družina se je preselila v majhno stanovanje sredi mesta. Tudi tam ni bilo vse, kot so pričakovali. Sosedje jih niso marali. Čez nekaj let ko je Neli zrasla, so se začeli norčevati ir nje. Ker je Samo hotel svojo dr- užino predstaviti sodelavcem in prijateljem, so priredili večerjo. Ko je Samo prijateljem predstavil svojo malo zvezdico Neli, so se samo spogledali in se za Samovim hrbtom tudi norčevali. Nekega dne je Neli zbolela. Nujno je morala v bolnišnico. Mariela in Samo sta preživela ves dan z njo, toda ko se je Samo naslednji dan vrnil v službo, ga je čakalo neprijetno presenečenje. Direktor ga je odpustil. Imel je tako trdo srce, da ni hotel razumeti, zakaj je bil Samo odso- ten. Tudi doma jim je šlo zelo slabo. Mariela in Samo sta se vedno bolj prepirala, saj so bili z ■ denarjem bolj na tesnem. Ko je Mariela dobila ponudbo za službo na deželi, so se takoj odloči- li, da se bodo preselili tja. Čez nekaj dni so bili pripravljeni na odhod. Preselili so se v vasico, kjer so bili ljudje dobrega srca. Mariela in Samo sta dobila novi, boljši službi, Neli je našla prijatelje. Ljudje v tej vasi so cenili življenje. Vedeli so, da nihče ni popoln in da smo vsi le ljudje. Eni takšni, drugi drugačni. To sta spoznala tudi Nelijina stara starša. Spoznala sta to zvezdico, ki se je sčasoma priselila v njuno srce. Spremenila je njuno življenje. Tedaj so bili vsi resnično srečni. In zvezdica Neli je posve- tila še v srca mnogih ter spremenila njihova življenja. Katja Kuronja, 7. razred OŠ Fokovci Na OŠ Radenci izvajamo že tretje šolsko leto program okoljske vzgoje, ki je postala že naš način življenja, saj njene vsebine vključujemo v pouk, naravoslovne dneve in interesne dejavnosti, povezujemo pa se tudi s širšim okoljem. V letošnjem šolskem letu dajemo še poseben poudarek vodi. Spoznali smo, da postaja čista voda, pitna voda, skratka voda v kakr- šnem koli pomenu besede vedno večja vrednota, česar pa se glede na odnos do nje še premalo zavedamo. »Premalo se zavedamo, da je pri reševanju problemov, povezanih z vodo, lahko prav vsak od nas tudi tisti, ki bo dodal kapljico za izboljšanje obstoječega stanja,« je v uvodu dneva šole, ki smo ga imeli 20. aprila, med drugim poudarila učenka sedmega razreda Lucija Mauko. Sicer pa smo pripravili zelo pester in zanimiv program, učenci so delili tudi ekolist in pripravili smo razstavo na teme: zdravo in prijazno okolje, prizadevanja za ohranjanje naravnih dobrin, izboljšanje medsebojnih odnosov in vzgoja učencev za ljubezen do narave. Dani Mauko OŠ Radenci Prišla je lepa, pisana, zelena in cvetoča vsa. Dan Zemlje je dan, ko se spomnimo na naš planet Predvsem Ptičke je zvabila, ga ne smemo onesnaževati, ker s da veselo žvrgole, tem hkrati onesnažujemo tudi ob potokih se love. sebe. Sonček toplo sije : V šoli skrbimo, da je naše ok- in si svoj obrazek skrije. olje čisto. Vsako leto imamo v Ampak veselje se začne, marcu čistilno akcijo. Takrat uč- kopomlad odide enci skupaj s starši in drugimi in poletje pride. občani’Čistimo po vasi. Naše od- črn koš, ki ga izprazni dvakrat mesečno. V šoli zbiramo tudi časopise in stare baterije. Moramo se truditi, da bo na! planet čist in okolju prijazen. Simona Podlesek, 3- i> Podružnična OŠ Dokležovje Rok Kolarič, 4. a OŠ Odranci padke odvažajo tudi smetarji. Vsako gospodinjstvo ima velik Kapljica pripoveduje, 22. aftnd - Na ta dan se zmeraj spomnimo na naš planet, na katerem živimo. Ker nas je vedno več, ga tudi zmeraj bolj onesnažujemo. Včasih so ljudje živeli bolj povezano z naravo, imeli so bolj prijateljski odnos do nje. Danes jo preveč izkoriščamo in onesnažujemo na razne načine. Tega bi se morali zavedati vsak dan, in ne samo ob dnevu Zemlje. Katja Rogan, 4. raz. *** Naravovarstveniki si že dolgo prizadevajo, da bi ljudje manj onesnaževali naš planet - Zemljo. Žal ga uničujemo z odpadki, s plini, škropivi... Vsako leto je narava bolj onesnažena,, čeprav bi jo morali predati našim potomcem takšno, kot smo jo prevzeli od naših prednikov. Goran Lang. 4. raz. < °ŠSv.^rfj Doma imam štirinožnega prijatelja z imenom Taček. To je višavski pes terier, ki ga je oče prinesel domov pred približno štirimi leti. Vsi smo ga takoj vzljubili. Je majhne rasti. Njegova dlaka je gosta in bela kakor snežna odeja. Kadar laja, drži red po konci Ko pa kaj posluša, zvedavo dvigne svoja majhna ušesa. Zelo rad gre na sprehod, še rajši pa se vozi z avtom. Sedi na sprednjem sedežu, gleda skozi okno in sploh ne umakne pogleda. Zelo izbirčen pa je pri hrani. Kupujemo mu razne konzerve, pasjo čokolado in piškote. Med božičnimi prazniki si je postregel tudi s čokoladami z božičnega drevesa. Včasih ušpiči tudi kakšno neumnost. Enkrat je tekel po hodniku in prevrnil mamino zelo dragoceno luč. Taček je bil prestrašen, mama pa jezna. Ne mara kopanja. Mama ga mora nesti po stopnicah. Če pride kdo na obisk, laja in se veseli. Taček pa je tudi zelo ljubosumen. Ko vsi skupaj sedimo, se takoj vrine med nas. Tudi radia ne mara. Če ga jaz poslušam, gre on takoj ven. V otroštvu mi je razgrizel dosti igrač, a nisem bila jezna. Ko je zaspan, se zvije na svojem fotelju v klobčič in zaspi. Vesela sem, da imamo tako čudovitega psa. Brez njega bi bilo moje življenje prazno. Katja Škafar, 5. a OŠ IIM Sobota Pred dnevi so si ogledali učenci razredne stopnje in cicibani iz vrtcev v Brezovcih in Puconcih v osnovni šoli v Puconcih predstavo Skrinjica želja. Puconski cicibani so po vrnitvi v vrtec risali svoje skrinjice želja in jih nekaj poslali tudi nam. Vse so zelo zanimive, tole pa je narisala 5-letna Martina Podlesek. vse okrog obrekuje, daje niso upoštevali, naravo raje uničevali. Nič več ne pomagajo, smeti odlagajo, kakor se jim zdi, da vse po tleh leži. Jaz hočem nekaj narediti, naravi nekaj podariti. Napisala bom s kredo, borila se bom z besedo, naj vsakdo varuje okolje, k da vsem nam bo bolje. Klavdija Sapač, 5-’ OŠ Tišin’ Doma imamo sedem koko!' in enega petelina. Petelin je P1' san in zgodaj zjutraj kikirika. V81 najraje jedo pšenična zrna. P** noči spijo v kokošnjaku. Zgod* zjutraj jih babica spusti veni jim da jesti. Ko se najedo, od dejo kokoši v gnezda, kjer sejo jajca. Selina Rogač, 2. r^ Podružnična OŠ Serdi£l vnuta Doma imamo muco, ki ji je ime Nika. Je perzijske pasme in stara štiri leta. Hrani se z mlekom, briketi in konzervami. Spi v dnevni sobi na majhnem kavču. Rada se igra z otroki pa tudi z mojo mamo. Če jo kdo boža po repu, ga s kremplji popraska. Z mano se igra posebne igrice, na primer skrivalnico. Nekoč sem se ji skrila v omaro. Iskala me je, a me ni našla. Prišla sem ven in mižala jaz. Ko sem hodila v drugi razred, smo šli na počitnice. Hoteli smo vzeti s sabo tudi Niko, vendar se je mama spomnila, da ima dolgo belo dlako, zaradi česar bi bil sedež v avtomobilu poln dlak. Potem smo jo pustili pri sosedi Dani. Vsakič, ko smo poklicali domov, nam je soseda rekla, da nas Nika pogreša. Čez dva dni smo se vrnili domov. Muca je bila zelo vesela. Sabrina Barbarič, 3. d Pred kratkim je bil na OŠ Kapela kviz osnovnih šol, ki so vključene v svetovno mrežo Unesco Najboljša je bila ekipa v sestavi Anja Pintarič (OŠ Kapela), Denis Duh (OŠ Negova), Karmen bor) in Zdravko Kregulj (OŠ Apače). Uvrstili so se na državno kviz tekmovanje, ki bo maja v M' Koordinator kviza Unescovih šol Slovenije Darko Hederih in ravnateljica OŠ Kapela sta zflftag°va C rila s priznanji in knjigo pesmi, ki so jo izdali učenci kapelske šole. !■! 3. maj 2001 NA OUtrtl Močvirska punk blues invazija iz Nizozemske FV Musič ponuja v začetku maja pošteno dozo sodobnega urbanega blu-zenja s te strani velike luže. Nizozemska trojka Dexter in duo Lo-Lite sta s svojim punkerskim bluesom prava izbira za dostojen konec prvomajskih »delu čast in oblast!« praznikov. Skupina Dexter prihaja iz Amsterdama in od svojega nastanka v letu 1997 neusmiljeno drgne umazano mešanico punka, bluesa in rockabillyja na način velikanov žanra žal že pokojne skupine The Gories. S svojim minimalističnim glasbenim pristopom nehote silijo k primerjavi z duon Doo Rag in Bobom Logom (to še bolj velja za njihova sonarodnjaka duo Lo-Lite), pa čeprav v svojih najbolj razkošnih trenutkih zvenijo skulirano kot kakšni Gallon Drunki. Razkošnost je v tem primeru res zelo relativen pojem - konkretno gre pri skupini Dexter le za kitari, bobne, maracas in vokal, to pa očitno ni ovira, kvečjemu pomoč pri klesanju svojevrstnega in svežega garažnega zvoka. Trojka je prekrižarila leta 1999 na obsežni in odmevni ameriški turneji Kalifornijo, Arizono, Novo Mehiko in Nevado, lani pa na t. i. Gara-gepustour 2000 (skupaj z duom Lo-Lite in še eno nizozemsko skupino Green Hornet) še Nemčijo, Belgijo, Francijo in Avstrijo. Izdali so tri plošče: The Worst You Can Do Is The Twelft Row za ameriško založbo 702 Records, Snakhouse za nemško založbo Ali Score Media/In-digo/Konkurrent in za isto založbo lani še z duom Lo-Lite More Sex Hank/Spe-ed Bump. Napovednik koncertov Murska Sobota 4. maja: Dexter + Lo-lite (Nizozemska), MIKK 25. maja: Psycho-path + Shyam + Glinasti golobi, grajsko dvorišče 15. junija: Siddharta + Juff + Neuvrščeni, grajsko dvorišče junija: Psihomodo Pop + Bajaga, letališče Rakičan Ljubljana 14. maja: Salif Keita Acoustic Group, Studio 1 TV SLO 16. maja: Dead Moon, Orto 18. maja: Alexis Mouzourakis + Susana Prieto, CD 19. maja: Hazeldine, (?) 24. maja: Zdravko Čolič, Tivoli 26. maja: Djordje Balaševič, Križanke 3. junija: Nick Cave & The Bad Seeds, Tivoli 17. junija: Eros Ramazzotti, Tivoli poleti: Gilberto Gil + Milton Na-scimento, Križanke Maribor 10. maja: Jean Derome Et Les Dangerous Zhoms (Kanada), Sa-tchmo 13. maja: Konk Pack (VB/Nem-čija), Satchmo 29. junija: Goran Bregovič & Or-kestar za vjenčanja i sprovode, Lent Otočec julija: Fun Lovin’ Criminals + Asi-an Dub Foundation + Living Co-lour, Rock Otočec Druga polovica nizozemske punk-bluzerske invazije Lo-Lite je dvočlanski ansambel, ki ustvarja z instrumenta-rijem, okleščenim do kosti, originalno in surovo mešanico bluesa in visokooktanskega punky rocka. Navezave in primerjave s podobnim ameriškim duom Doo Rag so v tem primeru nujne in razumljive. Zgolj z bobni, pobesnelim vokalom in slide kitaro (tako kot Dexte-rji se tudi duo Lo-Lite znajde brez basa) uspeta prepričati s svojo grobo, naspidi-rano, že skoraj živčno - morda ravno zato tako urbano sodobno - bluzersko melanholijo. Duo Lo-Lite je posnel v petih letih svojega obstoja dva albuma -Basic (1996) in’Comics (1998), kup sin-glov in sodeloval pri lepem številu kom- pilacij. Po dolgem in počez je prekrižaril Nizozemsko ter gostoval v Španiji, Nemčiji, Belgiji in Avstriji, letos pa pripravlja izid novega albuma, turnejo po jugu Evrope ter ameriško turnejo in kmalu pričakuje ameriško izdajo druge plošče Comics. Skupina Dexter in duo Lo-Lite bosta nastopila v Sloveniji v četrtek, 3. maja, v ljubljanskem Orto klubu, v petek, 4. maja, v MIKK-u v Murski Soboti in v soboto, 5. maja, v Sežani. T. K. ■ Vaša mnenja Že pred časom smo dobili simpatično pismo, ki ga sedaj v celoti objavljamo. Lep pozdravček! Moje ime je Melita. Za pismo sem se odločila, ker bi vam rada izrazila svoje mnenje. Naj vam povem, da samo zaradi te strani Vestnika časopis sploh odprem. Nekatere pesmi so prav zanimive. Prav tako zgodbe. Pa je za vse premalo prostora, zato včasih nastane, kar nastane: »solata«! Mešana. Zanima me, zakaj nočete zaprositi še za eno stran? Ona stran Mularija je zanimiva le za otroke in učitelje, za 15-letnike pa ne. Sicer pa bi tudi sama rada sodelovala v akciji Vaaau! Ej! Mogoče pa bi kakšna dva lista izdajali kot prilogo? Tam bi se lahko fajn razpisali. Tam bi bilo vse! Za vse okuse. Tam bi bili napovedniki za koncerte, rubrika Vaaau, pesmi, zgodbe, intervjuji, nagradne igre, kakšna rekla-mica. Stavim glavo, da bi uspelo. Priporočam vam tudi, da bi imeli v uredništvu nekaj najstnikov, ki bi vam lahko svetovali. S tem pismom vas nisem hotela užaliti ali kritizirati, le svoje mnenje sem hotela izraziti. Upam, da sem vam s pismom kaj pomagala, če ne, pa »pra-vac« v koš. Odločitev je vaša. P. S. Doma imam v zalogi še veliko pesmi, ki bi jih mogoče lahko poslala. Melita Melita! Taka pisma so v našem uredništvu resnično dobrodošla, saj se nam oglašajo tisti, katerim je ta stran namenjena. Žal ti moram povedati, da več kot eno stran ta hip ne moremo izbarantati, kajti, če bi mi dobili več, bi nekdo drug imel manj. In komu vzeti? Natrosila pa si nam veliko zanimivih predlogov in o njih bomo še razmislili. Zelo veseli pa bomo tudi tvojih pisem in pesmi, ki nam jih boš poslala. Mr. Bean v Murski Soboti Naslov je res nekoliko zavajajoč, saj pravega gospoda Beana oz. igralca Rowana Atkinsona res ni bilo v prekmurski prestolnici, ga je pa zato po mnenju publike, ki je dodobra napolnila prostore MIKK-a, uspešno nadomestil srednješolec Vito Vra-tarič iz Puconec, imitator slavnega gospoda Fižolčka. Za svoj nastop si je izbral popolnoma enak šov, kot ga je imel Rowan Atkinson pred leti v živo v Bostonu. Vitovo posnemanje je bilo občinstvu všeč, tako da se sedaj že dogovarja za večji nastop v enem od prihodnjih mesecev v soboški grajski dvorani. Sicer pa je igralec, ki se je rodil v angleškem Durhamu in svoje zasebno življenje ljubosumno skriva, posnel že novi film (poznamo ga iz serij Črni gad oz. Blackadder in filmov Štiri poroke in pogreb, Napihnjenci II in Bean), po nekaterih informacijah pa naj bi trenutno živel v Amsterdamu, po drugih pa je v Angliji lastnik nekaj angleških hitrih avtomobilov, piše pa tudi za avtomobilistično revijo Car. Besedilo in foto: T. K. ■ Ustanovili Društvo mladih Hotiza Skupaj znajo in zmorejo več onec marca so ustanovili na Hotizi Društvo mladih Hotiza, ki šteje danes petdeset članov, pričakujejo pa, da se bo število kmalu še povečalo. Člani DMH so ustanovili svoje društvo z željo, da bi združili mlade in bi skupaj aktivno delovali na športnem, kulturnem, glasbenem in družabnem področju. Radi pa bi se tudi aktivno vključili v delovanje na vasi in tudi v širšem okolju. S svojim društvom želijo prispevati k lepšemu preživljanju prostega časa ne samo mladih, temveč tudi drugih prebivalcev vasi in občine. Zastavili so si tudi bogat društveni program, veliko pozornosti bodo namenili kulturnim dejavnostim, sooblikovanju programa pri raznih prireditvah, pripravljali bodo kvize, debate, predavanja, razmišljajo pa tudi, da bi izdajali društveni ali vaški časopis. Aktivni bodo pri družabnem življenju na vasi, pripravljali in sodelovali bodo pri organiziranju prireditev, posebna presenečenja pa pripravljajo tudi za starejše občane in osamljene vaščane. Ena od glavnih aktivnosti bo tudi športno delovanje, veliko pozornosti pa bodo posvetili urejanju športnega parka. V društvo so vključeni mladi različnih starosti in tudi študentje, povprečna starost pa je 18,19 let. Eden njihovih osnovnih ciljev je organizacija neformalnega učnega centra, ki bo namenjen pomoči pri učenju in izmenjavi znanja. Obljubili so jim tudi računalnik, pomagali pa si bodo tudi pri pisanju seminar Nagradna igra ob Balaševičevem koncertu Dorde Balaševič bo po dveh letih in pol 26. marca spet nastopil v Ljubljani. Koncert bo prvič v intimnih Križankah, ki veliko bolj pristajajo glasbenemu izrazu vojvodinskega kantavtorja kot hala Tivoli. Nastop bo prva ljubljanska promocija albuma Devetdesete, ki je izšel lani in se tudi v Sloveniji odlično prodaja. Vstopnice za koncert lahko kupite v Murski Soboti v trgovini Queenshop v Kocljevi 1 (tržnica). Vsak teden pa bomo v Vestniku zastavili vprašanje in podelili kaseto The Best of Balaševič. Vsi pravilno izpolnjeni kuponi se hranijo in na koncu bomo izžrebali bralca Vestnika, ki si bo nastop Panonskega mornarja ogledal zastonj. Pravilni odgovor na nagradno vprašanje iz prejšnje številke pa vam bomo zaupali v prihodnji številki. ----------------------------------------1 ! Nagradna igra ob J । Balaševičevem koncertu 1 i Nagradno vprašanje tega tedna pa se glasi: Katere skladbe ni ! napisal Dorde Balačevič? I ' I a) Mirka b)Prvaljubav c)Lipecvatu d) Odlazi cirkus | Odgovore na dopisnicah pošljite na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitek- ' | ta Novaka 13,9000 Murska Sobota, s pripisom Dorde Balaševič. I skih in drugih raziskovalnih nalog. Izdelali so tudi spletno stran o Hotizi, tako jih lahko poiščete na strani www.myfreehost.dmHotiza. > »V Društvu mladih Hotiza se zavedamo, da s svojo ambicioznostjo lahko prispevamo k oblikovanju celostne podobe vasi Hotize, to pa želimo dokazati tudi s sodelovanjem pri projektih širšega obsega in urejanjem prostora,« je povedal član društva Milan Vuk. Z ustanovitvijo Društva mladih Hotiza se je oblikovalo društvo, ki bo omogočalo mladim uresničitev vseh njihovih želja, hkrati pa je ustanovitev lepa priložnost, da mladi izkoristijo svoje sposobnosti in obudijo nekoč zamrlo društvo mladih, tokrat v novi podobi. Sodelujejo tudi z drugimi mladinskimi društvi, prav tako pa so vključeni v Zvezo mladih Lendava. ANRRB Pišite nam o ljubezni! PIŠITE NAM Nasceni@hotmail.com! Še vedno pa deluje in je odprta naša E-pošta in še vedno čakamo in sprejemajo vaša pisma, vaša mnenja, vaše odgovore. Ker si želimo z vami navezati še tesnejše stike, vam bodo zastavljali tudi vprašanja, kaj vi mislite o kakšnih temah, ki se tičejo vas samih. Pišite o ljubezni, šoli, prijateljstvu, težavah z vrstniki, s starši, o žurih in podobno. Prvo vprašanje pa se glasi: Kako nekomu povedati ali mu pokazati, da si se zaljubil ali zaljubila vanj? Vaše odgovore sprejemajo na E-mail ali pa naš stari naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Vaše pesmi Zaljubljena Ko sem spoznal te, začutil sem, da eno sva, da skupaj sodiva, da skupaj skozi življenje greva. Tebe čakal bom, tebe ljubil bom, tebi za vedno dala bom svoje srce, srce, ki bije le zate. Brez tebe ne morem več, s tabo biti si želim, v dobrem in slabem oba premagala bova težave vse. Tebe čakal bom, tebe ljubil bom, tebi za vedno dal bom svoje srce, | srce, ki bije le zate. Tonček Njegova ljubezen Njegova ljubezen je velika kot morje, v njej se utopiš, njegov objem je obzorje, . v njem se izgubiš. Njegov nasmeh je kakor sonce, njegove oči modro nebo, njegov poljub je upanje, da se vrnil bo. Tebi Vse zate imam, a nič ti ne dam, srce je moje in čuti vse, kar je tvoje. Misli so moje in mislijo le na te vse dneve in noči, dokler še živ si. Zvezdica Pomladni cvet Globoko v mojem srcu si ti in tam boš ostal za vse dni, ko se jutro prebudi, vem, da ti ob meni si. Na nebu zvezdice žarijo lepo, ob tebi je meni resnično lepo, na svetu mnogo fantov živi, a moje srce le tebe si želi. Ti nežen si, kot pomladen cvet besede so tvoje sladke kot med, ko sem videla tvoje lepe oči, nisem mogla verjeti, da res si to ti. Tisoč rožic na vrhu cveti, v eni vem, da skrit si ti, tam moje srce kliče te, dragi moj, ljubim te. Nataša C. 22 UUUKU JE VtUtll ... 3. maj 2001 IBTIIK Pomurske lekarne razkrivajo OVEN BIK DVOJČKA RAK LEV DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON STRELEC KOZOROG VODNAR RIBI Ona: Čeprav ste zelo samozavestni, bi lahko od časa do časa poslušali tudi nasvete drugih. Učite se rajši na tujih napakah, namesto da eksperimentirate z lastnim življenjem, drugače vam bo kasneje še žal. On: Počasi začenjate verjeti v reči, ki so vam bile včasih le prijetno razvedrilo. Partnerka bo nad tem prav prijetno presenečena, saj tega enostavno ne bo pričakovala, vi pa boste to zmedo hitro obrnili sebi v prid. Ona: Poskušajte se uveljaviti na področjih, kjer je vaše znanje na zavidljivi ravni. Če boste izgubljali moči drugje, tudi tu ne boste uspeli. Obeta se vam velik poslovni uspeh, ki ne bo ostal neopažen. On: Če ne bi imeli tolikšne izbire, bi se zlahka odločili, tako pa kar naprej nihate med dobrimi in še boljšimi kombinacijami. Pazite se, da se vam ne vmeša še kdo drug, ki komaj čaka na ponujeno priložnost. Ona: Opustite predsodke in vzemite tisto, kar vam je ponujeno. To bo vsekakor prijetna in zanimiva preizkušnja, ki se je boste še dolgo spominjali. Predvsem pa se zavedajte, da vam nihče ne more vzeti tega, kar ste si priborili z lastno pametjo. On: Hitre odločitve vam bodo prinesle obilo pozitivnega v vseh sferah življenja, zato se ne obirajte, temveč z obema rokama zgrabite priložnost, ki se vam bo ponudila. Potrudite se in si naredite življenje lepo! Ona: Začeti morate na pravem koncu, pa bo vse steklo tako, kot bi si lahko samo želeli. Vključite tudi prijatelje, sam vam bodo znali izkazati svojo naklonjenost. To je vaš srečni čas, ko enostavno ne boste poznali ovir. On: Pazite na svojega prijatelja, saj vas lahko spravi v zelo neprijetno situacijo. Raje se ga nekaj časa izogibajte, vendar po drugi strani pazite, da vam tega ne bo zameril. Torej: diskretno in brez hitrih korakov. Ona: Popazite malo na pota vašega partnerja, saj priložnost prehitro naredi tatu. Sicer ni rečeno, da vas je prevaral, vendar je na dobri poti, da v primeru vaše neprevidnosti to tudi stori. On: Če boste uredili svoje odnose s partnerko, bo to gotovo vplivalo na vaše psihično ravnovesje, ki je zadnje čase precej labilno. Ne odlašajte, ampak si čimprej uredite tudi čustveno življenje, precej bolje se boste počutili! Ona: Čas je že, da začnete ločevati zrnje od plevela. V nasprotnem primeru se boste opekli prav vi sami. To pa ne bo niti prijetno niti koristno. Pazite na pomemben telefonski klic, ki vam bo zelo spremenil življenje. On: Nikar se ne spuščajte v kakršne koli prehitre obljube. Partnerka vam bo naredila precejšnjo zmedo, ki pa jo boste uspešno razrešili. Povabili jo boste na prijeten pomenek ob pijači, ki ga bo z veseljem sprejela. Ona: Ni se vam treba sramovati vaše odkritosti, saj je to edini način, da se ponovno ne zapletete v mreže svojih sprenevedanj. Z odprtimi kartami boste dosegli veliko več kot si morda mislite. Predvsem v ljubezni... On: Starejša ženska vam bo omogočila poslovni prodor in hvaležni ji boste. In kdo ve, mogoče se bo večer končal povsem nepričakovano. Pazite samo, da se ne boste zapletli v nekaj, iz česar se ne boste mogli rešiti. Ona: Res je, da se je pametno učiti na napakah drugih, vendar se človek največ nauči iz lastnih napak. Seveda pa to ne pomeni, da morate siliti v težave. Partner se vam bo pri teh vaših kombinacijah od srca nasmejal. On: Pred težavami se ne da pobegniti, veliko bolje bo, da se jim postavite po robu. Na začetku bo sicer težko, kasneje pa se boste kar znašli. In nikar ne pozabite na pomemben telefonski klic, ki ga ne smete zamuditi. Ona: Veliko veselja boste imeli z majhnimi stvarmi. Tako je prav, kdor z majhnimi stvarmi nima veselja, nikoli ne bo srečen. Seveda ne pozabite na tisto najpomembnejše, katerega realizacija vas šele čaka... On: Z dobrimi manevri ste prišli v položaj, ko je treba le še zategniti mrežo in pobrati dobiček. Naredite še ta zadnji korak, saj vam bo prinesel obilo notranjega zadovoljstva in še finančno stanje se vam bo občutno popravilo. Ona: Pokazala se vam bo popolnoma nova možnost, s pomočjo katere boste uspeli uresničiti že dolgo načrtovani cilj, ki vam bo prinesel veliko notranje zadovoljstvo, pa še finančno stanje si boste izboljšali. On: Ne bi bilo odveč, če bi si enkrat priznali, da je tudi z vami težko shajati. To se vam lahko kaj hitro maščuje, zato rajši malce pohitite. Glede poslovnosti se še vedno ne boste mogli odločiti za nameravan korak. Ona: Ljubljeni osebi povzročate preveč preglavic, saj ste zelo samovoljni, da bi se dalo z vami resno in zadovoljivo pogovarjati. To se vam lahko še zelo maščuje,. On: Zašli boste v rahlo finančno stisko, vendar vam bo ljubljena oseba kaj hitro pregnala nastale skrbi. Seveda na svoj način. Prav je, da poskrbite tudi za duševno plat svojega življenja, saj denar ni vse. Ona: Vaše življenje postaja zelo zanimivo. Bilo bi dobro, da bi nekemu dogodku posvetili več pozornosti, da ne bi ostal samo dogodek. S prijateljico se boste spustili v resen pogovor, ki bo prinesel obojestransko korist. On. Bodite kar se da zmeri in zadržani, saj bi vam vsak prehiter korak naredil več škode kot koristi. Za tvegane in povsem nepremišljene poteze bo še dovolj priložnosti. zdravilne skrivnosti psonazi d MURSKA SOBOTA ekarnar lahko v pogovoru z bolnikom postavi le sum o luskavici. Ne glede na težo znakov priporoči bolniku obisk pri zdravniku, ki sum potrdi ali ovrže, saj človek naj ne bi živel v dvomih zaradi dedno obremenjene bolezni. Ko povzroča blage do zmerne probleme na nediskretnih delih kože, denimo lasišču, in jih ne spremljajo psihiatrični problemi, lahko na bolnikovo pobudo prevza- me samozdravljenje že prej in v samozdravstvenem postopku bolnika prepriča, da naredi ta korak, ki ga bo duševno razbremenil in pomagal pri načrtovanju potomcev. Samozdravljenje je predvsem nadaljevanje zdravniškega zdravljenja, ko se luskavica umiri, in preprečevalno, da spet ne vzplamti, že med zdravljenjem z zdravili na recept pa lekarnar predlaga dopolnilno zdravljenje. Osnova za uspeh ne tiči le v ustrezni izbiri in kombinaciji zdravil, ampak velikokrat v spoznanju, da luskavična koža nujno potrebuje posebno nego, ki jo bo ščitila pred novimi okvarami v vrhnjici. Pri osebi z zelo omejeno luskavico, na primer na dlaneh in opozorilnimi znaki dru- Kotiček za male živali Odločili ste se za ptička! Vse lepo in prav, saj ste se odločili za delček naravnega bogastva, ki popestri življenje v stanovanju vsem ljudem in tudi tistim z morebitnimi motnjami sluha ali vida. Ptica, ta živi del narave, bo gluhim popestrila življenje s prelepimi barvami in živahnim spre-letavanjem po kletki, slepim, ki tega ne bodo mogli opazovati, pa bo lepo čebljala, pela ali se kako drugače oglašala. Ptica potrebuje ustrezen prostor, pravilno prehrano in nekaj dopolnilne prehrane. Predhodno se dodobra pogovorite s kakim strokovnjakom, gojiteljem, ki vam bo vedel povedati o vsem, kar vas zanima s tega področja, nikakor pa ne nasedajte kakim nasilnim trgovcem, ki gledajo le na svoj zaslužek. Če imate majhen prostor, se je smiselno odločiti za kako ptico iz velike palete egzotov ali kanarčkov ali morda kako manjšo vrsto papige, če je prostor večji, bomo izbirali med kanarčki in vsemi papigami, tako velikimi kot majhnimi. Vsaka vrsta ptice potrebuje glede velikosti in svojih življenjskih navad sebi primerno kletko s kompletnim priborom. In še eno zelo pomembno priporočilo vsem, ki si želite imeti ptico, pazite, da ima ta na eni od nog ne prerezan obroček, ki je kot osebni dokument. Vsaka legalno prodajana ptica mora imeti svojo deklaracijo, obroček, na katerem piše, od kod je ptica, od katerega gojitelja je in kdaj je izvaljena, to pa je zelo pomembno. Če boste kupili tako ptico, pomeni, da prihaja od organiziranega rejca, ti pa imamo obvezne letne veterinarske preglede matičnih jat in na ta način boste vsaj delno prepričani, da je ptica zdrava. Pomembno je tudi, da naj se nobena ptica ne bi kupovala prestara, raje naj bo mlada. Karel Gjergek ■ HLADILNA KREMA ZA NEGO SUHE, OBČUTLJIVE KOŽE ZDRAVILNA SOL IZ MORAVSKIH TOPLIC učinkovitost pri revmatičnih obolenjih, poškodbah lokomotornega sistema in kroničnih obolenjih kože (psoriaza, nevrodermitis) god, zdravljenje zvečine sploh ni potrebno. Zadostuje, da bolnika poučimo o bolezni, ga opozorimo na škodljive dejavnike in mu razložimo rabo najenostavnejših mazil in krem, ki kožo ščitijo. Podobno je z bolniki, ki imajo lažjo, nevnetno razsejano psoria-zo, pri kateri prevladuje izsušenost kože. Zvečine jim zadošča napotilo, da se ne smejo redno prhati s trdo vodo in pri tem uporabljati mila ter drgniti kože. Svetujemo jim 20-minutno ko- Z našega štedilnika Sipa v solati Kokosova torta Svinjski medaljon s , prekajeno slanino Skutni trikotniki z zelenjavnim nadevom Berivka s sadjem Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana Sipa v solati Sestavine: 600 g očiščene sipe, 100 g paškega sira, 20 g česna, 5 cl olivnega olja, 5 cl kisa, 3 cl limoninega soka, sol, poper, peteršilj Priprava: Sipo skuhamo, ohladimo in narežemo na rezance. Sir grobo naribamo. Česen sesekljamo. Vse skupaj damo v skledo, prelijemo z olivnim olje, kisom, limoninim sokom, solimo, popramo in potrosimo s sesekljanim peteršiljem. Premešamo, pustimo stati eno uro na hladnem, da se marinira. Nato poljubno dekoriramo z rezinami limone, listi solate in olivami. Svinjski medaljon s prekajeno slanino Sestavine: 500 g svinjskega fileja, 15 g česna, sol, poper, olje, 160 g prekajene slanine Sestavine za omako: 120 g svežih šampinjonov, 140 g bučk, 10 cl belega vina, 30 cl osnove za pečenko, 5 cl kisle smetane, sol, poper, drobnjak Priprava: Svinjski file narežemo na dvanajst enakih rezin - medaljonov, ki jih rahlo potolčemo, solimo, popramo in natremo s sesekljanim česnom. Položimo v pekač, pokapljamo z oljem in damo v pečico. Meso segrevamo pri 50 °C 15 minut, nato ga vzamemo iz pečice in zavijemo v tanke rezine slanine. Zavite medaljone polagamo v ponev in počasi pečemo do lepe rjave barve. Opečene preložimo v drugo posodo in jih na toplem shranimo. Na preostanku maščobe malo prepražimo na kocke narezane šampinjone in bučke, nato zalijemo z vinom, osnovo za pečenko in začinimo. Malo podušimo, da se bučke zmehčajo. Dodamo smetano, prevremo in z mesom ponudimo. Skutni trikotniki z zelenjavnim nadevom Sestavine: 200 g moke, 150 g masla, 200 g skute, sol pel v topli slani vodi, ki ji dodajo nekoliko olja, po kopanju pa kožo še temeljito'namastijo, dokler je še vlažna. Dodatno pazljivo sončenje stanje na koži nemalokrat povsem umiri. Če pa išče pomoč psoriatični bolnik z resnimi simptomi, ker se v razočaranju nad uradno medicino zateka k alternativnim možnostim, ga lekarnar pouči, da so mu ta lahko v prid le, če ne bo opustil dosedanjega zdravljenja, pri čemer bolnikove zdravilske predloge ovrednoti v luči varnosti, učinkovitosti in kakovosti. Cilj tako zdravljenja kot sa-mozdravljenja je, obvladati bolezen. Bolnik se mora seznaniti z naravo bolezni ter o mogočih preventivnih in kurativnih zdravstvenih postopkih in zdravilih. Vedeti mora, da je psoriaza pogosta bolezen, nenalezljiva, a dedno obremenjena, sicer neozdravljiva, a obvladljiva. Lekarnar lahko pomaga poiskati stvarne, osebne in socialne sprožitelje bolezni in kako njihov vpliv odstraniti, seznani bolnika z ukrepi za nego in zaščito kože ter zdravo prehrano, odsvetuje rabo lažnih zdravil, vendar vselej podpre odkrit placebo kot vero v zdravstveni postopek. Janez Špringer, mag. pharm. I Sestavine za nadev: 80 g čebule, 100 g paprike, 10 g česna, 150 g olupljenega paradižnika, 100 g naribanega sira, 5 cl olja, sol, poper, majaron, 1 jajce Priprava: Moko damo v skledo, dodamo na drobne kocke razrezano maslo, pretlačeno skuto in sol. Vse skupaj zamesimo v gladko testo. Pustimo počivati na hladnem trideset minut. Med tem si pripravimo nadev, in sicer čebulo in papriko narežemo na drobne kocke ter na olju posteklenimo. Dodamo sesekljan česen, začimbe in na kocke narezano paradižnikovo meso. Malo podušimo in odstranimo z grelne plošče. Počakamo, da se malo ohladi, nato dodamo sir in dobro premešamo. S tako pripravljenim nadevom nadevamo testo. Testo razvaljamo v obliki pravokotnika in ga razrežemo na majhne pravokotnike. Vsak pravokotnik nadevamo z nadevom in prepognemo tako, da dobimo trikotnik. Robove s pomočjo pritiska vilic spojimo. Trikotnike premažemo z razžvrkljanim jajcem, polagamo v pomaščen pekač in pečemo v pečici 30 minut pri 170 °C. Berivka s sadjem Sestavine: 300 g berivke, 120 g pomaranč, 180 g jabolk, vejica poprove mete, 20 cl navadnega jogurta, 20 g sladkorja, 3 cl limoninega soka, 2 cl olja Priprava: Berivko operemo, jabolka in pomarančo narežemo na kocke. Premešamo in prelijemo s prelivom, ki smo ga pripravili iz jogurta, sladkorja, limoninega soka in olja. Po vrhu potrosimo s sesekljano poprovo meto. Kokosova torta Sestavine: 150 g sladkorja, 2 jajci, 5 cl olja, 50 g čokolade, 200 g moke, 1/2 pecilnega pratika. dčep soli, 5 cl vode, 1 vanilin sladkor Sestavine za nadev: 5 clpomarančnega soka, 100 g kokosove moke, 50 g sladkorja v prahu, 18 cl sladke smetane, 5 clpomarančnega soka za navlažitev Priprava: Jajce, sladkor in vanilin sladkor ume-šamo, dodamo olje ter mešamo do penastega Čokolado raztopimo v vroči vodi in dodamo masi. Še mešamo, nato narahlo primešamo moko s pecilnim praškom in soljo. Biskvitno maso damo v pomaščen in pomokan torto' model. Pečemo 35 minut pri 180 °C. Pečen W ohlajen biskvit prerežemo ter navlažimo s P°' marančnim sokom in premažemo s kokosovo kremo. Pokrijemo z drugo polovico biskvita m potresemo s sladkorjem v prahu. Priprava nadeva: Kokosovo moko zmešamo . pomarančnim sokom in sladkorjem v prah11. Pustimo 15 minut, da se dobro prepoji, nat rahlo primešamo stepeno sladko smetano. ... za zdravje in dobro počutje ®Hi 3. maj 2001 DOBRO JE VEDETI ... 23 Besede Mode Golf- način življenja Nekoč igra izbranih postaja dosegljiva vedno širšemu občestvu. V 500-letni zgodovini je v njej užival aristokratski sloj na Škotskem in Nizozemskem, v Angliji, Franciji in še kje. Izvor igre in samega imena je skrit v tančico, splošno sprejeta predhodnica je nizozemska igra kolf iz Golf je igra doživljanja narave, gibanja, tekmovanj; sožitje dinamike in umirjenosti misli. mešanici polivinilklorida, poliestra in poliuretana. Vsem novostim pa še vedno konkurira bombaž. Njegova narava je blizu vsaki razvajeni koži. Danes so tudi po dvakrat mercerizirani, to pomeni, da sta njihova oblika in barva obstojnejša, lesk pa trajnejši. Ali je dežela ob Muri res tako lepa, kot si mislimo? (1) ežela ob Muri se naglo spreminja, tudi njen videz, prizadevanj je veliko, z rezultati pa večina ni zadovoljna, hoteli bi več, v vseh pogledih tako, kot je v Evropi ali celo Ameriki. Veliko je tudi prizadevanj, da bi ohranili dediščino od plugov in branovlekov do kolovratov in hiš. Še več se jih trudi, da bi olepšali naše kraje, mnogim pri tem ni žal ne časa pa tudi ne denarja. Pri tem delu se, razen redkih izjem, zgledujejo po mestih, po celem planetu zemlji. Tako lahko vidimo tirolske fasade in strehe, avstralske ograje in ameriške tlake ter italijanske vrtove. Pa vse več sezonskega cvetja se sadi, pri tem velja količina, več cvetja, lepše je, posebno še, če se barve vidijo od daleč in so dopolnjene z umetelnimi plastikami v raznih že uveljavljenih stilih. To že od daleč opazijo ocenjevalci raznih tekmovanj, ki dobro vidijo take prikaze in jih nagrajujejo s priznanji raznih stopenj. Glede meril se ne ločijo krajevne komisije od državne, amaterske od kvazi strokovnih, vse imajo podobna dobro usklajena merila za vrednotenje videza domov, naselij občin in mest. Kazalo bi omeniti že staro reklo, da nič, kar je preveč, ni dobro, tudi barv, posebno močnih ne, ki niso značilnost naših krajev. Pri nas so bile vedno cenjene umirjene skladne barve, z rahlimi poudarki, to pa se lepo vidi na pristnih narodnih nošah. Cvetje lahko primerjamo z ličili, ta pa so uporabljali ljudje že davno, toč-nejše lepši spol jih je dokazano uporabljal že v kameni dobi. Tudi ne dopolnjuje, postane moteče, če so to stare kmečke hiše. Pri vseh teh hišah je bilo vedno cvetje, in sicer manj, a skrbno negovano z domačimi sredstvi, zato se danes v znamenitih starih mestnih jedrih ne vidi več cvetja. Že Ocvetličeno križišče v gozdu vabi turiste, da si ogledajo tablo, na kateri so opisane lepote naše pokrajine. cvetje spremlja ljudi že dolgo, dokazano že iz starega veka. Skoraj vsaka ženska ve, da z ličili ne kaže pretiravati, kajti med lepo naličenim obrazom in pustno masko je samo korak. Tudi pri lepšanju domov in naselij je tako, veliko cveta skazi podobo kraja ali hiše, posebno še, če le-to arhitekture hiše ne dopolnjuje. Večine naših hiš cvetje pred skoraj tridesetimi leti so ugotovili, da cvetje dejansko skazi podobo starih mest, predniki današnjih cvetličnih vrst so bili še daleč v Afriki ali Ameriki, ko so jih gradili. Izjema je seveda naše najstarejše mesto, kjer se na vso moč trudijo, da bi bilo staro mestno jedro pisano kot šopek iz travniškega cvetja. A. Š. ■ konca 13- stoletja. Še konec 18. stoletja so igrali golf na neprehodnih in neurejenih travnikih, polnih nepredvidenih sprehajalcev in psov. Pomembno vlogo so igrale stave in kulinarika. Tako kot sama igra in navade so se spreminjala tudi oblačila. Prišel je čas, ko so moški zamenjali cilindefta volneno čepico, ženske pa so slekle dolga krila. Govorica oblačil za golf bo to pomlad in poletje zelo živahna. Vzorci in barve Tradicionalnemu karu se pridružuje karo vzorec v kombinaciji črno-belo in deluje zelo sveže. Sledijo črte, cvetličnih vzorcev je manj. Barve za to pomlad in poletje bodo zelo čiste. Tukaj so rdeča, bordo, beige, hladna mint, bela, siva in črna. Oblačila za golf naj omogočajo uživanje narave... Tatjana Kalamar ■ Oblika Je čista in precizna, kot to zahtevajo zakonitosti igre. Strogo funkcionalna oblačila morajo omogočiti zamah s palico, telo pa varovati pred različnimi .vremenskimi vplivi. Elementi modnih smernic so vidni bolj v vzorcih in barvah, vendar pa tudi čedalje bolj v detajlih, kot so žepi (žep v žepu), ovratniki itd. Moške hlače so ravne, z eno gubo ali brez nje. Ženske so ožje in odkrivajo gležnje. Ženstvenost poudarjajo hlače s preklopom nad koleni. Tudi majice so odsev modnih zapovedi in prej tehnološke dovršenosti kot tradicije. Materiali Tehnologija se čedalje bolj dotika kože. Oblačila iz umetnih materialov vedno boljše dihajo s kožo. Športne materiale zaznamujejo obojestranske tkanine v Spomladanska utrujenost Vas daje vsakoletna spomladanska utrujenost? Ne obupajte, ne zavlecite se v kak kot in se ne smilite sami sebi. Privoščite si toplo kopel, temperatura pa naj se giblje od 35 do 38 stopinj Celzija. V vodo kanite še nekaj kapljic eteričnega olja rožmarina. Že čez nekaj trenutkov se boste počutili bolje, saj vam bo rožmarin pognal kri po žilah, v takšni kopeli pa uživajte vsaj do dvajset minut. Gene (SIT) na tržnicah Sadje in Murska Gornja zelenjava Sobota Radgona Ljutomer Maribor Jabolka......,....100-150...............200......100-130 ...........180 Hruške................. 500 480.......400...........450 Pomaranče............... 200............200............200 220 Limone.................. 300............300............280...........300 Banane............100-280 ...................250.:.... 250...........250 Kivi.................... 350............300............300...........350 Solata kristalka....... 500 .................650.......550...........650 Med..................1 000...........1.050...............-.............- Mladi krompir.......... 250 .......p... 250........200-250 ..,.......250 Česen....................400 .....450.......400...........450 Rdeče zelje .......... 100............250............. 180...........260 Zeleno zelje............. 100.........150............. 148...........200 Orehi-jedrca..........1.000 ..........750...........1.000 ........ 1.000 Kumare...................500..........500............. 400...........500 Korenček................ 250..........250............. 200...........250 Paradižnik.........i.. 500...................450...... 400 .........450 Paprika..................750............950........... 700...........950 Čebula...............120-150 ............... 140.... 120 150 Brstični ohrovt............-......... 1.000............650.........T.000 Krompir...................50.............60.............60............70 Fižol-zrnje................-......... 450.............400...........600 Šampinjoni.................-......... 700.............600...........700 Peteršilj.............. 500 500............500...........700 Cvetača...........300-350...............400........... 400...........400 Rdeči radič................-..............■........... 500...........600 Mlada čebula........... 450 .................550.......400...........600 Ananas.................. 650............500............500...........550 Por......................400 ...............-...600.. 400...........600 Suhe fige..................-.......... 800.............800...........900 Hren .................. 500.............530............450...........600 Zelena.................. 300............250............400...........400 Bučke ....................................-....450.,.. 500...........550 Ohrovt.....................-............250............250 280 Suhe slive.................-............800............700...........800 Belo grozdje............ 900............750.......... 800...........850 Rdeče grozdje.......... 900 .................750.......900...........950 Grenivke.............. 400.............300........... 300...........300 Marelice...................-......... 1,300........... 990 1.000 Sveže slive................-............500..............-...........550 Nektarine..................-......... 1.000....k..... 990 1.000 Črna redkev............. 150..........250.;........... 200 250 Solata puterica.........450 ..............-........... 550...........600 Melancane................400............600........... 500 650 Nova premoženjska za mi omogočajo 3x več, a) vključujejo več rizikov, imajo več variant in zagotavljajo večjo varnost. b) lahko vsak dan 3 x pokličem njihovega simpatičnega zastopnika. .........c) kdor hitro da, 3 x da. Izborite Nova individualna premoženjska zavarovanja ZM lahko sklenete pri vseh zastopnikih Zavarovalnice Maribor in zavarovalnice Tilia. Sodelujte v naši nagradni akciji! Izbento najmodrej-Ai zaključek zgoraj navedene trditve, izpolnite kupon, ga izrežite, prilepile ne dopisnico in pošljite na n?is naslov: ZM d <1. • z/i akcijo IPZ (Putikafjidva 3 2000 Mat Nagrajence bomo izžrebali 15. maja 2001 NAGRADE: 3 x paket individualnega premoženjskega zavarovanja za 1 leto 10 x majica ZM varovanja ZM ker... Prav vsakomur želimo omogočiti sklenitev zanj najprimernejšega zavarovanja. Zato smo oblikovali več variant premoženjskih zavarovanj, med katerimi lahko izbirate. Variante se med seboj razlikujejo po višini zavarovalne vsote in obsegu kritja. Skupno smo v zavarovanja vključili kar 15 novih rizikov. Najpomembnejša novost pa je gotovo možnost zavarovanja na novo vrednost. Vse to za vas pomeni manjše tveganje, manj skrbi, prihranek stroškov in bistveno večjo varnost. Nagradna akcija za premoženjska zavarovanja Najmodrejši odgovor je: (obkrožite) a), b), c) Ime in priimek: Ulica in hišna št.: Kraj in poštna št.: IPZ-PM-3 ... za zdravje in dobro počutje 22 DOBRO JE VEDETI 3- maj 2001 f Klil OVEN BIK DVOJČKA Ona: Čeprav ste zelo samozavestni, bi lahko od časa do časa poslušali tudi nasvete drugih. Učite se rajši na tujih napakah, namesto da eksperimentirate z lastnim življenjem, drugače vam bo kasneje še žal. On: Počasi začenjate verjeti v reči, ki so vam bile včasih le prijetno razvedrilo. Partnerka bo nad tem prav prijetno presenečena, saj tega enostavno ne bo pričakovala, vi pa boste to zmedo hitro obrnili sebi v prid. Ona: Poskušajte se uveljaviti na področjih, kjer je vaše znanje na zavidljivi ravni. Če boste izgubljali moči drugje, tudi tu ne boste uspeli. Obeta se vam velik poslovni uspeh, ki ne bo ostal neopažen. On: Če ne bi imeli tolikšne izbire, bi se zlahka odločili, tako pa kar naprej nihate med dobrimi in še boljšimi kombinacijami. Pazite se, da se vam ne vmeša še kdo drug, ki komaj čaka na ponujeno priložnost. Ona: Opustite predsodke in vzemite tisto, kar vam je ponujeno. To bo vsekakor prijetna in zanimiva preizkušnja, ki se je boste še dolgo spominjali. Predvsem pa se zavedajte, da vam nihče ne more vzeti tega, kar ste si priborili z lastno pametjo. On: Hitre odločitve vam bodo prinesle obilo pozitivnega v vseh sferah življenja, zato se ne obirajte, temveč z obema rokama zgrabite priložnost, ki se vam bo ponudila. Potrudite se in si naredite življenje lepo! RAK Ona: Začeti morate na pravem koncu, pa bo vse steklo tako, kot bi si lahko samo želeli. Vključite tudi prijatelje, sam vam bodo znali izkazati svojo naklonjenost. To je vaš srečni čas, ko enostavno ne boste poznali ovir. On: Pazite na svojega prijatelja, saj vas lahko spravi v zelo neprijetno situacijo. Raje se ga nekaj časa izogibajte, vendar po drugi strani pazite, da vam tega ne bo zameril. Torej: diskretno in brez hitrih korakov. LEV Ona: Popazite malo na pota vašega partnerja, saj priložnost prehitro naredi tatu. Sicer ni rečeno, da vas je prevaral, vendar je na dobri poti, da v primeru vaše neprevidnosti to tudi stori. On: Če boste uredili svoje odnose s partnerko, bo to gotovo vplivalo na vaše psihično ravnovesje, ki je zadnje čase precej labilno. Ne odlašajte, ampak si čimprej uredite tudi čustveno življenje, precej bolje se boste počutili! DEVICA vica umiri, in preprečevalno, da spet ne vzplamti, že med zdravljenjem z zdravili na recept pa lekarnar predlaga dopolnilno zdravljenje. Ona: Čas je že, da začnete ločevati zrnje od plevela. V nasprotnem primeru se boste opekli prav vi sami. To pa ne bo niti prijetno niti koristno. Pazite na pomemben telefonski klic, ki vam bo zelo spremenil življenje. On: Nikar se ne spuščajte v kakršne koli prehitre obljube. Partnerka vam bo naredila precejšnjo zmedo, ki pa jo boste uspešno razrešili. Povabili jo boste na prijeten pomenek ob pijači, ki ga bo z veseljem sprejela. TEHTNICA Ona: Ni se vam treba sramovati vaše odkritosti, saj je to edini način, da se ponovno ne zapletete v mreže svojih sprenevedanj. Z odprtimi kartami boste dosegli veliko več kot si morda mislite. Predvsem v ljubezni... On: Starejša ženska vam bo omogočila poslovni prodor in hvaležni ji boste. In kdo ve, mogoče se bo večer končal povsem nepričakovano. Pazite samo, da se ne boste zapletli v nekaj, iz česar se ne boste mogli rešiti. ŠKORPIJON Ona: Res je, da se je pametno učiti na napakah drugih, vendar se človek največ nauči iz lastnih napak. Seveda pa to ne pomeni, da morate siliti v težave. Partner se vam bo pri teh vaših kombinacijah od srca nasmejal. On: Pred težavami se ne da pobegniti, veliko bolje bo, da se jim postavite po robu. Na začetku bo sicer težko, kasneje pa se boste kar znašli. In nikar ne pozabite na pomemben telefonski klic, ki ga ne smete zamuditi. STRELEC Ona: Veliko veselja boste imeli z majhnimi stvarmi. Tako je prav, kdor z majhnimi stvarmi nima veselja, nikoli ne bo srečen. Seveda ne pozabite na tisto najpomembnejše, katerega realizacija vas šele čaka ... On: Z dobrimi manevri ste prišli v položaj, ko je treba le še zategniti mrežo in pobrati dobiček. Naredite še ta zadnji korak, saj vam bo prinesel obilo notranjega zadovoljstva in še finančno stanje se vam bo občutno popravilo. KOZOROG Ona: Pokazala se vam bo popolnoma nova možnost, s pomočjo katere boste uspeli uresničiti že dolgo načrtovani cilj, ki vam bo prinesel veliko notranje zadovoljstvo, pa še finančno stanje si boste izboljšali. On: Ne bi bilo odveč, če bi si enkrat priznali, da je tudi z vami težko shajati. To se vam lahko kaj hitro maščuje, zato rajši malce pohitite. Glede poslovnosti se še vedno ne boste mogli odločiti za nameravan korak. VODNAR Ona: Ljubljeni osebi povzročate preveč preglavic, saj ste zelo samovoljni, da bi se dalo z vami resno in zadovoljivo pogovarjati. To se vam lahko še zelo maščuje,. On: Zašli boste v rahlo finančno stisko, vendar vam bo ljubljena oseba kaj hitro pregnala nastale skrbi. Seveda na svoj način. Prav je, da poskrbite tudi za duševno plat svojega življenja, saj denar ni vse. RIBI Ona: Vaše življenje postaja zelo zanimivo. Bilo bi dobro, da bi nekemu dogodku posvetili več pozornosti, da ne bi ostal samo dogodek. S prijateljico se boste spustili v resen pogovor, ki bo prinesel obojestransko korist. On: Bodite kar se da zmeri in zadržani, saj bi vam vsak prehiter korak naredil več škode kot koristi. Za tvegane in povsem nepremišljene poteze bo še dovolj priložnosti. Odločili ste se za ptička! Vse lepo in prav, saj ste se odločili za delček naravnega bogastva, ki popestri življenje v stanovanju vsem ljudem in tudi tistim z morebitnimi motnjami sluha ali vida. Ptica, ta živi del narave, bo gluhim popestrila življenje s prelepimi barvami in živahnim spre-letavanjem po kletki, slepim, ki tega ne bodo mogli opazovati, pa bo lepo čebljala, pela ali se kako drugače oglašala. Ptica potrebuje ustrezen prostor, pravilno prehrano in nekaj dopolnilne prehrane. Predhodno se dodobra pogovorite s kakim strokovnjakom, gojiteljem, ki vam bo vedel povedati o vsem, kar vas zanima s tega področja, nikakor pa ne nasedajte kakim nasilnim trgovcem, ki gledajo le na svoj zaslužek. Če imate majhen prostor, se je smiselno odločiti za kako ptico iz velike palete egzotov ali kanarčkov ali morda kako manjšo vrsto papige, če je prostor večji, bomo izbirali med kanarčki in vsemi papigami, tako velikimi kot majhnimi. Vsaka vrsta ptice potrebuje glede velikosti in svojih življenjskih navad sebi primerno kletko s kompletnim priborom. In še eno zelo pomembno priporočilo vsem, ki si želite imeti ptico, pazite, da ima ta na eni od nog ne prerezan obroček, ki je kot osebni dokument. Vsaka legalno prodajana ptica mora imeti svojo deklaracijo, obroček, na katerem piše, od kod je ptica, od katerega gojitelja je in kdaj je izvaljena, to pa je zelo pomembno. Če boste kupili tako ptico, pomeni, da prihaja od organiziranega rejca, ti pa imamo obvezne letne veterinarske preglede matičnih jat in na ta način boste vsaj delno prepričani, da je ptica zdrava. Pomembno je tudi, da naj se nobena ptica ne bi kupovala prestara, raje naj bo mlada. Karel Gjergek ■ Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Se o psoriazi ekarnar lahko v pogovoru z bolnikom postavi le sum o luskavici. Ne glede na težo znakov priporoči bolniku obisk pri zdravniku, ki sum potrdi ali ovrže, saj človek naj ne bi živel v dvomih zaradi dedno obremenjene bolezni. Ko povzroča blage do zmerne probleme na nediskretnih delih kože, denimo lasišču, in jih ne spremljajo psihiatrični problemi, lahko na bolnikovo pobudo prevza- me samozdravljenje že prej in v samozdravstvenem postopku bolnika prepriča, da naredi ta korak, ki ga bo duševno razbremenil in pomagal pri načrtovanju potomcev. Samozdravljenje je predvsem nadaljevanje zdravniškega zdravljenja, ko se luska- Osnova za uspeh ne tiči le v ustrezni izbiri in kombinaciji zdravil, ampak velikokrat v spoznanju, da luskavična koža nujno potrebuje posebno nego, ki jo bo ščitila pred novimi okvarami v vrhnjici. Pri osebi z zelo omejeno luskavico, na primer na dlaneh in opozorilnimi znaki dru- Kotiček za male živali MURSKA SOBOTA HLADILNA KREMA ZA NEGO SUHE, OBČUTLJIVE KOŽE ZDRAVILNA SOL IZ MORAVSKIH TOPLIC učinkovitost pri revmatičnih obolenjih, poškodbah lokomotornega sistema in kroničnih obolenjih kože (psoriaza, nevrodermitis) god, zdravljenje zvečine sploh ni potrebno. Zadostuje, da bolnika poučimo o bolezni, ga opozorimo na škodljive dejavnike in mu razložimo rabo najenostavnejših mazil in krem, ki kožo ščitijo. Podobno je z bolniki, ki imajo lažjo, nevnetno razsejano psoria-zo, pri kateri prevladuje izsušenost kože. Zvečine jim zadošča napotilo, da se ne smejo redno prhati s trdo vodo in pri tem uporabljati mila ter drgniti kože. Svetujemo jim 20-minutno ko- Z našega štedilnika Sipa v solati * Svinjski medaljon s , prekajeno slanino Skutni trikotniki z zelenjavnim nadevom Berivka s sadjem Branko ČASAR, kuharski Kokosova torta mojster v hotelu Diana Sipa v solati Sestavine: 600 g očiščene sipe, 100 g paškega sira, 20 g česna, 5 cl olivnega olja, 5 cl kisa, 3 cl limoninega soka, sol, poper, peteršilj Priprava: Sipo skuhamo, ohladimo in narežemo na rezance. Sir grobo naribamo. Česen sesekljamo. Vse skupaj damo v skledo, prelijemo z olivnim olje, kisom, limoninim sokom, solimo, popramo in potrosimo s sesekljanim peteršiljem. Premešamo, pustimo stati eno uro na hladnem, da se marinira. Nato poljubno dekoriramo z rezinami limone, listi solate in olivami. Svinjski medaljon s prekajeno slanino Sestavine: 500 g svinjskega fileja, 15 g česna, sol, poper, olje, 160 g prekajene slanine Sestavine za omako: 120 g svežih šampinjonov, 140 g bučk, 10 cl belega vina, 30 cl osnove za pečenko, 5 cl kisle smetane, sol, poper, drobnjak Priprava: Svinjski file narežemo na dvanajst enakih rezin - medaljonov, ki jih rahlo potolčemo, solimo, popramo in natremo s sesekljanim česnom. Položimo v pekač, pokapljamo z oljem in damo v pečico. Meso segrevamo, pri 50 °C 15 minut, nato ga vzamemo iz pečice in zavijemo v tanke rezine slanine. Zavite medaljone polagamo v ponev in počasi pečemo do lepe rjave barve. Opečene preložimo v drugo posodo in jih na toplem shranimo. Na preostanku maščobe malo prepražimo na kocke narezane šampinjone in bučke, nato zalijemo z vinom, osnovo za pečenko in začinimo. Malo podušimo, da se bučke zmehčajo. Dodamo smetano, prevremo in z mesom ponudimo. Skutni trikotniki z zelenjavnim nadevom Sestavine: 200 g moke, 150 g masla, 200 g skute, sol pel v topli slani vodi, ki ji dodajo nekoliko olja, po kopanju pa kožo še temeljito‘namastijo, dokler je še vlažna. Dodatno pazljivo sončenje stanje na koži nemalokrat povsem umiri. Če pa išče pomoč psoriatični bolnik z resnimi simptomi, ker se v razočaranju nad uradno medicino zateka k alternativnim možnostim, ga lekarnar pouči, da so mu ta lahko v prid le, če ne bo opustil dosedanjega zdravljenja, pri čemer bolnikove zdravilske predloge ovrednoti v luči varnosti, učinkovitosti in kakovosti. Cilj tako zdravljenja kot sa-mozdravljenja je, obvladati bolezen. Bolnik se mora seznaniti z naravo bolezni ter o mogočih preventivnih in kurativnih zdravstvenih postopkih in zdravilih. Vedeti mora, da je psoriaza pogosta bolezen, nenalezljiva, a dedno obremenjena, sicer neozdravljiva, a obvladljiva. Lekarnar lahko pomaga poiskati stvarne, osebne in socialne sprožitelje bolezni in kako njihov vpliv odstraniti, seznani bolnika z ukrepi za nego in zaščito kože ter zdravo prehrano, odsvetuje rabo lažnih zdravil, vendar vselej podpre odkrit placebo kot vero v zdravstveni postopek. Janez Špringer, mag. pharm. ■ Sestavine za nadev: 80 g čebule, 100 g paprike, 10 g česna, 150 g olupljenega paradižnika, 100 g naribanega sira, 5 cl olja, sol, poper, majaron, 1 jajce Priprava: Moko damo v skledo, dodamo na drobne kocke razrezano maslo, pretlačeno skuto in sol. Vse skupaj zamesimo v gladko testo. Pustimo počivati na hladnem trideset minut. Med tem si pripravimo nadev, in sicer čebulo in papriko narežemo na drobne kocke ter na olju posteklenimo. Dodamo sesekljan česen, začimbe in na kocke narezano paradižnikovo meso. Malo podušimo in odstranimo z grelne plošče. Počakamo, da se malo ohladi, nato dodamo sir in dobro premešamo. S tako pripravljenim nadevom nadevamo testo. Testo razvaljamo v obliki pravokotnika in ga razrežemo na majhne pravokotnike. Vsak pravokotnik nadevamo z nadevom in prepognemo tako, da dobimo trikotnik. Robove s pomočjo pritiska vilic spojimo. Trikotnike premažemo z razžvrkljanim jajcem, polagamo v pomaščen pekač in pečemo v pečici 30 minut pri 170 “C. Berivka s sadjem Sestavine: 300 g berivke, 120 g pomaranč, 180 g jabolk, vejica poprove mete, 20 cl navadnega jogurta, 20 g sladkorja, 3 cl limoninega soka, 2 cl olja Priprava: Berivko operemo, jabolka in pomarančo narežemo na kocke. Premešamo in prelijemo s prelivom, ki smo ga pripravili iz jogurta, sladkorja, limoninega soka in olja. Po vrhu potrosimo s sesekljano poprovo meto. Kokosova torta Sestavine: 150 g sladkorja, 2 jajci, 5 cl olja, 50 g čokolade, 200 g moke, 1/2 pecilnega prad-ka. dčep soli, 5 cl vode, 1 vanilin sladkor Sestavine za nadev: 5 clpomarančnega soka, 100 g kokosove moke, 50 g sladkorja v prahu, 18 cl sladke smetane, 5 cl pomarančnega soka za navlažitev Priprava: Jajce, sladkor in vanilin sladkor umešamo, dodamo olje ter mešamo do penastega. Čokolado raztopimo v vroči vodi in dodamo masi. Še mešamo, nato narahlo primešamo moko s pecilnim praškom in soljo. Biskvitno maso damo v pomaščen in pomokan tortni model. Pečemo 35 minut pri 180 °C. Pečen in ohlajen biskvit prerežemo ter navlažimo s pomarančnim sokom in premažemo s kokosovo kremo. Pokrijemo z drugo polovico biskvita in potresemo s sladkorjem v prahu. Priprava nadeva: Kokosovo moko zmešamo s pomarančnim sokom in sladkorjem v prahu. Pustimo 15 minut, da se dobro prepoji, nato rahlo primešamo stepeno sladko smetano. ...za zdravje in dobro počutie ISTIH 3. maj 2001 DOBRO JE VEDETI ... 23 Mode Golf način življenja Nekoč igra izbranih postaja dosegljiva vedno širšemu občestvu. V 500-letni zgodovini je v njej užival aristokratski sloj na Škotskem in Nizozemskem, v Angliji, Franciji in še kje. Izvor igre in samega imena je skrit v tančico, splošno sprejeta predhodnica je nizozemska igra kolf iz Golf je igra doživljanja narave, gibanja, tekmovanj; sožitje dinamike in umirjenosti misli. konca 13- stoletja. Še konec 18. stoletja so igrali golf na neprehodnih in neurejenih travnikih, polnih nepredvidenih sprehajalcev in psov. Pomembno vlogo so igrale stave in kulinarika. Tako kot sama igra in navade so se spreminjala tudi oblačila. Prišel je čas, ko so moški zamenjali cilindefta volneno čepico, ženske pa so slekle dolga krila. Govorica oblačil za golf bo to pomlad in .poletje mešanici polivinilklorida, poliestra in poliuretana. Vsem novostim pa še vedno konkurira bombaž. Njegova narava je blizu vsaki razvajeni koži. Danes so tudi po dvakrat mercerizirani, to pomeni, da sta njihova oblika in barva obstojnejša, lesk pa trajnejši. Vzorci in barve Tradicionalnemu karu se pridružuje karo vzorec v kombinaciji črno-belo in deluje zelo sveže. Sledijo črte, cvetličnih vzorcev je manj. Barve za to pomlad in poletje bodo zelo čiste. Tukaj so rdeča, bordo, beige, hladna mint, bela, siva in črna. Oblačila za golf naj omogočajo uživanje narave... Tatjana Kalamar ■ zelo živahna. Oblika Je čista in precizna, kot to zahtevajo zakonitosti igre. Strogo funkcionalna oblačila morajo omogočiti zamah s palico, telo pa varovati pred različnimi.vremenskimi vplivi. Elementi modnih smernic so vidni bolj v vzorcih in barvah, vendar pa tudi čedalje bolj v detajlih, kot so žepi (žep v žepu), ovratniki itd. Moške hlače so ravne, z eno gubo ali brez nje. Ženske so ožje in odkrivajo gležnje. Ženstvenost poudarjajo hlače s preklopom nad koleni. Tudi majice so odsev modnih zapovedi in prej tehnološke dovršenosti kot tradicije. Materiali Tehnologija se čedalje bolj dotika kože. Oblačila iz umetnih materialov vedno boljše dihajo s kožo. Športne materiale zaznamujejo obojestranske tkanine v Spomladanska utrujenost Vas daje vsakoletna spomladanska utrujenost? Ne obupajte, ne zavlecite se v kak kot in se ne smilite sami sebi. Privoščite si toplo kopel, temperatura pa naj st. giblje od 35 do 38 stopinj Celzija. V vodo kanite še nekaj kapljn eteričnega olja rožmarina. Že čez nekaj trenutkov se boste počutili bolje, saj vam bo rožmarin pognal kri po žilah, v takšni kope i pa uživajte vsaj do dvajset minut Cene (SIT) na tržnicah Sadje in Murska Gornja zelenjava Sobota Radgona Ljutomer Maribor Jabolka................100-150...........200....100-130..............180 Hruške.....................500......... 480............400..........450 Pomaranče..................200...........200............200..........220 Limone................—■ 300..........300 ............. 280........300 Banane ............100-280...............250....,..... 250..........250 Kivj.......................350...........300........... 300..........350 Solata kristalka ......... 500...........650............550..........650 Med...................1 000 .......... 1-050..............-............- Mladi krompir............ 250...........250........200-250..........250 Česen.................... 400......... 450............400..........450 Rdeče zelje............... 100...........250........... 180..........260 Zeleno zelje.............. 100...........150......... 148............200 Orehi-jedrca............. 1.000........750...........1.000 ........ 1.000 Kumare.................... 500...........500............400..........500 Korenček...................250...........250............200..........250 Paradižnik............... 500............450........... 400..........450 Paprika................... 750...........950........... 700..........950 Čebula................ 120-150 140........... 120 150 Brstični ohrovt..............-........ 1 000............650 ...... 1.000 Krompir.....................50 60.............60...........70 Fižol-zrnje..................-...........450............400..........600 Šampinjoni...................-...........700............600..........700 Peteršilj................. 500...........500............500........ 700 Cvetača............300-350 ..............400............400..........400 Rdeči radič..................-.............-........... 500..........600 Mlada čebula............. 450 ...........550........... 400..........600 Ananas.................... 650...........500........... 500..........550 Por....................... 400...........600............400..........600 Suhe fige....................-...........800............800..........900 Hren.................... 500...........530............450..........600 Zelena.................... 300...........250.......... 400..........400 Bučke........................-.......... 450........... 500..........550 Ohrovt.......................-......... 250........... 250 280 Suhe slive...................-...........800........... 700 800 Belo grozdje.............. 900...........750......... 800..........850 Rdeče grozdje.............900 ...........750............900..........950 Grenivke...................400 300............300..........300 Marelice.....................-........ 1.300............990........1.000 Sveže slive..................•...........500..............-..........550 Nektarine....................-........ 1 000....r.... 990 ...;.....1.000 Črna redkev.............. 150 ...........250............200 250 Solata puterica.......450 .................-........... 550..........600 Melancane..................400...........600........... 500 650 Ali je dežela ob Muri res tako lepa, kot si mislimo? (1) ežela ob Muri se naglo spreminja, tudi njen videz, prizadevanj je veliko, z rezultati pa večina ni zadovoljna, hoteli bi več, v vseh pogledih tako, kot je v Evropi ali celo Ameriki. Veliko je tudi prizadevanj, da bi ohranili dediščino od plugov in branovlekov do kolovratov in hiš. Še več se jih trudi, da bi olepšali naše kraje, mnogim pri tem ni žal ne časa pa tudi ne denarja. ne dopolnjuje, postane moteče, če so to stare kmečke hiše. Pri vseh teh hišah je bilo vedno cvetje, in sicer manj, a skrbno negovano z domačimi sredstvi, zato se danes v znamenitih starih mestnih jedrih ne vidi več cvetja. Že Pri tem delu se, razen redkih izjem, zgledujejo po mestih, po celem planetu zemlji. Tako lahko vidimo tirolske fasade in strehe, avstralske ograje in ameriške tlake ter italijanske vrtove. Pa vse več sezonskega cvetja se sadi, pri tem velja količina, več cvetja, lepše je, posebno še, če se barve vidijo od daleč in so dopolnjene z umetelnimi plastikami v raznih že uveljavljenih stilih. To že od daleč opazijo ocenjevalci raznih tekmovanj, ki dobro vidijo take prikaze in jih nagrajujejo s priznanji raznih stopenj. Glede meril se ne ločijo krajevne komisije od državne, amaterske od kvazi strokovnih, vse imajo podobna dobro usklajena merila za vrednotenje videza domov, naselij občin in mest. Kazalo bi omeniti že staro reklo, da nič, kar je preveč, ni dobro, tudi barv, posebno močnih ne, ki niso značilnost naših krajev. Pri nas so bile vedno cenjene umirjene skladne barve, z rahlimi poudarki, to pa se lepo vidi na pristnih narodnih nošah. Cvetje lahko primerjamo z ličili, ta pa so uporabljali ljudje že davno, toč-nejše lepši spol jih je dokazano uporabljal že v kameni dobi. Tudi Ocvetličeno križišče v gozdu vabi turiste, da si ogledajo tablo, na kateri so opisane lepote naše pokrajine. cvetje spremlja ljudi že dolgo, dokazano že iz starega veka. Skoraj vsaka ženska ve, da z ličili ne kaže pretiravati, kajti med lepo naličenim obrazom in pustno masko je samo korak. Tudi pri lepšanju domov in naselij je tako, veliko cveta skazi podobo kraja ali hiše, posebno še, če le-to arhitekture hiše ne dopolnjuje. Večine naših hiš cvetje pred skoraj tridesetimi leti so ugotovili, da cvetje dejansko skazi podobo starih mest, predniki današnjih cvetličnih vrst so bili še daleč v Afriki ali Ameriki, ko so jih gradili. Izjema je seveda naše najstarejše mesto, kjer se na vso moč trudijo, da bi bilo staro mestno jedro pisano kot šopek iz travniškega cvetja. A. Š. ■ Najmodrejši odgovor je: (obkrožite^ a), b), c) Ime in priimek: a) vključujejo več rizikov, imajo več variant in zagotavljajo večjo varnost. ...b) lahko vsak dan 3 x pokličem njihovega simpatičnega zastopnika. ........c) kdor hitro da, 3 x da. Mova individualna premoženjska zavarovanja ZM lahko sklenete pri vseh zastopnikih Zavarovalnice Maribor in zavarovalnice Tilia. Nagradna akcija za premoženjska zavarovanja Nova premoženjska za mi omogočajo 3x več, Izberite Sodelujte v naši nagradni fkciji! l/bcnte n^jinodrojiii z^kljiutek zgoraj navedono trditve, izpolnite kupon, ga izrežite, prilepite na dopisnico in pošljite na rad naslov ZMdd • za akcip IPZ Cankarjuv.i 3 Manbut Nagrajence bomo izžrebali 15 maja 2001 NAGRADE: 3 x paket individualnega premoženjskega zavarovanja za 1 leto 10 x majica ZM hjinn« bomo objavili 'I / po v izmikih TMIp in varovanja ZM ker... Prav vsakomur želimo omogočiti sklenitev zanj najprimernejšega zavarovanja. Zato smo oblikovali več variant premoženjskih zavarovanj, med katerimi lahko izbirate. Variante se med seboj razlikujejo po višini zavarovalne vsote in obsegu kritja. Skupno smo v zavarovanja vključili kar 15 novih rizikov. Najpomembnejša novost pa je gotovo možnost zavarovanja na novo vrednost. Vse to za vas pomeni manjše tveganje, manj skrbi, prihranek stroškov in bistveno večjo varnost. Ulica in hišna št.: Kraj in poštna št.: ipz - pm - 3 ... za zdravje in dobro počutje 24 O TEM IN ONEM 3- maj 2001 UH V pričakovanju na McDonakfs. Edinstvena stavba, zgrajena v duhu madžarske secesije, je delo arhitekta Takatsa. Kaj, Zanimiva hiša tipične madžarske arhitekture ih ohranjena v njeni avtentičnosti, v kateri je bila nekoč trgovina, danes ko bi bili taki biseri Sobote primerno označeni? sameva. Žalostna podoba Slovenske, glavne soboške ulice Naj megla zakrije podobe našega mesta rekmurci smo zelo ponosni na svoje lepo Prekmurje. Smo lahko tudi Sobočani ponosni na svojo lepo Soboto? Ja, daleč je že čas, ko je bila Sobota še Kološeva Sobota. Mnogih stavb z njegovih fotografij že dolgo ni več, med tistimi stavbami, ki so ostale, pa se je začel izgubljati karakter nekdanjega panonskega mesta in, kar je bistveno, tudi njegove identitete. Morda smo se Sobočani in vsi, ki imajo vsak dan stik z mestom, na njegovo zunanjo podobo nekako navadili ali pa smo tudi glede tega postali zadovoljni v smislu »za nas je to tako dobro«. Naključni obiskovalci ali stari Sobočani in vsi, ki se v Soboto vračajo, pa se lahko samo zgrozijo nad podobo tega mesta v tem času. Le plakati znanih skupin pričajo, da posnetek ni narejen nekje bogu za hrbtom v kakšnem zakotnem izumrlem mestu, ampak v naši Soboti. CATV Razkrižje na sodišču O Poravnava tem, da se nekaj zatika pri plačevanju prispevkov za kabelsko televizijo v občini Razkrižje, smo na kratko že pisali. Te C9 E 09 O E 09 O ra 85 09 09 ■n M ra ra E ra N 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado knjigo Boug žegnjaj in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 11. maja 2001. Ime in priimek:.________________________________________________________ Naslov: ________________________________________________________________ RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi 11.00 Poročila - 11 .20 Zamurjenci - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine" - 13 20 Predstavljamo vam - 14.00 Poročila - 14.05 Obvestila -14 30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17 30 MV nagrajuje -18.00 MV-dur- 19 00 Poročila -19.15 Mladi val -21.00 Poročila-21.10 Ugasni televizor! - 24.00 - SNOP SOBOTA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 08.30 Mali oglasi - W 00 Poročk la - 10 05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Pote-p* se Lam’ n.00 Pero.-12-00 Poročila BBC-1^5 Obe. stila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednineM 4.00 Poročda, -14.05 Obvestila -14 15 Evropa v enem tednu -14.45 Domača plošča -15 30 Dogodki in odmevi 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu 17 20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Sobotni popoldan z glasbo-19.00 Poročila-19.10 Najlepše W P°ZdraV' - 20.00 Sračje gnezdo - 21.00 Poročila - 2 . „ anhrn iutro - 07.30 Panonski odmevi -NEDELJA: »300 Vedro - 09.00 Obor pesmi ledna - 08,00 Misel m čas' ^»7^ 25 Ob.est»a. ,0,30 Ne- 09.30 Srečama na M—* 35 , 3 „„ MinuK za deljska kutimja-12^ J ? zelje s čestitkami in pozdravi (vmes kmetovalce - 1330 Na »S 19,6 oddaJa tedna. javljanja s športnih igrišč) i«- 20.00 Fordjanek - 21.00 Poročila - 24.00 - SNOP J „ anhro iutro - 10.00 Poročila -10.05 PONEDELJEK: 05.00 Vedro v dobro u Obvestila - 10 10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Mah oglas. 11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila- 13.15 1- oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Za zdravje-15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 MV nagrajuje - 18.00 Ali boom -19.00 Poročila -19.15 Krpanke - 20.00 Kak je inda fajn bilou -21.00 Poročila - 24.00 SNOP TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.00 Poročila . 11 -j 5 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -13.30 3xCountry -14.00 Poročila -14.15 Vaš sosed znanstvenik ali veterinar svetuje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Srebrne niti -19.00 Poročila-19.15 Na narodni farmi - 20.00 Jukebox - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP SREDA: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila -11 .05 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 NSTSNMV -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Biba buba baja -19.00 Poročila -19.15 Intervju - 20.00 Mur-sko-morski val - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP ČETRTEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.00 poročila -11.15 Mali oglasi -11.45 Šport za vse -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje -18.00 Mali radio -19.00 Poročila -19.15 Glasba našega srca - 20.00 Geza se zeza- 21.00 Poročila - 24.00 SNOP Brat Džouži i Je živel prvi Maj praznik vsega delovnega ljudstva. Vsega?, se pijta Bela. Šteri bi ga zdaj naj slavili? Tisti, ka delo majo ali tisti, šteri so ostali na cesti brez dela? S svojin delon so pred lejti zazidali fabrike, pa baute, pa mnouge drujge objekte za zaposlitev, zdaj so njin pa tou lipou /kraj zeli, pa ji vrgli na cesto. Pa se tak pijta moj pajdaš Bela, kaje menje pošteno, - tou, ka nazaj davlejo premoženja tistin, šteri so si ga pred driijgo/svetovno/bojno/na račun delavca/nagrabili ali pa tou, ka so zdaj v novoj Sloveniji pd delavcon /kraj zeli, se pravi oropali tisto, ka so si po bojni s Hi-tleron za sebe napravili? Pouleg toga majo zdaj v rokaj vse, tisti menažeri, šteri so se lejko izšolali glij tudi na račun tej delavco/ Dostakrat nan za vzgled davlejo države ka so naprej valon od nas. Ja liki tan si Jej st, /ejst, drago šolanje sami plačujejo, pri nas so pa poceni šolanje omogočili glij tej delavci, štere so zdaj tej izšolani v rit zbrsali, pravi Beleko/sousid. No vidite, pa zdaj naj nikdk povej što ma pravico praznovati 1. Maj praznik dela. Zdaj tej šoulani, z dobrimi plačami pa debelimi buk-sami držijo guče brezposelnomi delavnomi ludstvi, kakšepravice majo v toj demokratičnoj državi, namesto ka bi brezposelni stoupili na piedestal, pa ovin povedali ka nanč male sage nega od pravice pa demokracije po ton, kak so z njimi napravili, pa ka vse tisti dobivajo nazaj, ka so si sploj nej s svojin delon zasliijžili. Pa smo pd tak preživeli en prvi maj. ZB djnaj_£uuj. fOlHm PRISPEVKI ZA NAKUP OPREME ZA GINEKOLOŠKI ODDELEK IN NOVO PORODNIŠNICO 130+131 motorna vozila Alojz Kuhar namesto venca za Štefana Gomboca Radenci -5.000,00 Štefan Banfi, Kupšinci 11, M. Sobota, namesto venca za pokojnega Gezo Čara iz Kupšinec - 5.000,00 Družina Gorčan, Kupšinci 13, M. Sobota, namesto venca za Gezo Čara iz Kupšinec - 5.000,00 Branko Verban, Tropovci, Kolesarska 90, namesto venca za Štefana Gomboca iz Radenec - 6.000,00 Stanovalci Jurkovičeve ulice, Radenci, namesto venca za Štefana Gomboca - 3-000,00 Branko Buček, Krajna, namesto venca za Štefana Gomboca -10.000,00 Krajevna skupnost Vaneča namesto venca za pokojnega Gezo Vrečiča, Vaneča 37 -15.000,00 Sodelavka Jožica Žižek, Zvezna 15, Rakičan, namesto venca za pokojnega tasta Slavice Miholič - 3-000,00 Olga in Štefan Cipot, Trstenjakova, M. Sobota, namesto venca za pokojno Blanko Drvarič iz Nemčavec - 5.000,00 Družina Petauer, Kopitarjeva 19, Murska Sobota, namesto venca za pokojno Lojzko Vogrinčič iz M. Sobote - 10.000,00 Avgust Časar, Tešanovci 104, namesto venca za pokojno Katarino Lipič iz Tešanovec 112 - 5.000,00 Marija Pernek, Tešanovci 95, namesto venca za pokojno Katarino Lipič, Tešanovci 112 - 2.000,00 Družina Irene Banfi iz Puconec namesto venca za pokojno Blanko Drvarič iz Nemčavec - 10.000,00 Sindikat Potrošnika Murska Sobota namesto venca za pokojnega očeta Majde Kuzmič - 8.000,00 Družina Hribar namesto venca za pokojnega Štefana Gomboca, Jurkovičeva 8, Radenci - 5.000,00 Samo Roškar, Avtoprevozništvo Črešnjevci 20, za gradnjo porodnišnice - 60.000,00 Družina Forjan, Štefana Kovača 41, Rakičan, namesto venca za Štefana Gomboca, Jurkovičeva 8, Radenci - 5.000,00 Marjan Škalič, Kocljeva 6, M. Sobota, namesto venca za Štefana Gomboca -10.000,00 Lovska družina Dolina namesto venca za Blanko Drvarič iz Nemčavec - 10.000,00 Družina Jožeta Horvata iz Nemčavec namesto venca za Blanko Drvarič iz Nemčavec - 8.000,00 Družina Oskarja Horvata, Nemčavci, namesto venca za Blanko Drvarič iz Nemčavec - 7.000,00 Sodelavci iz deviznega oddelka Pomurske banke M. Sobota namesto venca za Blanko Drvarič, Nemčavci -15.000,00 Rudi in Olga Gomboc iz Mačkovec namesto venca za Franca Kosca iz Mačkovec - 5.000,00 Gimnazija Murska Sobota namesto venca za pokojno mamo Brigite Bavčar -10.000,00 Aleksander Bencik, Gornji Petrovci, namesto venca za Gizelo Šebjanič - 7.000,00 Etelka Horvat, Dolina 26, namesto venca za Gizelo Šebjanič -5.000,00 Mirko Gomboc namesto venca za Štefana Gomboca iz Radencev - 3-000,00 Agencija za plačilni promet Murska Sobota namesto venca za pokojnega Franca Fujsa -10.000,00 Jože Žekš iz Trstenjakove 5 iz M. Sobote namesto venca za pokojnega Viktorja Šarkanja iz Sotine - 5.000,00 Sorodniki in prijatelji družine Žižek, Hotiza 194, namesto venca za pokojno Marijo Žižek iz Hotize 194 - 82.000,00 Erika Kuronja namesto venca za pokojnega Janeza Gomboca, Murski Črnci 17 - 3-000,00 Osnovna šola Franceta Prešerna Črenšovci namesto venca za Marijo Žižek - 40.000 Dvojezična osnovna šola II Lendava namesto vehca za pokojno Marijo Žižek iz Hotize -15.000,00 Sindikat podjetja Mlinopek Murska Sobpta namesto venca za pokojnega očeta Štefana Obala iz Bakovec - 10.000,00 Jože Ratnik, Krog, Trubarjeva 17, namesto venca za pokojnega očeta Štefana Obala iz Bakovec -10.000,00 Družina Karla Krpiča, Dolga ulica 16, Moravske Toplice, namesto cvetja na grob za pokojno Emilijo Porš iz Murske Sobote - 5.000,00 Radenska Zdravilišče Radenci, d. o. o., izkupiček elitne glasbene prireditve NOČ PENEČEGA VINA - 552.424,50 Na kratko Benedikt Na območju občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, kjer živi 17.912 ljudi, prejema tem šolskem letu štipendije po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer nezaposlenosti 679 mladih, od katerih je 493 dijakov, drugi pa so študentje. Med prejemniki je tudi 117 tako imenovanih Zoisovih štipendistov, torej takih, ki so še posebno uspešni pri učenju. (F. KI.) Lenart Sodnik za prekrške v Lenartu je imel lani 3.582 zadev, dokončno pa je rešil 2.330 zadev. Raznim prekrškarjem je izrekel kar za 220,7 milijona kazni in za 22,3 milijona tolarjev stroškov postopka. Veliko zadev je bilo s področja varnosti cestnega prometa, saj je (poleg denarnih kazni) kar 618 izrekel kazenske točke, 105 pa ukrep prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. (F. KI.) Kompletne pogrebne storitve Urejanje pokopališč in zelenic . Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km. Plačilo na več obrokov brez obresti! i Vladimir Hozjan s. p. Šulincl 87/a Tel.: (02) 55 69 046, GSM: 041 712 586 ODKUPUJEMO OSEBNA VOZILA, STARA DO 7 LET. Tel.: 041 758 700 ali 564 95 86, ZEC COMMERCE, Apaška c. 2, G. Radgona. m7401 MERCEDES 190 E, letnik 1990, 58.000 km, 1. lastnik, v odličnem stanju, prodam. Tel.: 557 10 46. m7607 PEUGEOT 306 XR, 1400, prodam. Tel.: 532 13 73. m7638 PASSATT 1,6, letnik 1989, in Fiat punto 75 SX, letnik 1995, prodam. Tel.: 041 592 096. m7644 OPEL KADETT 1,6 i, letnik 1990, z veliko dodatne opreme, prodam. Tel.: 041 374 744. m7646 živali NESNICE, črne, rjave in grahaste, v začetku nesnosti, cepljene, vsak dan v Babincih 49. Dostava tudi na dom. VZREJA NESNIC.TIBAOT, tel.: 582 14 01.m6948 NESNICE, mlade hisex, rjave in grahaste pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri mostu. Naročite jih: gostilna Horvat, Nemčavci, tel.: 528 11 90, gostilna Ben-čec, Bakovci, tel.: 543 91 70, Franc Movrin, Petanjci, tel.: 546 15 05, gostilna Železen, Beznovci, tel.: 549 10 25, gostilna Rajser, Grad, tel.: 553 11 48 in gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 573 51 53. m7588 MLADIČKE ROTVEILERJE prodam. Tel.: 579 16 82. m7633 BREJO TELICO, 8 mesecev, kontrola A, prodam. Oto Flisar, Borejci 25, Tišina. m7654 NESNICE, 15-TEDENSKE, 450 SIT/KOS, z dostavo na dom, prodam. Tel:. 041 459 838. m7656 posesti NOVO HIŠO na 1200 m2 parceli v Radencih, znotraj urejeno, brez fasade, prodam. Tel.: 0049 7452 10 55. m7514 V MURSKI SOBOTI vzamem v najem garsonjero ali enosobno stanovanje. Tel.: 589 12 25. m7604 ZAZIDALNO PARCELO, 34 arov, pri Svetem Juriju 30 na Goričkem, prodamo. GSM: 041 625 879. m7605 OPREMLJENO SOBO v M. Soboti dam v najem najraje ženski ali dekletu. Tel.: 523 12 16. m7612 DVODRUŽINSKO HIŠO NA HOTIZI z veliko parcelo prodajo. Tel.: 0049 69 344 680. m7613 SV. JURIJ - VSELJIVO HIŠO ugodno prodam. Tel.: 041 611 327. m7623 DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti prodajo. Tel.: 031 820 754. m7627 MLAJŠI PAR vzame v najem manjšo, takoj vseljivo hišo (bivalni vikend), 10 km iz Murske Sobote v smeri Goričko. Mirna lokacija zunaj naselja. Tel.: 041 747 468. m7652 V VASI POLICE PRI GORNJI RADGONI SE ugodno prodajajo tri gradbene parcele z možnim odkupom okrog 70 arov kmetijskih zemljišč. Tel.: 564 86 80. m7655 kmetijska mehanizacija BOOND, Markišavska 13, 9000 M. Sobota, za vse-dnige informacije pokličite na telefonsko številko 528 10 39. tn7603 ČE STE DOMA IZ MURSKE SOBOTE IN OKOLICE, se vam ponuja priložnost izredno dobrega zaslužka. Tel.: 031 779 611, Srečko Žgeč, s. p., Podjetniško in poslovno svetovanje, Dornava 57, 2252 Dornava. m7630 DEKLE Z VESELJEM DO DELA V STREŽBI, lahko pripravnico, zaposlimo. Tel.: 572 11 51, Okrepčevalnica Ivan Koren, s. p., Renkovci 2, p. Turnišče. m7647 Male oglase za Vestnik in Murski val lahko naročite po telefonu št. 531 19 98 vsak delavnik od 7.00 do 15.30. Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arhitekta Novaka 13, M. Sobota PAJEK SIP 230 prodam. Tel.: 041 904 767. m7610 DVA ŽITNA KOMBAJNA CLAAS, širine kose 2,20 m, in predsetvenik z dvojnimi valji, širine 2,5 m, obračalni dvobrazdni hidravlični plug Ebe-rharte, balirko Velgele, visokotlačno za seno in slamo, sadilec krompirja, dvoredni, avtomatski, sejalnico žitaric in vseh vrst semen, širine 2,5 m, traktorsko dvoosno prikolico in av-toprikolico prodam. Jožef Sever, Pečarovci 9Ib, tel.: 551 80 53. m7625 RABLJENE KMETIJSKE STROJE -odjemalec silaže, trosilec hlevskega gnoja, obračalnik pajek, siložni kombajn, balirko (oglate bale) prodam. Tel:. 041 417 562, Popravilo kmet, strojev, Oswald, Voranc 29, 2319 Poljčane. m7641 OKOPALNIK ZA SLADKORNO PESO in koruzo v zrnju prodam. Tel.: 578 87 83. m7650 storitve POPRAVILO IN PRIKLOP PLIN- SKIH ŠTEDILNIKOV, PEČI. Anton Kocet, s. p., Ižakovci 172a, Beltinci, tel.: 542 12 29. m7573 SOBOSLIKARSTVO PLESKARSTVO, BRUŠENJE PARKETA, FASADE. Ivan Bezjak, s. p., Vitomarci 6, tel.: 02 757 51 51, GSM: 031 383 356. m7651 Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te išče, ni več tvojega smehljaja, le spomin nate še ostaja. V SPOMIN 7. maja minevajo štiri leta od takrat, ko nas je zapustila naša draga mama Avguština Kolmanko iz Veščice 4c razno REGAL, cca 4 m, in kotno garnituro prodam. Tel.: 02 524 19 81,031 869 628. m7564 ( VHODNA VRATA ARCONT za 130.000 SIT prodam. Tel.: 041 283 699. m7611 PRODAM IN DOSTAVIM rezan les za ostrešje, deske, letve, bruna, opaž, talni ladijski pod. Trgovinske storitve M&M, Marko Pahernik, s. p., Dravinjska c. 62, Poljčane, tel.: 041 459 090. m7626 MONTAŽA ANTEN: SATELITSKE 36.900, ZEMELJSKE 32.900 SIT Taf. tel.: 570 10 21 ali 041 515 094. TAF ANTENSKI SISTEMI S.P., Bojan Ternar, Trnje 61, 9232 Črenšovci. m7636 SUHE HRASTOVE PLOHE, približno 10 m3, prodam. Možnost plačila na obroke. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro: Garancija nepremičnina. m7653 delo V DNEVNEM BARU GU-GU v Lendavski ulici 39a v M. Soboti zaposlimo za določen čas mlajšega natakarja ali natakarico. Pisne prijave pošljite v 8 dneh na naslov: VAGA- Solza lije iz oči, tebe, dragi mož in ati, ni. Zaprl trudne si oči, bolečino si prestal, zdaj boš v grobu mimo spal. ZAHVALA Ne moremo še doumeti grenke resnice, da ni več med nami ljubega in dobrega moža, očeta, brata in strica Jožefa Kuronja 16. 3.1957-20.4.2001 iz Lendavske ulice 6 v Murski Soboti Ne najdemo dovolj hvaležnih besed, s katerimi bi se zahvalili sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki so dobrega moža in očeta pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, sveče, cvetje in nam izrekli sožalje. Hvala g. kaplanu za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govorniku Telekoma Dušanu Boldižarju za ganljive besede slovesa. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga imeli radi in mu v tako velikem številu izkazali zadnje slovo. Murska Sobota, 21.4. 2001 Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Prisrčna hvala vsem, ki z lepimi spomini postojite ob njenem grobu, ji prižgete sveče in prinašate cvetje. Sin Darko z družino Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. V SPOMIN 7. maja mineva osmo leto od takrat, ko nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, orna in tašča Marija Korpič iz Murske Sobote Hvaležni smo Ti za vse, kar je dalo tvoje dobro srce. Prisrčna hvala vsem, ki obiskujete njen grob, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njeni POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJNIKOV IN UREJEVANJE ZELENIC MILORAD JURIČ 9231 BELTINCI, Ravenska c , MRLIŠKA VEŽA Tel.: 02^42 22 40, fax: 02/542 22 41, GSM: 041/641 148 NUJNI PRIMERI OB VSAKEM ČASU NA TEL.: 02/523 17 01 K zadnjemu počitku smo položili našo ljubo mamo, babico, sestro in teto ZAHVALA Marijo Korpič roj. Sukič, iz Čepinec 114 Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo z molitvijo, pesmijo in besedami v slovo pospremili na njeni zadnji poti. Z žalostjo v srcu: hčerka Anica z družino, sinovi Anton, Štefan in Viljem z družino ter sestri z družinama Čepinci, M. Sobota, Montreal, 22. aprila 2001 Prejšnji teden je prišlo pri objavi zahvale pri Mariji Korpič do neljube napake. Pri pripravi za tisk smo namreč zamenjali fotografiji. Žalujočim in drugim prizadetim se iskreno opravičujemo! Uredništvo DAMIR BANFI VEŠČICA KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. TEL.: (02) 53 411 1)60, LAX: 102) 52 51 17». 9000 MURSKA SOBOTA VEMK 3. maj 2001 29 Nekje v tebi je bolečina bila, a zamahnil si z roko, močnejši sem, zmogel bom, a vendar ni bilo tako. ZAHVALA V 70. letu nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedi in brat Leopold Marič iz Bakovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali, darovali vence, sveče in za svete maše. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici Simoni in GD Bakovci. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: Vsi njegovi Ko si odhajal, se nisi poslavljal, saj si verjel, da boš prišel. A usoda je tako hotela, da tebe nam je vzela, le naša srca vedo, kako boli, ko več med nami tebe ni. Naj ti bo lahka domača zemlja! ZAHVALA V 60. letu nas je nepričakovano zapustil dragi mož, brat in stric Jože Mencigar iz Pertoče nazadnje je živel v Avstriji Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam pisno in ustno izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter mu tako izkazali posebno čast in spoštovanje. Iskrena hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Erna, sestre Irena, Marija in Hermina ter drugi sorodniki 4 Odšel si tja, kjer ni trpljenja, ne bolečin, a ostal nam bo drag spomin. Življenje tvoje preprosto Je bilo, । a dobrote mnoge nepozabne so. Tišina zdaj tvoj grob naj pazi, počivaj v miru, oče naš dragi. ZAHVALA 26. aprila 2001 se je v 58. letu končala življenjska pot dragemu možu, očetu, dedku, sorodniku ter prijatelju Štefanu Puhanu iz prcdanovec 42 Ob holca izgubi se iskreno zabv.IMerno vsem ° 'znancem in vsem, ki ste g*i v idKO sosedom, prija c j . - njegovi zadnji poti ter darovali velikem številu * -svete maše. "u> d; Ani Hat e ^č in vsem, ki so mu lajšali njegove zadnje ure. Hauzer i etrovic bni obred, pevcem za odpete Hvala g. župniku /a p°^tba jn žalostinke, g. Sočiču za ganljive o pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat-iskrena hvala! DEDI - POGREŠALA TE BOVA! TMJavn«l>«UroH»llrlk Ni te na pragu več, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Zato pot nas vodi tja, kjer rože cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. V SPOMIN 5. maja mineva eno leto od takrat, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, sin, dedek, brat, tast in zet Ladislav Osvald iz Domanjševec Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem preranem grobu, mu prinesete cvetje in prižigate svečo. Vsi tvoji najdražji, ki te imamo še neizmerno radi Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetju zemlja se zagrne, za vaju pa pomladi ni. V SPOMIN Ljubo in Stanko Kralj iz Ljutomera Boleč je spomin na 5. 5.1999, ko me je zapustil dragi vnuk Ljubo in 28. 2. 2000 me spremlja bolečina ob izgubi edinega sina Stanka Hvala vsem, ki obiskujete njun prerani grob, prižgete svečko in položite cvet. Vajina neutolažljiva mama - babica Skromno si živel, v življenju mnogo pretrpel, molitev, delo in trpljenje bilo tvoje Je življenje. ZAHVALA V 77. letu nas je 18. aprila zapustil dragi mož, oče, stari oče Jože Žalik iz Gornje Bistrice 171a Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, botrini in vsem dobrim sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč. Prisrčna hvala za darovane svete maše, sveče in cvetje. Hvala njegovi osebni zdravnici dr. Hagymasijevi, gospodu kanoniku za lep pogrebni obred, pevcem za lepo odpete žalostinke, govorniku Branku Vučku za besede slovesa in pogrebništvu Balažič. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli sožalje. Vsem in vsakemu posebej - Bog plačaj. Žalujoči: Vsi domači V naših srcih ti živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh vedno med nami živi. ZAHVALA V 69. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, tast, dedek, pradedek, brat, stric in svak Avguštin Andrej ek iz Trdkove 76 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence, sveče in za svete maše ter za mrliško vežico. Posebna hvala bratu Antonu, družinama Lang - Čerpnjak in sodelavcem firme Toifl. Lepa hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Maje. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: Vsi tvoji najdražji Maja gozd ozeleni, a tebe v grobu nihče več ne zbudi. V SPOMIN 5. maja mineva eno leto žalosti od tragične smrti ne daleč od doma dragega moža, očeta in dedija Gabrijela Kološa iz Stanjevec 102 Vsem, ki se ga spominjate prisrčna hvala Tvoji najdražji Rekli so, da čas čez leta rane celil bo globoke; a vem, da ni tako, ker v srcu boli, boli hudo. In dan za dnem praznina je vse večja in dan za dnem srce boli, boli... Ne solza, žalost in ne boleč spomin ne vroča želja ne vrne tebe iz teme globin. SPOMIN Pred desetimi leti si zadnjič zaprl domača vrata, dragi sin in brat Robert Rajh s Petanjec Odšel si naproti usodi, kije ne bomo nikoli razumeli. Hvala vsem, ki še vedno mislite nanj in prižigate svečke na mnogo preranem grobu. Vsi tvoji najdražji Zaman te želi srce, tebe že eno leto ni. V hladnem grobu mirno spiš, v mojem srcu še živiš. N SPOMIN 4. maja mineva leto dni od takrat, ko nas je zapustil dragi mož in oče Karel Zelko iz Radenec Vsi njegovi najdražji Že dvajset let v grobu spiš, v naših srcih še živiš. Ostala je bolečina in tiha solza večnega spomina. V SPOMIN 4. maja mineva 20 žalostnih let od takrat, ko nas je zapustil ljubi mož, atek in dedi Štefan Bohnec iz Gaberja 145 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu ter mu prižgete svečko spomina. Vsi tvoji najdražji Že peto leto v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Tvoj večni dom naj rože ti krasijo in svečke ti v spomin gorijo. V SPOMIN 6. maja mineva pet let od takrat, ko nas je mnogo prerano in brez slovesa zapustil naš dragi Janez Groza iz Kukeča 39 Hvala vsem, ki se ga še s srcem spominjate, vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem preranem grobu in mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči: mama, oče, stara mama in brat Jože z družino 30 OGLASI/VESTI 3- maj 2001 VESTNIK I STAVBNO KLEPARSTVO, KLJUČAVNIČARSTVO - STRELOVODI Jože Novak, s. p., Lendavska 29.9000 Murska Sobota tel./faks: 02 527 10 61, GSM: 041 673 551 Strokovno prekrivamo stanovanjske hiše in poslovne objekte s KOVINSKO KRITINO TRIMO, S-METAL. VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE TRGOVINA DOM-OBRT OPREMA ZA STROJNE OMETE 9600 M. Sobota, Gregorčičeva 9 IN GRADBENIKE g^mis«0^44 OPEKA POROTHERM E-mail: rhdoo@sioi.net VSE ZA STREHO Gradbene izolacije HACK Hack Janos, s. p. HITRO IN KAKOVOSTNO NAREDIMO HIDROIZOLACIJE OPEČNIH, KAMNITIH IN BETONSKI ZIDOV, RAVNIH STREH, TERAS, KLETI, KI JIH ZALIVA VODA REZANJE IN VRTANJE BETON Dobrovnik 244, tel.: 57 99 166, GSM:041 636 ZA VSA DELA DAJEMO 1O-LETNO GARANCIJO! Na kratko... Kapela V šolskem letu 2000/2001 je bralo na OŠ Kapela za bralno značko 135 učencev, od tega osemintrideset na višji in triinsedemdeset na nižji stopnji ter štiriindvajset iz prvega razreda devetletke. Ob štirideseti obletnici bralne značke v Sloveniji je pripravila OŠ Kapela zanimivo prireditev, na kateri so se predstavili učenci z različnimi glasbenimi točkami; za presenečenje pa je poskrbela Romana Kranjčar z izborom svojih otroških pesmi. (B. Ma.) Dobrovnik Strelci Dobrovnika praznujejo letos petdeset let od začetkov tega športa v kraju. Tedaj je začelo namreč z delom strelsko društvo Enotnost. Danes so strelci Strelskega društva Jezero Dobrovnik med najuspešnejšimi v regiji, in sicer tako po tekmovalni kot organizacijski plati. Vzorno so izpeljali državno prvenstvo mladih strelcev s triindvajsetimi strelnimi mesti, ki je bilo na montažnem strelišču v športni dvorani DOŠ Dobrovnik. Bila je to svojevrstna predstavitev kraja in kluba. (F. Bo.) Lendava Društvo upokojencev Lendava šteje 640 članov, predsednica pa je Dragica Larnsak. Ta je tudi povedala, da upokojenci nimajo pravih prostorov, ampak le »kotiček«, ki je kvečjemu primeren za sestanke. Na občnem zboru so sklenili, da bodo šli na izlet v Ljubljano; maja bodo imeli kegljaško tekmovanje in šli na izlet na avstrijsko Koroško, vsekakor pa se bodo udeležili tudi vseslovenskega srečanja upokojencev v Velenju. V društvu skrbijo za rekreacijo in šport. Še največje zanimanje je menda za kegljanje, balinanje in šah; uvajajo pa sekcijo za pikado in strelsko sekcijo. Društvo tudi organizira zdravstvena predavanja. Ko pa bodo pridobili večje prostore, bo zaživela tudi ročnodelska sekcija. (F. Bo.) Murska Sobota Zasebni in družbeni lastniki gozdov (na območju Pomurja je 35.770 ha gozdov) so zasadili okrog 150.000 gozdnih sadik, ki jih je dala Območna enota Zavoda za gozdove Slovenije Murska Sobota. Sodeč po predvidevanjih inž. gozdarstva Štefan Kovača je pričakovati na območju Pomurja v prihodnjih toplejših dneh razvoj lubadarja. V pokrajini je sicer kar 250 opazovalnic za razvoj podlubnikov, ki so še posebno nevarni smreki. (F. KI.) Grabonoš PGD Grabonoš, ki deluje od 1949. leta, želi kupiti v tem letu rabljeno gasilsko vozilo, katerega vrednost bo do 850.000 tolarjev. Nekaj denarja bodo zbrali sami, računajo pa tudi na prispevek zavarovalnice Triglav iz Murske Sobote in pomoč iz proračuna svetojurijske občine. (F. KI.) Čepinci Turistično društvo Čep iz Čepinec je pripravilo v dvorani zadružnega doma družabni večer, na katerem so številnim obiskovalcem prikazali izvirni način lilpanja semena. Ob delu seveda nista manjkala ne jedača in ne pijača. Sodelovali so tako stari kot mladi, od katerih so nekateri prvič videli, kako je bilo nekoč na kmetih, na primer tri leta in pol stara Neli Kuhar. Nedavno od tega je imelo čepinsko TD tudi razstavo dekoracij in pekarskih dobrot iz domačih krušnih peči. (J. Ž.) LESENA IN PVC OKNA KLI LOGATEC IZDELAVA PO NAROČILU, ROLETE, POLKNA, POLICE NOTRANJA VRATA LIKO VRHNIKA BETULA, d. o. o., Limbuška c. 64a, 2000 Maribor Tel./faks: 02/42 04 140 GLOBINSKI SESALNIKI VORWERK VREČKE PRIKLJUČKI CVETLIČARNA oRhioeoa Mikloša Kuzmiča 29, M. Sobota Tel.: 53 11 289, 041 773 289 z orzbfoejo je svet lepši z vorwerkom čistejši Mobigostovanje brez naročila odslej v obe smeri. CENTRAVAC - CENTRALNI SESALNI SISTEMI - v vašo hišo si vgradile nar sodobnejši sistem čiščenja’ montaža in prodaja komponent * globinski sesalniki z vodno filtracijo ■d 59.000 sit * prolesionalna čistilna oprema * ionizatorji in čistilci zraka * profesionalno čiščenje (1. f. C. Ljotemerska c. 28. 9250 Gornja radgona. Tel.: 561 17 62, ]. Vlado SANACIJA DIMNIKOV IN ZAKLJUČNA GRADBENA DELA । Milan Horvat s. p. tel.& faks: 02/530 03 40, GSM: 041 733 880 - montažni dimniki - sanacija obstoječih - povrtavanje ■ rušenje • gradnja novih dimnikov schiedl Mesarstvo Kodila PE Delikatesa Štefana Kovača 6 tel 53 21 790 Dobavitelji svinjskega, junčjega in telečjega mesa za ta teden: Male oglase Mikola, Brezovci 57 Ulen, Vanča vas 26 Barber, Markišavci 21 Kovač, Sodišinci 40 Vrataric, Puconci 296 KO VEŠ KAJ JEŠ —.. . ... 1 HOVI d.o.o. ŽAfiANJE, BEZANJE IN VRTANJE BETONA TH HIDROIZOLACIJE ZIDOV. Franc Horvat 9226 Mtravske Toplice, Brezje 6 H. A late {021548 14 26. 63* 941 772 426, 041 733 948 za Vestnik in Murski val lahko naročite po telefonu št. 531 19 98 vsak delavnik od 8. do 14. ure. Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arhitekta Novaka 13, M. Sobota Na kratko... KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! Dma-PttHZ. Bojan Jakšič, s. p„ SmN Mita 51, tel,: 57 88 200 X. Mercator Plese 1. Murska sobota V MAJU 2001 od četrtka 3. maja do sobote 5. maja f - FUNBALL Zabavna prireditev z veliko športa in smeha š Sasom Hribarjem. c —1 — 'čf Ljutomer V službi sodnika za prekrške v Ljutomeru so lani obravnavali 3-500 zadev, med katerimi je bilo 2.010 lanskih, preostale pa iz preteklih let. Dokončno so rešili okrog 2.000 zadev. Največ (900) zadev je bilo s področja prometa. Kar 420 storilcem prekrškov so izrekli kazenske točke, dvajsetim pa so izrekli ukrep odvzema vozniškega dovoljenja. Sodnik je obravnaval tudi 450 kršilcev javnega reda in miru. Še bi lahko nizali še druge prekrške, pa bodi dovolj. Sodnik je izrekel za 150 milijonov tolarjev denarnih kazni in triintrideset milijonov tolarjev povprečnine. Storilci neredno plačujejo kazni, zato so dali lani davčni upravi v izterjavo 700 zadev. Zaporno kazen zaradi prekrškov je lani prestajalo 120 kršilcev. (F. KI.) Zelo novo. Zelo Mobigostovanje. Po novem lahko uporabljate Mobigostovanje brez naročila v obe smeri. Poleg sprejemanja klicev in SMS-ov lahko zdaj tudi kličete iz tujih omrežij s t. i. povratnim klicem*. Storitev povsem preprosto vklopite/izklopite sami in tako ohranite anonimnost. Iz omrežja Mobitel GSM (se pravi ko ste še v Sloveniji) samo pokličete s svojega mobija brezplačno številko 125 in sledite glasovnim navodilom odzivnika. Velja pa seveda pred odhodom napolniti račun Mobi, saj je opravljanje klicev v Mobigostovanju možno le, če je stanje pozitivno. Lahko pa se odločite za že znano Mobigostovanje po naročilu. Omogoča vam uporabo prav vseh storitev, kijih ponuja izbrano GSM omrežje tujega operaterja. V našem najbližjem centru morate le izpolniti vlogo ter zagotoviti na svojem računu Mobi najmanj 5.000 SIT dobroimetja za vsak mesec gostovanja. *Če izbrani GSM operater slučajno ne podpira povratnega klica, z ročno izbiro poiščete drugo ustrezno omrežje gostovanja. Podrobnejše informacije in navodila za uporabo so na voljo v vseh Mobitelovih centrih, na naši spletni strani In na številki 121. mobi ZA VSAK ŽEP Agencija 41, destgn: LUKS Studio, foto: T. Gregorič Mobitel d.d, 1537 Ljubljana VESTNIK 3. maj 2001 NAFUVIxDNI^ 31 Napoved kulturnih prireditev KONCERT MURSKA SOBOTA V četrtek, 10. maja, ob 20. uri bo v Galeriji Murska Sobota letni koncert moškega pevskega zbora Društva vinogradnikov Goričko in mešanega pevskega zbora Radenska. GLEDALIŠČE CEZANJEVCI V soboto, 5. maja, ob 20. uri bo v dvorani OŠ Cezanjevci premierno uprizorjena komedija Toneta Partljiča z naslovom Gospa poslančeva. GORNJA RADGONA V soboto, 5. maja, ob 19.30 bo v Kulturnem domu Gornja Radgona odigrana komedija Vinka Moderndorferja z naslovom Vaja zbora v izvedbi KD Ivan Kavčič iz Ljutomera. RADENCI - V nedeljo, 6. maja, ob 20. uri si lahko v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih ogledate monokomedijo Pepek z brega v izvedbi Romana Mariča. - V ponedeljek, 7. maja, ob 9. uri bo v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih uprizorjena monokomedija Kam se peljeta Vladek in Miša v izvedbi Miše Gerič. LJUTOMER - V ponedeljek, 7. maja, ob 11.30 bo v ljutomerskem kulturnem domu na sporedu drama Isra-ela Horovitza z naslovom Vrsta v izvedbi gledališke skupine Ars Altera Pars iz Gornje Radgone. - V torek, 8. maja, ob 11.30 bo v ljutomerskem kulturnem domu uprizorjena gledališka igra Eugena Ionesca z naslovom Plešasta pevka v izvedbi Prve gimnazije Maribor. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU V sredo, 9. maja, ob 10. uri si lahko ogledate v avli OŠ Križevci pri Ljutomeru dramo Nataše Otrin z naslovom Internat, ki jo izvaja Mariborska literarna družba RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V Galeriji je do 6. maja na ogled razstava del kiparjev konkretne umetnosti iz Ingolstadta Bena Muthoferja in Jochena Scheithauerja. Razstavo je pripravil Muzej konkretne umetnosti iz Ingolstadta. - V L nadstropju Pokrajinske in študijske knjižnice si lahko ogledate knjižno razstavo Madžarsko založništvo na novih poteh. - V gradu si lahko ogledate stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Muzej je odprt tudi v nedeljo! - V kavarni Jelša je na ogled razstava fotokluba Murska Sobota na temo Zima. - V Art Caffeju so na ogled dela Oskarja Rotovnika - Okija iz Slovenj Gradca. - V prostorih stanovanjske hiše avtorja Ernesta Bransbergerja je na ogled likovna zbirka Lepote stare Sobote. Za obisk se najavite po telefonu na številko 521 1433. LJUTOMER - V prostorih Mestne hiše sta na ogled stalni zbirki Taborsko gibanje na Slovenskem in Splošna muzejska zbirka Ljutomer. V prodajni galeriji je prodajna razstava slik, grafik in skulptur mnogih slovenskih umetnikov. - V galeriji Anteja Trstenjaka je do 20. maja na ogled razstava likovnih del akademskega slikarja Bojana Bense z naslovom Glave. BELTINCI V prostorih zdravstvenega doma so razstavljena dela Elizabete Cipot iz Odranec. KOROVCI V galeriji Ernesta Bransbergerja so na ogled dela s IV. slikarske kolonije Fuks graba. LENDAVA V Galeriji - Muzeju si lahko ogledate stalno razstavo Oloris - prazgodovinske naselbine iz srednje bronaste dobe, Srednjeveško orožje in etnološke zbirke. PUCONCI V prostorih občine je na ogled razstava del Lojzeta Veberiča. GABERJE V prodajno-razstavni galeriji Erbija so vam na ogled dela priznanih domačih in tujih umetnikov (slike, kipi, fotografije). Vse informacije dobite po telefonu: 02 578 9955, po faksu: 02 578 9953 ali po e-mailu: sandra.habjanic@moj.net. Vabljeni! IVANOVCI V Vinogradniškem centru je na ogled razstava fotografij avtorja Janeza Škaliča iz Sela. DOGODEK BELTINCI V nedeljo, 6. maja, bodo v Beltincih praznovali vaški praznik Florijanovo nedeljo VELIKA POLANA V soboto, 5. maja, ob 20. uri bo v gostilni Zver v Veliki Polani praznovanje 200-letnice delovanja sabolskega (krojaškega) ceha iz Male Polane. GLASBA IN PLES APAČE V sredo, 9- maja, ob 19- uri bo v Kulturnem domu v Apačih območno srečanje pihalnih orkestrov. ŠALOVCI V nedeljo, 6. maja, ob 14. uri bo v Šalovcih območno srečanje odraslih folklornih skupin. GRAD V nedeljo, 6. maja, ob 18. uri bo pri Gradu na Goričkem območno srečanje ljudskih pevcev in godcev. kino • k i n Murska Sobota Sobota, 5- maj: ob 18.00 ameriška drama BILLY ELLIOT in ob 20.00 ameriška erotična drama Škandalozno pero Nedelja, 6. maj: ob 18.00 BYLLY ELLIOT in ob 20.00 Škandalozno pero Sreda, 9- maj: ob 18.00 slovenska komedija Zadnja večerja in ob 20.00 amer, muzikal, drama Plesalka v temi k i n ■ • k i n Delimo vstopnice za kino Da, Behicio Del Toro je igral v uspešnici Osumljenih pet. Med pravilnimi odgovori smo tokrat izžrebali Andreja Denšo iz Gomilice 3a. Čestitamo! Naše naslednje vprašanje pa se glasi: Kako se glasi naslov slovenskega filma Vdovstvo...? (dopolni) Odgovor: Odgovore pošljite do 8. maja na naš naslov: Vestnik. Kupon št. 18 Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota ali po elektronski pošti: delimo.vstopnice@email.si. Občina Beltinci Izšlo občinsko glasilo red prazniki je izšla najnovejša številka občinskega informativnega glasila. Gre že za sedmo številko, ki jo je dobilo zastonj vsako gospodinjstvo iz beltinske občine. Na 32 straneh je obilo zanimivih prispevkov. Osrednje mesto pripada pregledu dogodkov in dejavnosti občinske uprave, objavljen pa je tudi proračun občine Beltinci za leto 2001. Pozornost vzbujajo tudi utrinki iz krajevnih skupnosti. Nekaj strani je namenjeno še področjem kulture in športa, v zadnjem delu občinskega glasila pa je zgodovinski oris o Židih v Beltincih in prikaz društvene dejavnosti. Vsebino posameznih prispevkov pa dopolnjuje bogato slikovno gradivo. M. J.« Akcija Mladi voznik Ogroženost mladih v cestnem prometu Statistični podatki o udeležencih prometnih nesreč že več let dokazujejo, da so mladi med 15. in 24. letom starosti ena najbolj ogroženih starostnih skupin v prometu, še posebej velja to za mlade voznike in potnike med 18. in 24. letom. Razlogi za visoko stopnjo ogroženosti so predvsem pomanjkanje izkušenj in samodokazovanje, to pa je povezano z visoko stopnjo tveganja. V letu 2000 je izgubilo življenje v Sloveniji v prometnih nesrečah 47 mladih med 18. in 24. letom. Da bi prav to starostno skupino pritegnili k sodelovanju pri varnem ravnanju v prometu, je pripravil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu republike Slovenije skupaj z Renaultom akcijo Mladi voznik (akcijo je na podlagi javnega razpisa podprl tudi ZZZS). Za predstavitev akcije so uporabili način informiranja, s katerim se mladi danes največ srečujejo, saj bo celotna akcija potekala na internetni strani www.voz.i-mo-pametno.org. Tukaj bodo lahko mladi dobili informacije , o nekaterih najpomembnejših dejavnikih varnosti v cestnem prometu, ki s kratko predstavitvijo dejstev in sliko ali animacijo spodbujajo k razmišljanju in varnemu vedenju. Informacije opozarjajo na pravilno pripravo za vožnjo (nastavitev sedeža, ogledal, pravilne drže volana in pripenjanja varnostnega pasu), na hitrost in njen vpliv na varnost v prometu, na nevarnosti vožnje pod vplivom alkohola, na pravilno varnostno razdaljo, na nevarnosti nočnih voženj, na pravilno uporabo mobilnih telefonov, na nujno zaščito otrok z varnostnimi sedeži in varnostnimi pasovi. Na spletni strani lahko sodelujejo mladi vozniki tudi v zanimivi nagradni igri, ki poteka od 19. aprila 2001, ko so hkrati z otvoritvijo 22. Mednarodnega avtomobilskega salona v Ljubljani aktivirali spletne strani, do 5. julija 2001, ko bo sklepno žrebanje. Nagradna igra je namenjena predvsem mladim voznikom, ki bodo lahko vsak teden udeleženi v žrebanju za privlačne nagrade (enotedenska uporaba novega avtomobila Renault Clio, udeležba na treningu varne vožnje,...). Sodelujejo lahko tudi mladi, ki še niso vozniki, in vsi, ki zaradi letnice rojstva ne morejo sodelovati v glavnem žrebanju, za to skupino so vsak teden namenili pet majic akcije Mladi voznik. Pogoj za udeležbo v žrebanju so pravilni odgovori na tri vprašanja in izpolnjena anketa o varnosti v cestnem prometu. Anketo izpolnjuje vsak udeleženec akcije le prvič, pravilne odgo vore pa lahko pošilja vsak teden ali celo večkrat na teden. Petega julija bo sklepno žrebanje, na katerem bodo sodelovali vsi, ki bodo v času akcije pravilno odgovorili na zastavljena vprašanja. Nagrajenci bodo med prvimi vozniki, ki bodo lahko preizkusili novi clio, nagrado pa bodo lahko izkoristili v tednu, ki jim bo v mesecih julij ali avgust najbolj ustrezal, trening varne vožnje za vse nagrajence pa bo štirinajstega julija 2001. Pri Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu še dodajajo, da zahteva občasno kakšno vprašanje nekoliko več znanja, vendar lahko vse odgovore poiščete na spletnih straneh akcije ali na straneh Sveta www.spv-rs.si ter Renaulta www.renault.si D. Tibaot ■ NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV 1.1 AIN’T GONNA STAND FOR IT - Erič Clapton 2. WORLD LOOKING IN - Morcheeba 3. DANCING IN THE MOONLIGHT - Toploader 4. TELftME WHY - Špice Girls 5. DAJ MI SEBE - Leteči odred 6. LOVE HOW YOU LOVE ME - Melanie Thornton 7. I M LIKE A BIRD - Nelly Furtado PREDLOGI: I CAN’T DENY IT - Rod Stewart IMITATION OF LIFE - R.E.M. PLAY - Jennifer Loper LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. OSTANI TU - Karmen Stavec 2. SONCE V OČEH - Tinkara Kovač 3. POLJUBILA BOM NOV DAN - Darja Švajger 4. ŽIVLJENJE JE - Andraž Hribar 5. ATI - Victory 6. ANGEL LUČI - Deja Mušič 7. OKUS RESNIČNOSTI - Planet Groove PREDLOGI: ( PRIDI IN POGLEJ - Alenka Godec ČEŠNJE - Riko & Piloti DOTIK LJUBEZNI - Kvinton LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. ŽIVLJENJE JE ČUDEŽ - Štrk 2. KOKODE POLKA - Vita 3. PRLEŠKI ZET - Prleški strici 4. MAMA NAJDRAZJA - Igor in Zlati zvoki 5. OBLJUBE - Blegoš 6. BREZ OTROŠKIH OČI - Mladi Dolenjci 7. ŽIVLJENJE JE VESELJE - Sicer PREDLOGI: ANDRAŽEVA HARMONIKA - Mladi upi ZA GORO - Mi trije in Stiški kvartet KRJAVELJ JE ŽIVEL - Krjavelj LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE GLASBE: »DOMAČA PLOŠČA« 1. BREZ NJE - Nova Legija 2. LEP JE SVET-Pajdaša 3. NE ZANIMA ME - Ans. Štrk 4. VRNI SE - Duo Karmen 5. CIGARETA - Nikola 6. MAMA LEONE - Frenki Sever 7. KAJ BO REKLA MAMA - Happy End PREDLOGI: NE RECI ZBOGOM - Tadej Šalamun in Marina Huber KURVEJŽ - Gnila, jajca EJ ČE BI LAHKO - Robi & Mari Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 16. maja 2001, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon št. 18 - glasujem za skladbo NSTSNMV: 7 VELIČASTNIH: GLASBA NAŠEGA SRCA: LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE GLASBE »DOMAČA PLOŠČA«... Ime in priimek ter naslov: Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo AVTOMEHANIK VOZNIK; določen čas 12 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: C, E; do 05.05.01; KARLO VLADO, S. P., AVTOPREVOZNIŠTVO, VIDEM 15, VIDEM OB ŠČAVNICI NATAKAR NATAKAR; določen čas 6 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno, nemški jezik - govorno; znanje programskih orodij: urejevalnik be- www.p-inf.si Območje PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Izobrazba III IIHV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 0 3 10 0 4 KOMERCIALIST KOMERCIALIST ZA TRŽENJE RADIJSKEGA PROGRAMA NA TERENU (ZAPOSLI SE LAHKO TUDI PRIPRAVNIK); nedoločen čas; jeziki: nemški jezik -govorno, angleški jezik - govorno; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil - osnovno, delo s preglednicami -osnovno; vozniški izpit kategorije B' do 14.05.01; RECAL, D. 0. 0., PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN INFORMIRANJE, FRANA KOVAČIČA 22, LJUTOMER sedil - osnovno, uporaba interneta -osnovno; vozniški izpit kategorije B; do 13.05.01; NAŠA VAS, D. 0. 0., M0-ŠČANCI 68, MAČKOVCI NATAKAR; določen čas 3 mes.; vozniški izpit kategorije B; do 07.05.01; SAŠA POLAJNAR, S. P., Okrepčevalnica GREEN PUB, OVEN 3D, LJUTOMER S2«K0V vlak H.2099 imi osebe. priimek: Ulica: Pošta. Podpis. desni s Svojcas Da so spodmaknjeni pulci v španoviji negativno učinkovali, se vidi tudi v goričkem Algemainu, kjer niso predstavljeni puconski načrti novogradnje za hrambo insi- mai torek, mai sreda, l Kljub napovedim pomurskim ' in preostalim slovenskim proletarcem ni bilo dano, da bi posedali na piknikih ob mejnih prehodih. Polproletar-ci ali polkmetje so jim na mejnih prehodih obljubljali kotlete na žaru, toda čisti i kmetje se s tem niso strinja- / Boj na trgu kapitala za nakup Vodnogospodarskega podjetja Mura je končan. Male ribe so odpadle. Ščuki je uspelo. I Kmetje bodo imeli s kme-[ tijskim ministrom ponoven sestanek, toda ne več o živini, ampak mu bodo svetovali, kako globoko brazdo naj zaorje, sedaj ko so mu arogantni liberalci odstrelili po-dpoštenjaka. Sam se zaradi tega ne bi rad odstrelil. I [ Na srečanje slovenskih konjenic naj bi se z izvoščkom družno pripeljala glavna mlekarja severovzhoda Ivek Rotdajč in Ludvik Bratuša. Toda potovanje je bilo odpovedano, ker ni bilo na voljo treh konj. I Veržejci so obudili svoj ne I koč daleč naokoli znan praznik meseca narcis. Sedaj bodo pripravili izbor miss narcis in posvet o kemijski zaščiti te zaščitene rože pred pleveli. 0 tem, da narcise odganjajo voluharje, ne bodo govorili. Ljutomerska javnost je pri čakovala, da bo županat podprl odprtje lončarstva v Žerovincih. Toda iz projekta ne bo nič. ' Sobota je dobila velik fluorescentni napis HOTEL, toda vprašanje je, koliko časa se bo videl, saj obstaja nevarnost, da ga zakrije nov center Las Vegas. V Las Vega-su naj bi bile lučke nameščene v medenini. I Petrovski župan je nad go-I ričkim Manchestrom že tako razočaran, da išče možnost za prodajo terjatev kakemu podjetju kakega mestnega župana. Čeprav se je s tem enkrat že izkazal, ga ni med veliko četverico za prevzem fuzba/a v Muri. i FERSKA sobota Datum naročila. j / Beltinski župan Jože Kavaš I / je zadnje čase veliko na po-I ti. V času kar dolge odsotno-/ sti ni prenesel na podžupana I Bezjaka nobenih pooblastil. / Tako je ta sklenil, da se umi-I ka nazaj v KS Lipovci. Žu-/ pan pa svoja potovanja ute- i ' meljuje z ogledi rondojev. / Pravi, da beltinski rondo ne I bo tako zgrešena naložba I kot radenski. Pri tem mu I podžupan ne sme veliko oči- I tati, saj si je tudi rešitev I Nemščbka ogledal neposred- I no v Kanadi. / PRVI PO NOVI PROGI VESTNIKOV VLAK MADŽARSKA na Jh določi varčevalec. 'KESZTHELY ■ BADACSONy HEVIZ SUMEČ Na dodatna vprašanja vam bodo z veseljem odgovorili v vaši enoti Pomurske banke. Vestniko^viakomselahko Afekta Novaka13j mašo, ki jo je daroval v bistriški cerkvi Antona Martina Slomška župnik in častni kanonik g Franc Tement. Potem pa je bilo manjše slavje v družinskem krogu. Ni strahu pred razvrednotenjem denarja. Varčevanje - z enkratnim pologom ali z mesečn obročnimi vplačili - je mogoče tako v tolarjih (z valutno klavzulo) kot devizah. S red petdesetimi leti st; se poročila Marija, ro jena 1928. leta v Trnju, in Martin Ifko, rojen 1927. leta na Gornji Bistrici. Vsa ta leta skupnega življenja sta pridno delala na zemlji. Dokler ni bilo kmetijske mehanizacije, je bilo delo naporno, saj sta za oranje, prevoze ... uporabljala kravje vprege. Precej zemlje in nekaj arov vinograda sta imela tudi na območin Po-'- •" na j uri in 52minut, zašlo pa ob 20. Ig že skoraj 14 ur in pol. Enota Banka Slovenije 1________15.6933 1_______110.4106 1_______32.9205 1 243.4821 1 140.4881 00 11.1526 o. maja bo sonce vzšlo ob 5. uri in 7 minut. Dan bo tako dr «uiko priti, sa ni bilo murskega mostu, am pak je vozil le brod. Zdaj, po petdesetih letih, ko se ozirata nazaj, ugotavljata, da je čas hitro potekel, vendar se še ne data in še naprej pridno delata. Ponosna sta na svoja sinova Martina in Milana in na svoja dva vnuka. Zlatoporočni jubilej sta Ifkova zaznamovala z zahvalno | SEBEBORCI - Neznanec je ukradel pijačo in hrano ter stara | oblačila. (Čemu mu bo gvant, ko pa je spet toplo!) I KAPCA - Ponoči še je nekdo splazil skozi priprto okno sanita-I rij v gostinski lokal Malibu in ukradel cigarete v skupni vrednosti 222.000 tolarjev. (Če je kadilec, bo moral kar nekaj časa vleči.) GORNJA RADGONA - Neki objestnež je ponoči z ostrim predmetom popraskal osebni avto, zato bo popravilo stalo 150.000 tolarjev. (Mladina pač nekje mora sproščati energijo.) I Poreden je bil tudi neznanec, ki je v Gornji Radgoni ukradel | kolo z motorjem in izginil v noč. (Naš vir ne poroča, ali je bil I navaden »brenkač« ali pa »sfriziranec«). j Nakup L_2^648£ __W0£57_ 32.8266 j2423012_ 139.8067 11-1208 i /prodaja ^10-9776^ __^0896^ 24172209 141.4914 I ^o se peljemo iz murskosoboške smeri po »gorički magistrali« proti Hodošu, nas nekaj metrov pred Vanečo pozdravi pravkar lepo obnovljena evangeličanska kapela. Predsednik KS Vaneča Aleksander Sočič nam je povedal, da je stala obnova več kot šestdeset let stare kapele 3.100.000 tolarjev, denar pa so zbrali s krajevnim samoprispevkom. V zvoniku so naprave za avtomatsko zvonjenje ob sedmih zjutraj, opoldne in zvečer ob devetnajstih. Zvon se oglasi seveda tudi, ko kdo umre. Na zvoniku sicer ni ure, ki bi kazala čas, kljub temu pa ljudje zvedo, koliko je ura, kajti tudi za to je poskrbela avtomatika. Torej v I zvoniku ob določenem času udarijo kladivca po zvonu in bitja zvo(n)čne ure I slišijo tudi na bližnjih pobočjih. - Foto: Š. S. Držav, .Avstrija Nemčija Za potovanje j _____.. oe ianK0 prijavite v naročniški službi Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, M. Sobota, od ponedeljka, 7. maja, dalje vsak delavnik od 7.00 do 15.30. Ob prijavi imejte s seboj osebni dokument (potni listali novo osebno izkaznico). Podjetje za informiranje 0 0 . ulica arhitekta Novaka 13, M Sobota Aleksander ~~-^ANGEL STANKO VIKTOR GREGOR '• naj, četrtek. ■ maE petek. mai sobota, mal nedelja Francij ZDA “7—------ Švica h^grajuje VESTNIK znova Komu zvoni na Vaneči?