življenje
in- svet-
Tedenska priloga „Jastra"
Stev 41	V Ljubljani), dne 22 oktobra 1927	Leto I.


,Južna Srbija, zemlia slave i tuge".
Petnajstletnica balkanske vojne in najnovejši dogodki v Južni Srbiji so nas napotili, da posvetimo današnjo številko v glavnem tej izmučeni pokrajini, ki jo spletke tuje diplomacije zopet vpletajo v nevažino igro protibalkansike politike. Prebivalstvo te dežele Ije moralo izprazniti do din a vso grenkobo časov, v katerih se 'odločujejo važni zgodovinski dogodki. Po velikem trpljenju, kakor ga zapadni narodi ne pomnijo več, se je 1. 1912. na tem ozemlju zaključil srednji vek; azijska nadvlada se je morala umakniti preporojeni sili Karadjordje-vega Piemonta.
Brž nato pa se je znova zmračilo. Pri Bregahnci so vojaki Ferdinanda Kobur-škega, eksponenta vsenemške politike na dvoru v Sofiji, napadli srbske zaveznike in oskrunili z bratsko krvjo balkansko zvezo.
Nato so se razvili 'notranji konflikti med strankarsko upravo in osvobodilno vojsko, nenadoma pa je izbruhnila svetovna voljna in Južna Srbija je postala prizorišče novih strahotnih dogodkov, po umiku srbske vojske čez Albanijo so zagospodovale na tem ozemlju bolgarske, nemške in avstrijske čete; prebivalstvo je bilo izloženo preganjanju, pustošenju in rekvizicijam. Po večletnem trpljenju je prišla svoboda doli od Soluna, kjer se je držala močna zavezniška fronta.
Po premirju so se začeli konflikti na novih mejah, boji z albanskimi kačaki in » makedonstvujuščimi«; vsa preteklost se je še enkrat zarotila zoper sedanjost in v ozkogledino strankarsko politiko preveč zatopljeni Beograd je bil jedva kos položaju. 'Danes se je že marsikaj izboljšalo, splošna omika napreduje od leta do leta, gradijo se železnice, stavijo nove ceste, suše se močvirja in naseljujejo zapuščeni kraji, ki bi lahko prehranili še stoltisoče ljudi. Javna varnost se je povečala, razbojništvo 'je v glavnem zatrto, v mestih cvete trgovina, nastajajo prve industrije, elektrika se napeljuje v hiše in delavnice. Mnogo se je storilo za izboljšanje zdravstvenih razmer; zlasti boj zoper ■malarijo je pokazal zadovoljive rezultate. Higijenska vzgoja prodira že na kmete. Vlade posvečajo zadostno skrb šolstvu; ljudske šole obiskuje že lepo število dece. nepismenost kaže še vedno visok odstotek, toda v mladi generaciji bo že znatno nižja in v dbgledni
dobi utegne biti povsem likvidirana. Številni Turki, ki se niso mogli sprijazniti z novimi razmerami, so se izselili, ostali pa se prilagodujejo prav tako kot Albanci in drugi narodnostni drobci v pisanem makedonskem mozaiku, kjer je več narodov v teku stoletij pustilo svoje betve, da rastejo in se širijo. Napredek je tedaj očiten. Vzlic slabi upravi je Južna Srbija od 1. 1919. sem krasno napredovala.
Namesto, da to priznajo, skušajo mednarodni politični spletkarji, ki jih mikajo veliki rudninski zakladi Južne Srbije, prilivati olja nezadovoiljnežem, katere je vzgojila preteklost. Tako dobiva tako zvano »makedonsko vprašanje«, ki so zanj tekli celi potoki krvi, zopet politično obliikto. Marsikomu na Slovenskem ni jasno, v čem je jedro tega »vprašanja«, ki je bilo dokončno rešeno 1. 1918. na Kajmakčalanu.
Južna Srbija (v katero spada tudi del Makedonije, t. zv. srbska Makedonija) ni niti zdaleč narodnostno enotno ozemlje. Skoraj polovica prebivalstva ni slovanskega porekla. Omenili smo že, da so to drobci raznih narodov, ki so se za časa več stoletnega turškega gospod-stva naselili na teh zgodovinskih tleh, ki jih je nekoč vladal Aleksander Veliki. Tu so Turki, Albanci, Kucovlaihi, Grki, španski Židje itd. Noben izmed teh narodov si ne more svoj iti oblasti v Makedoniji. Oblast gre Slovanom, ki so zgodovinski in dejanski gospodarji te dežele. Toda zdaj nastopi vprašanje: kaj so ti Slovani: Srbi ali Bolgari?
O tem se prepirajo že več desetletij. Obstoji obsežna literatura o makedonskem vprašanju tako z 'bolgarskega kakor s srbskega vidika. Vsi sporazumi med obema narodoma so se razbili v glavnem na tej točki; vsa danes obstoječa nasprotja se vrte okoli nje.
Veliki učenjak Jovain Cvijič je dobro označil etnični značaj teh Slovanov. To je ljudska flotantna masa, namreč narod, ki še ni prišel do narodne zavesti. Govori narečja, ki spadajo v skupino narečij od Soče tja do Soluna. Ni v je-dlru ne bolgarsko in ne srbsko, marveč čisto južnoslovensiko ljudstvo. Flotantna, t. j. tekoča masa, ki se mora odločiti na to ali ono stran, tja, kjer se je že izoblikovala narodnost: k Srbom ali Bolgarom.
Tako jezikovne lastnosti kakor ra-rodne šege in navade in narodno blago
(pesmi) pričujejo, da je to ljudstvo znatno bližje srbstvu nego bolgarstvu. Vrhu tega biva na tleh, kjer se je v teku zgodovinskih dob sicer ponovno izmenjavala srbska in bolgarska državnost, ki pa so zgodovinsko vendarle izrazito srbska zgodovinska tla, s katerimi se vežejo najslavnejše tradicije srbstva. Stara srbska država je bila nositeljica civilizacije v teh krajih, o čemer pričujejo še danes stari samostani, n. pr. Gra-čarrica, potem prosvetno delo sv. Save, zakonik carja Dušana itd. ter divno narodno pesništvo.
Koncem preteklega stoletja so se začeli Srbi in Bolgari zanimati za to prebivalstvo. Tekmovali sc med sabo, kdo bi ga pridobil zase. Dolgi in zamotani so politično - cerkveni boji, ki so jih imeli Srbi z grškim patrijarhatom v Carigradu, ki je često podpiral bolgarsko tezo ter nastavljal bolgaiske duhovnike in učitelje. Na ta način so nastaliVv Makedoniji Bolgari. Nikdar bi se ne bili ti Slovani orientirali na bolgarsko stran, če jih ne bi cerkev vzgajala v tem smislu; tudi turška vlada je dostikrat podprla bolgarsko tezo zoper srbsko. Kasneje so se pridružile temu cerkveno -kulturnemu tekmovanju še komitaške organizacije, ki so bile srbske in bolgarske.
Na ta način se je zanesel narodnostni razkol celo v iste rodbine. Nekatere va-
si so docela srbske, druge v bližini »bolgarske«; oče je prijatelj Bolgarov, sinovi pa so deloma Srbi, deloma »inake-donstvujušči«. Takih primerov ije veliko in tudi včerajšnji »Makedonci« postanejo lahko jutri Srbi ali narobe. L. 1918. se je ta pravda odločila definitivno v srbsko korist. Kdor hoče zdaj na Balkanu mir, mora to rešitev priznati. Tudi Bolgari so pod Stambolijskim spoznali nujnost take rešitve, vendar pa številni begunci iz Makedonije, ki v politiki še vedno čislajo komitaška sredstva: teror, bombe in puške, neprestano strahuiejo i javno mnenje in politike ter vzdržujejo fikcijo bolgarske Makedonije. Sicer so ■med njimi mnenja deljena in so se zaradi tega že ubijali med sabo; nekateri hočejo namreč »neodvisno Makedonijo«, kar pa je še bolj fantastična politična zahteva. To idejo podpirajo iz čisto posebnih interesov tudi nekateri laški in angleški spletkarji. Če ne bi bilo teh intrigantov, bi se bili »makadonstvuju-šči« počasi vendarle spametovali.
Južnosrbsko vprašanje je za sedaj življensko vprašanje Jugoslavije. Na njem sloni balkanski mir, od njega zavisi sporazum med Bolgarijo in Jugoslavijo, ki naj bi privedel k Veliki Jugoslaviji. Zato ga moramo tudii Slovenci do dobra spoznati. Današnji krajepisni članki v »Življenju in svetu« se bodo v teku leta izpopolnili z drugimi, da bo slika popolnejša.
Medtem ko so obmejne kraje v srbski Makedoniji vznemirili novi izgredi makedonstvujuščih in obrnili pozornost naše in evropske javnosti na ta nemirni balkanski kot, se je pripravljalo staro mesto Dušana Silnega — carsko Skoplje — na proslavo radostnega dogodka. Minilo je petnajst let, kar so vkorakale v to mesto srbske čete in prinesle historično vest. da je Kosovo maščevano. Pred 15. leti smo torej poslušali glasove o Skopliu. Vpletali so se med napeve »Bože pravde«, »Onam' onamo« in »Šumi Marica«. Bila je to radostna simfonija, ki nam je vzbujala rožnate upe in trdno vero v bodočnost. Balkansko vprašanje je postajalo naše vprašanje ...
Pred 15. leti smo sanjarili o Dušanovem mestu, ki se je po dolgih stoletjih vrnilo v posest naroda, ki je ne-
Skoplie.
koč v njem nastanil svoje vladarje, nositelje slovansko - bizantske civilizacije na Balkanu. Vardar se je v naših fantazijah izpremenil v simbol prebujenega naroda, ki si krči pot preko vseh zaprek k Egejskemu morju. Na drugi strani je bučalo »morie Adrijan-sko«, ki »nekdaj bilo si slovansko« in ki smo ga hoteli imeti zopet slovanskega. In res se ie razmahnila srbska moč k dvema morjema: Egejskemu in Jadranskemu. Na tem pa se ie zlomila balkanska zveza. Ko so srbske čete ugledale Jadransko morje, se je preplašila diplomatska Evropa in razgrnila mrežo svojih spletk. Ko so zahtevali Srbi pravico do Egejskega morja, je včerajšnji zaveznik1 sprožil bratomorno vojno pri Bregalnici. In priti so morali še vse strahotnejši dogodki. Svetovna vojna, beg čez Albanijo, za-
sedba Srbije, strahovlada Avstrijcev in Nemcev, skupen boi križa in polmesca proti Slovanom. Takrat nismo mislili samo na Skoplje. ampak tudi na Beograd, pa na vsa naša mesta. Šlo je za usodo vsega Slovanskega juga.
Petnajst let je minilo. Zopet mislimo na Skoplje. Danes so naše misli vese-■lejše. Teh 15 let pomeni skoraj že devet let civilizacijskega dela na razva-
Teh prvih petnajst let svobode po večstoletnem gospodstvu Turkov dobi v Dušanovem Skoplju časten spomenik. Otvarja se lepo gledališko poslopje, ki bo eno najmodernejših na Balkanu. To je že prehod na višjo kulturno stopnjo — poglobitev kulturnega dela. Tako se Skoplje razvija.
Skoplje, razprostrto do obeh straneh šumnega Vardarja. ie danes glavno
SKOPLJE: Dušanov grad.
linah prejšnjega turškega sistema. Pomeni počasno, a stalno pot k napredku. Dobro vemo. da bi bilo lahko marsikaj boljše; poznamo grehe naše uprave in zla brezobzirne strankarske politike. Toda delo do taki preteklosti ne more biti lahko in napredek ameriško nagel. Čez nekaj desetletij mirnega dela se bo o Skoplju že drugače pisalo in govorilo.
križišče cest in železnic ter največje tržišče v južni Srbiji. Slikovit orientalski značai mu dajejo številni mina-reti. Ima turški in evropski del. Orto-doksni Turki, ki tu »pazariio«. se strogo drže navad svojih očetov in tiče v marsikaterem oziru globlje v turških tradicijah nego prebivalci Turčije. Sploh je Skoplje Carigrad en miniature. Mimo Srbov in Turkov biva v
Skoplju mnogo Albancev. Grkov in španskih Zidov, ki so se naselili na sedanjih turških tleh za časa španske inkvizicije, prepričani, da so Turki pri-zanesljivejši od fanatične katoliške duhovščine. Na skopljanskih ulicah je zelo pestro in živo. Če pride tujec semkaj, se čudi, koliko jezikov se tu govori. Trguje se na veliko in na drobno, kupčija cvete, mesto korakoma napreduje. Evropski del mesta se ne razločuje znatno od drugih evropskih mest. Tu so moderni hoteli, uradi, šole, bolnice, konzulati. Čisto drugačen pa je, kaioak, turški del Skoplja. Ulice so vegaste. ozke in umazane; majhne, napol podrte bajte so zgrajene iz blata; vmes so džamije in po sredi čaršije z vsemi mogočimi trgovinami.
Izmed zgodovinskih ostankov je najvažnejši most preko Vardaria. ki ga je zgradil car Dušan. Na gričku sredi
mesta so še razvaline Dušanovega gradu. O svetovni vojni pripoveduje grobišče francoskih, nemških in laških vojakov po sosednih gričih okoli mesta.
Skoplje se od leta do leta bolj modernizira. Otvoritev novega moder-, nega gledališča je člen v verigi naprav in ustanov, ki še pridejo.
Za Skoplje kakor tudi za vso Južno Srbijo je danes najvažnejše: miren, normalen in pravilen razvoi. Pristaši tolikokrat poražene, s človeško krvjo obilno zalite teze o »bolgarskem« značaju Južne Srbije bi morali Dopustiti, če jim je količkaj do tega, da prenehajo bratomorni boji in da se težko preizkušeno prebivalstvo teh krajev po tolikem času dviga iz gospodarske in kulturne zaostalosti na višino zapadnih slovanskih bratov!
T. Podvrečar:
v
Stip, me.t« komitaških spominov.
Pred balkansko vojno je redkokateri Slovenec poznal Štip. Ko pa je leta 1912. vzplamtel na Balkanu ogenj svobode in so Srbi in Bolgari skupno z Grki in Ru-nuini napadli svojega dednega sovraž-
nika — gospodarja južnega Balkana — Turka; ko so se pojavili v hrabrih srbskih vrstah tudi slovenski prostovoljci in so naše narodne žene zbirale darove za boreče se brate, takrat smo izve-
ŠT1P: Pogled na mesto.
deli, da obstoji daleč nekje na Balkanu ob reki Bregalnici mesto Štip.
Štip je zaslovel — žal v slabem pomenu — zlasti leta 1913., ko so Bolgari zahrbtno napadli srbske sobojevnike. Bitka ob Bregalnici se je vnela 'baš pred zidovjem Štipa. Po ujedinjenju pozna Štip marsikateri štajerski fant, ki je trgal »cokule« po vežbališčih 23. peš-polka, pa trgovski ipotnik, ki pride ponujat blago v te oddaljene kraje. Čitatelj dnevnikov bo v poročilih o make-donstvujuščih cesto zasledil Štip. Tu se je zgodil pred dnevi atentat na vrlega generala Kovačeviča.
Iz zgodovine Štipa.
Štip je eno najstarejših makedonskih mest. Omenja se že v 3. stoletju po Kristusu kot peonsko mesto Astibe. Grki so ga imenovali Stipion, Slovani pa Štip. V bližini Štipa je bil leta 1018. v mestu Morozvizdu sedež morozviškega škofa. Ša dandanes je v bližini Štipa vas, ki se imenuje Morodviz. V zavezniški pogodbi med kraljem Valoe in kraljem Miljutinom, sklenjeni dne 27. marca 1308, se omenja trdnjava Štip in pred trdnjavo ležeče Ovčje polje. Srbske meje so se približale Štipu zelo zgodaj in sicer takoj po zavzetju Skop-Ija leta 1282. Kralj Miljutin pravi v nekem povelju iz leta 1282, da je z mečem zavzel ovčjepoljsko pokrajino, kakor tudi skopljansko, polonsko- in defersko dolino. Sin kralja Miljutina, kralj Štefan Dečanski, je oslepel na Ovčjem polju pri cerkvi sv. Nikole. Ta cerkev obstoji še dandanašnji in okoli nje trg istega imena. Kmalu pa so se polastili Štipa Grki. Iz njihove oblasti ga je iztrgal leta 1330. Štefan Dečanski, ki se po bitki pri »Velbuzdu«, današnjem Ču-stendilu, imenuje »Kralj srpske, pomorske. ovčjepoljske in velbuške, zemlje«. Na Ovčjem polju se je leta 1355. nekaj časa zadržal tudi slavni car Dušan. V 14. stoletju se omenja Štip z gradom, trgam, cerkvijo in predmestjem.1 Ob koncu vladavine Štefana Dečanskega in ob začetku vladavine sina Dušana, je bil poveljnik štipa vojvoda Hrelja. Hrelja je -zgradil v predmestju Štipa cerkev sv. Arhangela Mihaela in jo podaril s cerkveno imovino vred metohij-skemu samostanu Hilendaru, kar je leta 1332. kralj Du'šan v posebnem pismu potrdil. Razvaline te cerkve stoje še dandanes na »Isaru«. Veliki vojvoda Jovan Oliver je dal leta 1341. samostanu v Le-snovcu v nadarbino štipsko cerkev sv.
Nikole. Cerkev sv. Nikole je dandanes mestna cerkev, ki je postala leta 1345. stolnica in je bila leta 1367. obnovljena. V 14. stoletju so bile v Štipu 4 cerkve. Leta 1350. je potrdil car Dušan dedovino vlastelinu Ivanku in njegovim potomcem. Ivanko je sezidal na svojem posestvu cerkev sv. Janeza Krstnika; med darovalci za to cerkev se omenjajo meščani Djurač, iDankovič, Radovan, Goleričič, Dragoslav Srblin in še nekaj drugih, torej izrazito srbska imena. Za časa vladanja cara Dušana je fc>ipoglavar Štipa David Mahojevič. V Štipu je imel posestva tudi svetogorski samostan sv. Pantelejmona.
Kedaj so Turki zavzeli Štip, ni znano; vendar ni verjetno, da bi ga zasedli že pred kosovsko bitko (1389). Pod turško oblast je prišel najbrž šele okoli leta 1394. Znano je, da se je okrog 1. 1413. mudil v Štipu sultan Musa. Dubrovčani so s pismom z dne 13. julija 1. 1413. obvestili ogrskega kralja, da so doznali, da je bil Musa na Ovčjem ipolju in se potem umaknil pred sultanom Muhame-dom in Srbi k Ihtimajiu. Iz 16 stoletja imamo malo vesti o Štipu; omenja se zgolj v nekih 'zapisnikih. Takrat je bil Štip po vsej verjetnosti že večje mesto, saj se leta 1501. omenja štipski vladika Ruvin. Leta 1620. je vladikoval v Kra-tovu in štipu episkop Makarije. Sodobni turški zgodovinar Hadži Kalfa opisuje položaj Štipa tako-le: Zahodno od Strumice, med Radovištem, Skopljem in Tikvešem je mesto Isib. Ištip z lastnim kadilukom (sodstvom). V bližini mesta je na hribčku trdnjava s posadko, ki varuje mesto in okolico. Ovčje polje — Hadži Kalfa ga imenuje »Ovcajeli« — je bilo podrejeno štipskemu kadiluku. V štipski trdnjavi so se leta 1689. postavili Turki_ v bran proti Avstrijcem. Po zavzetju Štipa 10. oktobra tega leta so Avstrijci potolkli okoli 1000 Turkov in zajeli nekaj plena. Tako se cita v takratnih avstrijskih poročilih. Leta 1690. so iprišli pred štip Nemci in Madžari ter ga napadli. Bili so odbiti in pregnani prav do Dunava. Turki in Tatari so se zaradi tega grdo maščevali nad kristjani. V 18. stoletju je bival v štipskem predmestju »Novem selu« metropolit konasijski, čustendilski, kratovski in štipski. L. 1728. je pečki patriarh Arse-nije IV. pri vizitaciji patriarhata posetil dvorec metropolita Efrema v Štipu. Ob tej priliki je bil posvečen iguman^Sera-fin v vladiko štipske episkopije. Štip je pripadal pečkemu patriarhatu vse do
njegove ukinitve leta 1766. V 19. veku je Štip napredoval tako po številu prebivalcev kakor po svojem trgovskem vplivu. iPotopisci, ki so preromali Makedonijo' ob koncu 18. stoletja, pravijo, da je imel Štip okoli 5000 prebivalcev. Na začetku 19. stoletja je prebivalstvo na-rastlo na 15.000 duš, večinoma kristjanov. Potapisec Nikomandi računa, da je bilo okoli leta 1830. v Štipu 3000 hiš
javljati okoli leta 1895. Smoter komita-škega gibanja je bila osvoboditev makedonskega prebivalstva izpod turškega jarma. Prve komitaške čete so bile organizirane v Bolgariji in sicer po makedonskih pribežnikih. Leta 1895. so se prvikrat -pojavile v Makedoniji, kjer so napadale posamezne turške vojaške oddelke. orožnike, uradnike in bogate bege. Okoli leta 1897. so se pojavili po-
ŠTIP: Na čaršiji.
in sicer 1200 krščanskih, 200 ciganskih, 30 židovskih, ostale pa so bile turške. Do zgraditve vardarske železnice Skoplje—Solun je bil Štip važno trgovsko središče Makedonije in Stare Srbije. Živahne trgovske zveze je imel z južnimi kraji predvojne Srbije in z Bolgarijo. Največ se je izvažal opij, pa tudi trgovina s kožami je cvela. Opija se je izvažalo letno 18.000—20.000 kg.
Komitaški boji pred albansko vojno.
Trgovskemu prometu in sploh gospodarstvu mesta Štipa in okolice je škodoval komitaški pokret, ki se je jel po-
samezni člani komiteta v Makedoniji tudi kot učitelji in sploh narodni prosve-titelji, ki pa niso toliko vzgajali ljudstva k večji omiki, kolikor so ga organizirali in navduševali za bodočo osvobodilno vojno. Med propagatorji komitaške ideje so se odlikovali učitelji Koče Delčev iz Kukuša, Damjan Grujev iz Smiljeva, Ivan Delivanov iz Kukuša, Mihail pop Arsov iz Bogomilja, Todor Lazarov iz Štipa (brat znanega skupščinskega poslanca^ Arse Lasiča), Miše Razvigo-rov iz Štipa in Dimitar Miraščijev iz štipa. Ti komitaški propagatorji so s pomočjo štipskih meščanskih prvakov
«$11111
organizirali in pripravili narod za boj proti Turkom. Leta 1897. je izbruhnila tako zvana »Viniška afera«. Neki ko-mitaši so namreč ubili v trgu Vinice v kočanskam okraju bogatega turškega bega. Turki so postali pozorni na komi-taški pokret. (Plri zasledovanju komita-šev so odkrili v okoliških vaseh zaloge orožja in municije. Razkrite so bile tudi neke manjše organizacije in njih vodje aretirani; kasneje so jih obsodili na težko ječo do 101. leta. Nekateri so bili konfinirani na otoku Rodos, drugi pa v Tripolitaniji. Vzlic temu se je organizacija vedno bolj širila in okoli leta 1903. so se sestavile že na samem makedonskem ozemlju prve komitske čete. Te čete so krožile prvotno po bregalniški oblasti, kasneje pa po vsej Makedoniji. Vodile so nekako gverilsko vojno proti turškim oblastim, člani teh čet so prihajali preoblečeni tudi v mesta in navezavah stike z meščanstvom in vodilnimi narodnimi krogi. Vsako turško protiza-konitost nad ljudstvom so komiti krvavo maščevali. Kajpak, da je bilo tudi več atentatov. 17. aprila 1903 so komiti porušili v Solunu poslopje turške narodne banke, mestni vodovod in naprave za razsvetljavo mesta. Nekaj dni kasneje je vrgel komitaš Peter Šatev iz Kratova bombo na španski parobrod »Gvadalkivir«, ki je bil zasidran v solunski luki. To je storil baje samo zaradi tega, da bi bil opozoril Evropo na komitski pokret. Od leta 1903. sem je postajalo revolucijsko gibanje čedalje bolj intenzivno. Po okrožjih so se zbirale oborožene čete, ki so štele 10 do 25 mož. Ustanavljale so se okrožne in okrajne revolucionarne uprave, ki jim je načelovalo osrednje komitaško vodstvo. V osrednjem vodstvu so bili: Hri-sto Matov iz Resna, Petar Djorčev iz Prilepa, Ivan Čarvanov iz Struge. Boris Sarafov iz Prilepa, Slavko Kova-čov iz Štipa in dr. Petar Kušev iz Ve-lesa. Leta 1903. je sklicalo1 centralno vodstvo tajni ^bor okrožnih in okrajnih delegatov. Po burni debati, v kateri se je sprožil predlog, da naj se začne vstaja v vsej Makedoniji ali pa vsaj v sfcop-Ijanski in bregalniški oblasti, se je slednjič sklenilo, pripraviti vstajo za dne 20. avgusta 1903 (po starem koledarju dan sv. Ilije — Ilinden) in sicer je imela izbruhniti v trgu Kruševu v bitoljski oblasti. Tega dne so se vse komitaške čete, pojačene z oboroženimi kmeti, zbrale v kruševski okolici. Določenega dne navsezgodaj so uporniki napadli
Kruševo pod vodstvom vojvod Čaule-va, Damjana Grujeva in Borisa Sara-fova. Po slabem turškem odporu je Kruševo padlo v roke revolucionarjev. Le-ti so brž ustanovili glavno začasno revolucionarno upravo (BpeMeHo peBOJiv-UHOHapHO ynpaB&eH>e), ki pa je imelo oblast borih 12 dni. Podleglo je protinapadu mobilizirane bitoljske divizije, ki je po hudem artiljerijskem ognju zavzela Kruševo. V krvavem boju je padlo mnogo revolucionarjev, med njimi vojvoda Čaulev. Ostanki komitske armade so se umaknili v planine. Turki so se krvavo maščevali. Mnogo makedonskih vasi je zgorelo, ljudi so deloma poklali in pohabili, deloma pa napolnili z njimi ječe. ne glede na to, so-li bili krivi ali nedolžni. Kruševo je bilo razdejano. Počasi pa so se begunci vračali po tajnih potih na rodno grudo. Niso mirovali. Začela se je nova akcija. Posamič ali v malih skupinah so napadali turške trgovce, begovska posestva, potujoče uradnike, slabe orožniške patrulje itd. Po vaseh sta venomer hodila na skrivaj Damjan Grujev in Koče Delčev.
V	Štipu je organiziral komitaše Miše Razvigorov. Njega so zasledile oblasti v skrivališču v Novem selu, kjer je tičal v stari zapuščeni hiši. Orožništvo je to hišo obkolilo, a Razvigorov se je branil in umrl zadet od puške. Turki so potegnili mrtvega na plan in ga javno sežgali.
V	bojih tega časa so padli tudi vojvode Lazar Davidov, Hristo Černopsov in Slavko Kikiritkov. Med četniki borci se je posebno odlikoval Jovan Brlo iz vasi Balvana pri Štipu, bivši pastir in ropar. Na lastno pest je napadal trgovce in mirne prebivalce ter je s svojo krvoločnostjo ustrahoval celo okolico. Prevzel je glavno vodstvo revolucijske akcije na Bregalnici. (To je tisti Brlo. ki je leta 1916. poklal s svojimi tovariši v vasi Ljuboten pri Štipu 90 srbskih bolnih in ranjenih vojakov, ki so se po bolgarskem napadu na Štip umikali iz štipskih bolnic v smeri proti Strumici. Leta 1925. so ga umorili njegovi tovariši v Džuimaji na Bolgarskem, pri znanem pokolju, ki je nastal iz notranjega spora v vrstah makedonstvujuščih.)
Dne 21. novembra 1. 1911., v petek, ki je turški praznik, ko so molili pravoverni muslimani v glavni štipski mošeji, so vrgli makedonstvujušči med nje bombo, ki jih je mnogo ubila. Turki so odgovorili s programom kristjanov; značilno ie, da so jim pridno pomagali španski Židje. Komitaška organizacija
je poskrbela, da so se glasovi o turških grozodejstvih razširili po vsej Evropi-
Balkanska vojna in bitka ob Bregalnici.
Za zatirane kristjane sta se zavzeli Srbija in Bolgarija; kmalu se je začela balkanska vojna (jeseni 1. 1912). Štip se je osvobodil turških tlačiteljev in je pri-
ŠTIP: Ciganka z otrokom.
šel pod .začasno bolgarsko upravo. (Srbi so takrat zahtevali zase Staro Srbijo, nekaj Albanije in obale Jadranskega morja, Štip pa so prepustili sobojevnikom Bolgarom). V balkanski vojni je
imel važno vlogo kot eden izmed vrlo agilnih članov komiteja Todor Aleksandrov, bivši srbski štipendist, pozneje pa gojenec bolgarskega učiteljskega kon-vikta in učitelj. Dejanja tega voditelja makedonstvujuščih po 1. 1918. so marsikateremu čitatelju še v dobrem spominu.
V mesecu maju 1913 je bila končana balkanska vojna. Turki so bili popolnoma poraženi in nad Makedonijo je po-sinilo solnce svobode. Ljudstvo se je vračalo s krvavih bojišč v mirno plodo-nosno življenje. iPa so se že zbirali novi črni oblaki. Rodila jih je 'bolgarska zavist, podpihovale pa so jih nemške spletke na dvoru Ferdinanda Koburža-na v Sofiji. Kmalu je završel nov vojni vihar preko makedonskih gora nad Bre-galnico. Dne 16. junija 1913 okoli 11. ure pred polnočjo so zaprasketale puške bolgarske predstraže pri štipskem mostu na Bregalnici. Nastala je tišina. Okoli polnoči je jeknilo v noč spet nekaj strelov, in zopet je bilo vse tiho in mirno. Ognji bolgarskih taborišč na levem bregu Bregalnice — okoli Štipa — so ugašali. Ob 1. po polnoči pa so se videli na bolgarski strani neki svetlobni signali. Ob dveh po polnoči so se nenadoma pojavile črne sence na obali Bregalnice, pešci 8. bolgarske — Tuncanske divizije so začeli bresti Bregalnico. Na desnem bregu so jih sprejele srbske predstraže z bombami in ognjem iz pušk. Streljanje je postajalo čedalje jačje in ob pol treh zjutraj se je razmahnila ob vsej Bregalnici huda bitika pešcev. V jutranjem somraku so zagrmeli bolgarski topovi. Začel se je glavni napad. 12. bolgarski polk je navalil ob zvokih »Šumi Marica« na štipski most in prisilil srbske predstraže, da so se umaknile proti planoti Ovčjega polja. Dne 17. junija je bila bitka v polnem razmahu in Bolgari v napadu. 2e 17. junija pa se je začel hud srbski odpor. 18.—20. junija so bili težki boji na hribovju ob Bregalnici. Zletovski reki, na Ovčjem polju. Bolgari so še vedno napadali in Srbi so se krčevito branili. Dne 21. junija se je začel srbski protinapad; bolgarske vrste so jele popuščati. 22.—23. junija so Bolgari odstopili in kmalu se je njihov umik iz-premenil v beg. Dne 25. junija je bila bitka na Bregalnici končana. Bolgari poraženi in Štip je prešel v srbske roke. V bregalniški bitki so imeli Srbi okoli 16.220 mož mrtvih in ranjenih (mrtvih okoli 3000). Najbolj so bili prizadeti 5., 6. in 14. polk. Bolgari so imeli ranjenih
in mrtvih okoli 20.000 mož, izgubili so tudi 146 topov in 2 strojnici.
Predzgodovina bitke na Bregalnici je kolikor toliko znana. Srbi, ki so bili v teku balkanske vojne zavzeli severno Albanijo in prišli tudi na obalo Jadrana, so se morali zaradi avstrijskega pritiska od tam umakniti in prepustiti Albanijo Albancem — odnosno knezu Wiedu. Kot odškodnino so zahtevali Srbi od Bolgarov nekaj ozemlja ob Vardarju v smeri do Soluna, da bi imeli ondi dostop vsaj na Egejsko morje, če jim že Avstrijci ne privoščijo Jadrana. Ker so Bolgari srbske zahteve odbili, so Srbi predlagali da naj o sporu odloči ruski car. Bolgari pa niso- čakali carske besede, marveč so zahrbtno napadli Srbe na Bregalnici — to se pravi: brez vojne napovedi.
Svetovna vojna in dogodki po osvobo-jenju.
Do leta 1916. je bil Štip pod srbsko upravo. Ko so tega leta Bolgari spet napadli Srbe in so se le-ti umaknili čez Albanijo, je prišel Štip zopet v bolgarske roke. Glavno vlogo je imel sedaj vodja »makedonstvujuščih« Todor Aleksandrov. Pomagal mu je sam peklenšček v podobi krvoloka Jovana Br-le. Nekoč idealni revolucionarji so se pretvorili v bolgarske četnike, ki so zahrbtno napadali umikajoče se Srbe in preganjali zaostali srbski živelj. V Štip so prihrumele nemške in avstrijske tolpe na potu na solunsko bojišče. Postal je nemška etapa. Po razdrapani kaldrmi so se zdaj izprehajali ošabni Nemci. Ljudstvo je stradalo, a trgovci — bodi mimogrede omenjeno: danes največji radikali — so sklepali kuipčije z nemško soldatesko, se klanjali nemškemu molo-hu in basali v žep denar. Iskreni Jugo-sloveni so ječali po ječah, a Bolgari so jih mučili kot izdajalce. Po preboju solunske fronte meseca septembra leta 1918. so se v okolici Štipa nekaj dni Nemci in Bolgari upirali navalu solunskih zaveznikov, nato pa so se umaknili kot premaganci — za vedno. Štip je pretrpel naval zmagovalcev, francoskih in angleških kolonijalnih čet in je prispel slednjič pod srbsko- upravo. Lahko bi se bil pomiril in popravil po vojnih grozotah. Toda zli duh »makedonstvujuščih« ni miroval. Todor Aleksandrov in Jovan Brlo, ki sta pred srbskim maščevanjem pobegnila v Bolgarijo, sta imela v Štipu svoje pristaše. Ti so- vztrajno rovarili proti srbski oblasti in zapelje-
vali ljudstvo. Tako je še danes, čeprav ne več v tolikem obsegu kot pred leti. Makedonstvujušči napadajo zlasti naše naseljence. Pri Sudiču je padel kot-žrtev komitaškega navala žandarmerijski kapetan Dalmatinec Močerina, pri Ka-drifalkovem so viprizorili pokolj mirnih bosenskih in črnogorskih kmetov, ki so se naselili v tem kraju. V Štipu samem se češče zgodi, da napadejo- makedonstvujušči mirne meščane, ki niso voljni plačevati davka v njihovo- blagajno. V tihem zimskem večeru leta 1922. se je priplazil eksponent makedonstvujuščih v -hišo trgovca Hadživasko-viča in ga ustrelil pred očmi žene in -dvoje otrok. Nekaj dni kasneje se je ponesrečil umor trgovca Kalimatijeviča. Panjenj Kalimatijevič je izdal napadalce. V Štipu so odkrili lokalno -organizi-oijo makedonstvujuščih in ječe so se napolnile. Glavni kolovodje pa so pobegnili na Bolgarsko.
Zdaj se je -osnovala »organizacija protiv makedonskih bandita«. Iz Bolgarske so se vrnili v rojstni kraj Štip — zaradi internih sporov v organizaciji — nekdanji vojvode makedonstvujuščih učitelj Stojan Mišev in Ciklev. Naše oblasti so jih sprejele in jim poverile vodstvo naših četnikov. Organizacija makedonstvujuščih posihmal ra-pidno propada, saj s-o jim naši vedno za petami. Najnovejši dogodki pričujejo, da je zopet vzplamtela. Kako- dolgo še?
Nikdar ni mogoče reči, ali ni v pepelu makedonstvujuščih nevarna žerjavica, ki lahko v hipu -razplamti in -povzroči dalekosežne dogodke. Kako postopajo pristaši bolgarske Makedonije, pričuje n. pr. tale dogodek: Pri -gospodarju Savi v Štipu je služil za natakarja mladenič Kiril Kerešov. Po rodu je Štiplja-nec, a se je nekaj časa klatil -po Bolgariji in se šele pred nekaj meseci vrnil v rodni kraj. Dn 31. decembra 1924 dopoldne je pomival v gostilni »gazde Save« kozarce in steklenice. Mimo gostilne -pride četniški vojvoda Stojan Mišev. Natakar Kiril brž pusti delo in skoči na ulico. Že je Miševu za hrbtom, potegne brovni-ng in — v zimski dan počijo trije streli in vojvoda Mišev se zgrudi smrtno zadet na tla. Kiril je pobegnil in se skrival tri dni v mestu pri svojih »tovariših«, ki so mu pomagali, da je neopaiženo izginil iz Štipa. Po tajnih »kanalih« je pri-bežal skoraj- že do bolgarske meje. tam pa so- ga dobili v roke naši graničarji. Vklenjenega so
privedli v Štiip. Pri zaslišanju pri policiji je priznal, da je ubil Miševa po povelju Todora Aleksandrova in da so mu v Štipu šli na roko neki zapeljani mladiči, predvsem pa Kata Brlova, sorod-nica »makedonskega vraga« Jovana Brla. Dne 31. avgusta leta 1925. rano zjutraj so odpeljali v zaprtem avtu Kirila Kerešova na polje za vojašnico 23. pešpolka. Prišedši na določeno mesto, so ga postavili pred odiprti grob in privezali k pripravljenemu stebriču. Zavezali so mu oči. Nekaj rezjkih povelj, puške so se pomaknile k ramenom orož-
ulice in hiše, ustanavljajo se prosvetna društva. V mesecu novembru leta 1924. se je otvorila proga Veles—Štip, ki se je zgradila v 10 mesecih čez Ovčje polje. Štipska občina marljivo deluje za napredek težko preizkušenega mesta. Pod vodstvom predsednika občine ing. Karadžiča se delajo- nasadi, grade vodnjaki in govori se, da bo dobil kmalu tudi električno razsvetljavo.
Štiip šteje sedaj okoli 12.000 prebivalcev in sicer 9450 pravoslavnih Srbov, 1600 Turkov, 540 španskih Židov, 110 katolikov (Slovencev, Hrvatov in druge
ŠTIP: Kapela v spomin junakom ob Bregalnici.
nikov, trije bliski in agent makedon-stvujuščih je omahnil ob kolu ... Kata Brlova in Kirilovi tovariši pa premišljujejo o svoji usodi v težkih ječah kaznilnice v Požarevcu.
Štip napreduje.
Štip pa začenja vendarle pozabljati krvave vojne dni in se tudi gospodarsko razvija. Zlasti cvete trgovina z opijem in tobakom, ki sta poglavitna poljska pridelka štipske okolice. Popravljajo se
narodnosti) in 300 ciganov (muslimanov). V mestu je okoli 600 obrtnikov, ima dva večja hotela in sicer »Srpski Kralj« in »Grand hotel«, več malih kavarnic a la Turko, sresko bolnico, dve 6razredni osnovni šoli, osemrazredno gimnazijo in šob »Kola srpskih sestara«. V Štipu je sedež velikega župana bregalniške oblasti in episkopa strumičko-zletovske škofije. Za pravico skrbita pravoslavno duhovno in pa civilno sodišče 1. stopnje. V Štipu je nadalje poveljstvo bregalniške divizijske oblasti, bregalniške
pešadijske brigade, 23. ■peš.polka in 1. di-viziona bregalniške artiljerijske brigade. Za pravoslavne duše skrbe pop Risto, pop Šehein in pop Vasilj, njim na čelu pa prota Bukviič. Katolike nadzoruje naš France Pavlič, doma iz okolice Kamnika. Okrožni muftija in njegovi pomočniki imani in hodže vodijo duše Allahovih vernikov.
Na desnem bregu Bregalnice se dviga »Spomenik padlim na Bregalnici«. To je lična, v bizantskem slogu zgrajena kapelica, v kateri naj bodo položene k večnemu počitku kosti padlih borcev. Do sedaj je tu pokopanih okrog 3000 bojevnikov, ki so padli v junijskih dneh 1913 pred Š tipom, vojskujoč se za pravico in čast svojega naroda in domovine.
Milan M. Rakič:
JEFEMIJA.
Jefemija, čerka gospo d ar a Drame 1 žena despota Uglješe, u miru, Daleko od sveta, puna verske tame Veze svilen pokrov za dar manastiru.
Vekovi su prošli i zaborav pada, A još ovaj narod kao nekad grča, I meni se čini da su naša srca U grudima tvojim kucala još tada,
Pokra j nje se krve narodi i guše, Propada ju carstva, svet vaskolik cvilt. Ona, večno sama, na zlatu i svili Veze strašne bole otmene joj duše.
I u mučne čase narodnoga sloma, Kad svetlosti nema na vidiku čelom, J a se sečam tebe i tvojega doma, Despotice srpska s kaludjerskim
velom!
I osečam tada da, ko nekad, sama Nad nesrečom kobi što steže sve
jače,
Nad plamenom ko je obuhvata tama, Stara Črna Gospa zapeva i plače ...
Milan M. Rakič (r. 1876 v Beogradu) je eden najodličnejših srbskih pesnikov. Po poklicu je diplomat. Zdaj je poslanik naše države v Rimu, -prej pa je bil več let po* slanik v Sofijli. Pred svetovno vojno je bil srbski konzul v Stari SlrlbiljSi, kjer je db< dobra spoznal trpljenje Srbov na klasič* nih tleh srbske države, ki so bila I. 1912. osvobojena izpod turškega jarma. Tu je spesnil nekoliko krasnih pesmi o Kosovu. V ta ciklus spada tudi »Jefemija«, ki jo
objavljamo kot pesniški prispevek k na« aim člankom iz južnosirbskega sveta in življenja. Jefemija je bila žena srbskega despota Uglješa. Pesnik jo slika kot nuno, ki se je zatekla v manastir, ko so propadle poslednje naidbje, da bi se ohranila srbska svoboda. Zavesa, ki jo je 'izdelala Jefemija, se nahaja še dandanašnji; v srbskem sa* mostanu Hilandaru na Atosu. — Rakičeve pesmi je izdala v lepi knjižni opremi 1. 1924. »Nova Evropa« v Zagrebu.
M. K.:
Kako ie bilo v Makedoniji . ..
Mesto, kjer se danes odcepi od glavne proge Beograd - Solun stranska proga proti Štipu, — Veles — mi je bilo cilj. ko sem bil leta 1920. klican na orožno vajo. Nisem bil vesel poziva, saj še ni bilo poteklo mnogo časa, odkar sem se bil vrnil iz Koroške, kjer smo doživljali epilog k svetovni vojni v nemilem stiku s folksverovci. Kljub temu pa, da ie bila tudi ta ponovna orožna vaja zelo malo teoretična,
ampak je po večini bila izpolnjena s »prakso« — pogonom za albanskimi ka-čaki in boji ob priliki tkzv. arnavtske pobune —, sem bil prav zadovoljen, da sem videl tudi ta del naše domovine ter sem imel priliko seznaniti se natančneje z njegovim prebivalstvom in pa z »makedonskimi« razmerami.
Te so bile tedai še res prav »makedonske«. Kot dokaz za pravilnost te trditve naj zadostuje dejstvo, da so
se nahajali tam na mestih, kjer je treba biti pri nas absolviran jurist — z izpiti kajpak! —, ljudje, ki niso imeli niti kvalifikacije za III. kategorijo; nosili pa so seveda v žepu Pašičevo toradb ... A ni moj namen prikazovati Makedonijo z njenimi senčnimi stranmi: upajmo, da so se medtem obrnile prilike že mnogo na bolje. Omeniti hočem le par potez te pokrajine, ki jo delajo vredno, da ljubimo njo in njene prebivalce tudi Slovenci, dasi se čutimo tako vzvišene nad Makedonci, seveda — če smo dobri Jugosloveni!
Kar mi je postajalo vedno večja in večja uganka, čim dalje je bil za nami Pistovac, najjužnejša žel. posta.ia pred-kumanovske Srbije, je bilo vprašanje, zakaj se Srbi toliko potegujejo za te pokrajine. Čim dalje se namreč voziš proti jugu, tem pustejša se ti zdi ob glavni progi okolica: gol krš na mnogih mestih, sicer pa ožgani travniki, Dorasli z grmičevjem in trniem. le redko kje dokaze človeške kulture zemlje; skoro nikjer gozda ali kvečjemu mali komadi zemlje z okleščenim, gosto drugo pri drugem rastočim drevjem z majhno krono pri vrhu. "Zakaj se diplomacija ne poteguje bolj za našo lepo Koroško ter za Primorje? Toda ko sem prihajal na pohodih
globlje v deželo, proč od železniške proge, sem videl, da ni pokrajina povsod tako pusta in žalostna, da ima marveč bogata žitna polja (n. pr. Ovčje polje) in da je zlasti v okolici Ohridskega jezera opaziti bujne sledove tisočletne kulture, ki so jo tja zanesli neposredni in posredni nasledniki sv. Cirila in Metoda. Golota ozemlja ob glavni progi v dolini reke Vardaria je zgodovinsko utemeljena; ta je bila ona pot, po kateri so hodile turške vojske. Te poti je bilo treba imeti varne; šume ob poteh pa niso baš oorok največje sigurnosti Doti. zlasti ne v pokrajinah s hajduki, odmetniki. četaši itd., kakor koli se že zoveio ti junaki narodnih pesmi in ljudskega izročila. Šume je bilo torej treba »razirati«; tako so bila odvzeta upornim narodnim .junakom mnoga skrivališča.
A ni glavni razlog, zakaj visi Srb tako na Makedoniji ali Južni Srbiji, kakor se zove sedaj, oz. »Stari Srbiji«, kakor jo rada imenuje znanost, bogastvo pokrajine, nego* baš znanstvena označba Makedonije pokazuje pot, ki jo je treba nastopiti, ako hočemo dospeti do vrela Srbove liubezni do »novih krajev«, kakor se ie tudi včasi imenovala Makedonija po balkanski vojni: skoro vsaka ped makedonske
SKOPLJE: Zavod za tropske bolezni.
zemlje je tesno zvezana s staro srbsko zgodovino, to je pokrajina srbskega veličastva in srbske slave; sai je Skoplje prestolnica Stepana Dušana Silnega, saj je Prilep prestolnica Kraljeviča Marka itd In na zemljo, prepojeno s srbsko krvjo, pač nima nik do toliko pravice kakor Srbi. Zato so zastonj vse aspiracije makedonstvujuščih, zato ne pomenijo mnogo uspehi bolgarske propagande po Makedoniji v preteklem stoletju; zgodovina je sankcionirala Srbom pravico na to zemljo in te pravice se Srb tudi zaveda. Kar je proti večni Pravici, ie efemerno; tako je odredila večna Previdnost... Kjer je torej Srb. tam mora biti Makedonija; nujno mora tedai biti vsakemu Jugo-slovenu domovina tudi Makedonija, sicer bi se bilo treba odreči srbskemu delu našega naroda.
iS prometnimi potmi, ki jih je bilo treba vojski zasigurati, sovisi tudi neki drug pojav v Makedoniji. Ta pokrajina je i v narodopisnem oziru dosti in-teresantna, kajti poleg Slovanov so tam Arnavti, Kucovlahi ali Arumuni ter pravi Osmani. A kje so naseljeni Osma-ni? Le v takih pokrajinah, ki so v strateškem oziru važne. Turška politika torei ni bila v etnografskem oziru tako nevarna kakor nemška; dočim so Nemci raznarodovali kar na veliko in povsod, Turki raznarodovanja (do dobe mladoturškega prevrata) sploh niso izvajali, nego so le razlaščali in s svojim življem naseljevali zemljo, a tudi to le tam, kjer so hoteli imeti svojim vojskam osigurano zaledje in bok.
Domače slovansko prebivalstvo je danes, kakor kaže zasledovanje morilcev gen. Kovačeviča, pač že drugačno. Pred 7. leti mi je pisal iz Velesa v tem pogledu tamošnji učitelj g. Čeda Todo-rovič: »Ovde je nacijonalna borba — izmedju nas Srba i bugarofila, koji i danas — na našu sramotu — stoje u tesnoj vezi sa Bugarskom. Ona ih bodri i krepi, da zovn protivu nas i Otadž-bine... I onda... bono uzdahnem i velim samom sebi; gde mi mladost prodje; zašta prolih svoju mladianu krv?!« Vendar — piše dalje; »Dobro je kod nas, kada boljeg nema. Radim sa de-com; ako mogu od njih da stvorim ono, što želim, ja ču biti zadovoljan, a to če mi biti i največa nagrada pred samim so bom. No. što veli narodna pesma: »Što neimari za dan sazidaše, to vile za noč porušiše!« Tako biva i sa našim radom. Mi v školi zidamo;
djački roditelji za noč poruše. I uvek se jedno isto ponavlja. Posle toga teško je živeti, a još teže idealisati. Ali ipak, Otadžbina pre svega!« Nezlomljivega idealizma je bilo treba za take besede, toda zdi se. da ie bil venčan z lepim uspehom. — A ni to edini primer; makedonski učitelji — ti pijonirji kulture in narodne misli — so res občudovanja vredni. Da navedem samo še en vzgled: Visoko gori pod Kara Orma-nom je selo Crvena voda, sosedno se-lo Pesočanov, gnezda nekaterih najhujših odmetnikov. In vendar je delovala tam učiteljica — rodom meščanka, ki se ni pritoževala nad svoiim pregnanstvom; nasprotno — ko ji je bilo ponujeno boljše mesto, se je zahvalila ter se vrnila pod Kara Orman..
(Ni pa bilo tudi tedalj: že ne vse prebivalstvo makedonsko bolgarofilsko; čedalje proti 'zapadu smo prihajali, tem manj je bilo nasprotstva. tem prijaz-neje so nas —• »srbske« vojake — gledali ljudje. Tudi to je razumljivo, kajti ti kraji so pred balkansko vojno tvorili srbsko interesno sfero, tu ie delovala srbska propaganda. Tu ie obstajala tudi močna komitaška organizacija vojvode Jovana Stojkoviča — Babun-skega (1875—17. 2. 1920), na čigar grobu v Velesu je tičala črna komitaška zastava z napisom: »Veliko m borcu za narodne ideale«. Za vojvodo Ba-bunskim je prevzel vodstvo njegove čete Vasilije Trbič iz Prilepa, sedaj narodni poslanec nar. rad. stranke. Kolik je bil idlealizem ktomitašev, mi je izpričal ta-le slučaj: Ko smo na pogonu za ikačaki prišli v selo INežilovo (lOOOm) pod Solunsko glavico (z lepim sneži-ščem), smo se ustavili pri .nežilovskem seljaku Pavlu Bogojeviču, možu kakih 35—36 let. Pri preganjanju kačakov so pomagali tudi komitaši. Pavle, sam ko-mitaš. se žal pogona ni mogel udeležiti, ker je bil nekaj bolan; ali da hiša ne bi bila nezastopana, »da ne bi bilo sramote za kuču«. kakor ie rekel Pavle, se je mesto njega udeležil pogona njegov 65 let stari oče. Tolikega domoljubja ie treba pač iskati — celo med naobraženci! In še ene se ie iznebil Pavle v pogovoru: »Za Srbiju ginu-smo, za Srbiju ginemo i ginučemo zanju, dok ne poginemo!« Z globokim spoštovanjem do1 tega seljaka, ki je komaj čital in pisal svoje ime, sem mu pri odhodu stisnil njegovo junaško desnico. spominjajoč se one srbohrvatske poslovice »Sve za obraz (= čast), a
obraz nI za što«, o koie upravičenosti sem se zopet imel priliko prepričati.
Da sem imel prilike več ko dovolj, videti naravne, planinske krasote makedonske, se ie dalo posneti že iz dosedanjih izvajanj. Zal so vse te krasote menda še danes širšim krosom nedostopne ali vsai jako težko- dostopne. Treba pa bo nekoč misliti tudi na to, da nudi zapadna Makedonija obilo prilike za tujski promet, za -planinska letovišča in zdravilišča, kar bi vse moglo postati zelo donosna panoga narodnega gospodarstva.
In še eno naj povem: Slovenija in Slovenci uživamo v Makedoniji dobro ime. Povsod, kjer sem v Makedoniji povedal, -da sem Slovenec, sem bil dobrodošel; zlasti razveselili so se me nekateri Velešani, ki so baš tedaj imeli svoje sorodnike — brate o-z. sinove — v naših krajih pri vojakih, češ: »Naši k
vam. Vi k nam!« Divijo se našemu cvetočemu narodnemu gospodarstvu, lepoti slovenskih krajev in naselbin, racijonalnosti in realnemu mišljenju našega ljudstva. Morda so imeli pred leti nekoliko zasluge na tem dobrem našem glasu tudi Nemci oz. Avstrijci, ki so v -marsikaterem oziru tudi v Makedoniji imeli red. V nas Slovencih pa so gledali ljudi iz te šole redu, ki pa jim niso sovražni, nego kri njihove krvi.
Prav bi zato bilo, da nam Makedonija ne bi bila kakor kaka afriška kolonija, kjer pa si sicer tudi radi mnogi, -da. nebrojni zapadni Evro-pci iščejo eksistenco. Naj doprinesejo tudi ti spomini in naj služijo v vzpodbudo, da se za Jugoslavijo ne smatrajo samo Slovenija in še Zagreb ter morda Dalmacija, ampak naj veljajo — zlasti mladini! — tudi Štip, Prilep in Bitolj kot naši -kraji!
F.
Kumanovska bitka. Ob 15 letnici.
Dne 23. in 24. okt. 1912 se je bila sloveča bitka pri Kumanovem. V teku vojne, ki jo je bila Srbija v zvezi z Bolgarsko, Črno goro in Grško napo>-vedala Turški (t. zv. 1. balkanska voj* ra), je bilo to prvikrat, da se je dotlej malo znana, če že ne omalovaževana srbska vojska merila z renomirano turško. Bitka se je končala s težkim porazom Turkov in je otvorila serijo zmag, s katerimi se je v tej in sledečih dveh vojnah ovekovečila srbska voj? ska.
Mobilizacija, koncentracija in opera-cijski načrti.
Poleg osvete za nikdar prebolelo kosovsko katastrofo iz 1. 1389. naj bi bila vojna prinesla Srbom osvobojenje zasužnjenega srbskega življa na jugu in v smeri proti Solunu prebila obroč, ki se je bil z aneksijo Bosne 1908 sklenil okrog Srbije ter pretil, da uniči njeno politično in gospodarsko neod* visnost. Ob znanem požrtvovalnem patriotizmu srbskega naroda in njego* vi nacijonalni zavednosti je bilo torej pričakovati, da se bodo mobilizirane! spontano, točno in polnoštevilno od*
zvali. Vendar je rezultat tudi optimi* ste iznenadil: objavljena 30. septem* bra, za 3. oktobra kot prvi dan, je mobilizacija tako brzo napredovala, da so bili že 5. okt. vsi prekoštevilno vpoklicani začasno odpuščeni. Bila je v 7. dneh popolnoma izvršena. Ta si; jajni uspeh je omogočil, da je bila v nadaljnjih 12. dneh, kljub slabim pro= metnim zvezam (ena železnica!) kon* čana tudi koncentracija, t. j. transport čet iz mobilizacijskih krajev na mejo. Razpored srbske vojske po dovršeni koncentraciji se vidi iz skice 1.
V bistveno neugodnejših razmerah je bila turška vojna uprava. Ne samo, da ji je nedostajal oni močni zaveznik, ki ga je imela srbska v moralnem raz; položenju naroda, tudi razpoloženje pri delu prebivalstva ji je bilo prej v škodo kakor v korist. Bili so to Srbi in drugi podjarmljeni narodnostni odlomki, ki jih je šovinistični mlado* turški režim kmalu uveril, da imajo od njega še manj pričakovati, nego od prejšnjega in pa od posredovanja ev= ropiske diplomacije (internacionalna žandarmerija itd.). Ako je bil že radi tega opasen eksperiment, da se je služba v vojski razširila tudi na Jcrist«
na Ovčjem polju napravi utrjeno ta* borišče, ki naj bi zadrževalo Srbe vse dotlej, da bi se zbrale zadostne moči.
Prav tako je presojala situacijo srb« ska vrhovna komanda in razporedila svoje sile v tri kolone (glej skico I.), ki naj bi v težavnem brdskem terenu le ob rahli zvezi prodirale proti Ovčje« mu polju in se šele tam združile za odločilno bitko. Vendar se je skrbelo tudi za primer, da bi Turška nastopite ofenzivno, to pa na ta način, da se je srednja kolona, prva armada, ki ji je poveljeval takratni prestolonaslednik in sedanji naš kralj Aleksander, for«
jane, ki so bili dotlej kot manj vredni (raja) od nje izključeni, prihaja v po« štev, da se je to zgodilo še le 1. 1911., in torej tudi iz tehničnih razlogov ni bilo verjetno, da se bo reforma že v tej vojni obnesla. To velja tudi o mo« hamedanskih Arnavtih: na osnovi sta« rih privilegijev poprej oproščeni vo« jaške službe, 1. 1911. pa takisto priteg« njeni, so jo tem težje prenašali, ker so po naravi neukrotljiv in vsaki disci« plini nepristopen element.
Kvarno pa je vplivalo tudi, da so se mobilizirale sicer samo vojne edinice v evropski Turški, da so se pa baš te
Skica št. 1.
edinice po pretežnem delu rekrutirale iz Sirije in Palestine, od koder so mogli mobiliziranci le z zamudami prispevati v svoje evropske mobili« zacijske centre, posebno ker je trans« porte ovirala grška mornarica. Razen tega je novi vojni minister Nazim pa« ša zamenjal mnogo veščih oficirjev z drugimi, ki se niso bavili s pripravami za mobilizacijo. Tako je prišlo do na« sprotujočih si odredb, trenj in nereda.
Že počasnejši tempo, v katerem sc je iz teh razlogov vršila mobilizacija, bi bil moral narekovati Turški, da naj se za prvi čas omeji na defenzivo. To je priporočal tudi znani inštruktor tur« ške armade, nemški general von der Goltz in v svojem operacijskem na« črtu jpelo predlagal, da se pri Štipu
mirala tako močno, da bi ob koopera« ciji ostalih dveh kolon mogla sama z dobrimi izgledi započeti boj.
Baš ta hipoteza, ki so jo smatrali za neverjetno, se je uresničila. Pod uplivom notranjepolitičnih razmer, ki so zahtevale takojšnjih uspehov, a naj« brže tudi podcenjujoč svojega na« sprotnika, se je bila Turška odločila za ofenzivo in v posledici tega stra« teškega diletantizma za kombiniran napad na fronti od približno 80 km v pravcu Kumanovo—Niš z defenzivo na desnem krilu, proti Čustendilu.
Ta napad naj bi izvršila t. zv. var« darsk& armada, sestavljena iz V., VI. in VII. kora (68.000 mož s 150 topovi). Ker je pa bilo za defenzivne operacije na desnem krilu določiti najmanj 18.000
mož, je ostalo na zapad le 50.000 mož, kar je bilo napram izdatno močnejši prvi srbski armadi, ob katero so te sile trčile in ki je štela 126.000 mož, daleko premalo. Ta nedostatek je bil tem občutnejši, ker so morali Turki operirati na vnanjem (daljšem) krilu, in se zaradi tega zateči k forsiranim maršem, ki so utrudili ljudi, še preden so stopili v boj.
Prodiranje srbskih armad, od kate* rih je imela tretja najdaljšo in najte*
manovo in zavzame položaje južno od tega križišča. Konjeniška divizija, ki naj bi začela akcijo, je bila priprav* ljena, da odrine ob 9. uri. Ze ob 6.45 pa je izjavil izvidni eskadron na Ze* brnjaku, da se je razvila močna turška kolona za borbo in da prodira proti Zebrnjaku. Bile so to tri divizije (V. in VI.« kora), ki so jih opazili tudi z glavnega srbskega položaja, ali jih ra* di megle niso mogli točno ugotoviti. Srbski izvidni konjeniški oddelki so
5ituacija obli.uri 22.oktobra Legenda __Srb;
Cefc l/l Kara.
Skica št. 2.
žavnejšo pot, se je izvršilo tako rekoč po programu. Zlomivši v več ali manj trdovratnih borbah odpor eksponira* r.ih turških oddelkov, so se dne 22. oktobra našle vse tri armade na odre* jenih položajih. Položaj prve armade, ki je bila bitko, se vidi iz skice št. 2.
O turški armadi se je ta čas na srb* ski strani še vedno mislilo, da se kon* centrira na Ovčjem polju, taktično pa se je zbirala v razdalji 7 km pri Ku* manovem.
1. dan bitke (23. okt.)
Ob zori tega dne je dobila prva srb* ska armada povelje, da naj osvoji Ku*
se umaknili pred to kolono za dunav* sko divizijo I. poziva, ki je bila raz* vrščena na srbskem levem krilu.
Skoro ob istem času je po nekem četniku došla vest, da se pred fronto v zapadni smeri premika turški tren (ko* mora). Da bi ga zajel, je prešel 1. ba* taljon 18. pešpolka k napadu, bil pa je sprejet s tako močnim infanterijskim ognjem, da se je moral s težkimi izgu» bami umakniti. To je dalo povod 7. srbskemu pešpolku, da je krenil s svo* jega položaja v ozadju in se na Srte* vici na 300 m približal turškim vrstam, ki jih je dvakrat brez uspeha jurišal. Zakopavši se, pa je odbil vse turške
napade in slednjič potisnil sovražnika na njegovo izhodno črto. Zgodilo se je to po ogorčeni borbi, ki so jo Turki izzvali na ta način, da so razvili bel prapor, na to pa na razdaljo 100 m otvorili najjačji ogenj.
Boj na tem (levem) krilu srbske ar« made je po teh dogodkih trajal ves dan do 2. ure po noči, ne da l?i bili mogli Turki prisiliti samo eno srbsko četo k umiku, če tudi je v boj zaple« tena dunavska divizija 1. poz. ostala brez pomoči in se borila proti trikrat močnejši sili.
Na desnem krilu se je dolgo vodila samo artiljerijska borba; napad, ki so ga bili poskusili Turki ob 12., je bil ustavljen že s točnim ognjem baterij moravske divizije I. poziva. Še le ob 3. uri pop. je ves turški VII. armadni kor napadel to divizijo, a bil s proti; napadom 1. pešpolka hitro zavrnjen in potisnjen na svoje izhodne polo« žaje. Inicijativo k temu uspešnemu protinapadu je bil dal major Milan Marinkovič.
Drugega pomembnega dogodka na srbski strani ta dan ni več bilo; vojska je ostala in nočevala na svojih položa« jih. Levo turško krilo pa je zadela fa« talna nezgoda: skopljanska redifska (rezervna) divizija se je razbegla na domove v okolici Giliana, Skoplja in Tetova, kjer se je bila raznesla vest, da je Priština padla in \so se redifi zbali za svoje hareme. Praznina, ki je nastala na ta način v turški fronti, se je deloma sicer zadelala z žandarmi, vendar je ostalo še 2 in pol km ne« zasedenih. Tudi artiljerija se je morala radi tega umakniti s položajev.
2. dan bitke (24. okt.).
Niti nepričakovana turška ofenziva, niti potek bojev prejšnjega dne ni mo« gel nuditi srbski komandi zadostnega
razloga, da bi bila spremenila svoj na« črt in opustila že v naprej določeno prodiranje dne 24. okt. Saj je prva armada z manj kot polovico svojih sil ustavila turški napad.
V skladu s tem je srbska armada 24. oktobra prešla k napadu. Na desnem krilu je udarila moravska divizija na že omajani VII. turški kor, ga brzo pregnala in že ob 1. uri pop. ni našla več nikakega odpora, ker so Turki za* čeli na vrat na nos bežati v južno smer.
Na levem krilu je morala po bojih prejšnjega dne oslabljena dunavska divizija L poz. najprej sama vzdržati ponovni napad V. in VI. turškega ko« ra, vendar je, pojačena z dunavsko di= vizijo II. poziva, ki je krog 10. ure prispela na bojišče, že opoldan prisilila Turke, da so se začeli v neredu umika« ti; umik se je kmalu izpremenil v pa« ničen beg.
Rezultat.
Zasledovanje potolčenega sovražni« ka je prevzela najprej artiljerija. Po« zneje pa je vsa armada krenila za njim ter zavzela Skoplje in Ovčje po« Ije. Tudi vojni plen je bil znaten, in predvidno bi bila zadela turško arma« do popolna katastrofa, da bi ne bili Srbi sami podcenjevali svojega uspe« ha, ne vedoč, da so imeli pred seboj malodane vso vardarsko armado, ki je tvorila največji del turških sil. dolo« čenih za operacije v tej vojni. Naj« večji pomen pa ima bitka v tem, da je po vsem svetu dvignila prestiž srbske« ga orožja in srbskega imena, pred« vsem pa, da je utrdila vero srbskega naroda v lastno moč in pravičnost njegove stvari. Izpolnila je stoletni njegov ideal: Kosovo iz 1. 1389. je bilo maščevano. Radi tega je umljivo. da se srbski spomini vedno z oduševlje« njem vračajo h kumanovski bitki.
LITERARNO DOLGOŽITJE.
Mmogi prijatelji so spisali svoje naj« boljše spise v pod večer svojega življenja, prav tako kakor ni nič novega, da so zapo« čeli znova študirati v starosti, ko si navad« ni smrtnik1! žele miru in pokoja. Tako n. pr. je napisal Isaak Walton nekaj svojih naj« boljših življenjepisov, ko je bil star pet in sedemdeset let. Ko je bil star devetdeset let, je še objavljal pesmi. Hobbes je priob« čil svoj prevod »Odiseje«' v 87. letu, »Ilija« de«i pa v 88. letu. Sir Francis Palgrave je
kot 80Ietni starec prevajal latinske pesmi v francoščino. Isaak d' Iisraeli omenja, da se je Sokrat pričel šele na stara leta učiti godbe, da se je Katon v 80. letu starosti učil grščine, Plutarh pa je bil prav toliko star, ko se je bil posvetil učenju latinščine. Teofrast je pričel pisati svoje »Slike o zna« čajih« v 90. letu. Sir Hervev Spelman se je lotil pravoznanstva stoprav potem, ko je spoznal Abrahama, Vzlic temu je postal i zboren pravnik in starinoslovec. Veliki dr« žavnik Corlert se je " 60. letu vrnil k študiju latinščine in pravoslavja. Markiz
Dc Saint Andreis je kot TOletni starec pi< sal verze, ki o njih trdi neki kritik, da so »polni ognja, nežnosti in sladkobe«. Chan* oer je dovršil slovite »Canterbury Jales« šele v 61. letu. Drvton se je kot osem in šestdeset letni starček čutil še dovolj mla* dega za prevajanje »llijade«. Žal da so mu to delo preprečile druge okoliščine. L o do vico Afcmaldeschi je pisal svoje spomine v metuzalemski starosti 115 let. Monflancon, učena avtoriteta v starih umetninah, je tja do 87. leta pisal vsak dan po- osem ur. John Britton in Joho Richols, zgodovinar* ija in starinoslovca, sta pisala znanstvene razprave še po 80. letu. Newton je delal
do smrti, vendar je v pozni starosti njegov iznajdljiv um popuščal. Euller je spisal v 80. letu svoje izvrstne materoatiške študije. VVilliam COwper paj je napisal za mladih nog zgolj nekaj ljubezenskih pesmic, vse svoje slavne spise pa je izdal stoprav v po-zni starosti. Tudii Goethe se je držal očetovega nasveta, da se da v 70. letu še prav dobro pisati, medtem ko meni lord Palmerston, da se v 70. letu pričenja šele pravi cvet moštva. Stari ljudje imajo tedaj dovolj tolažbe, vzpodbude in dobrih vzgle* dov. Pred1 smrtjo človek res ne more reči, da je vse zamujeno!
Gospod dr. Balduin S ar i a, profesor za arheologijo in staro zgodovino na ljubljanski univerzi, je bil tako prijazen In nam je podal sledeče poročilo o znamenitih izkopavanjih antičnega mesta Stobi v Južni Srbiji, ki jih vodi že četrto leto.
Velika arheološka izkopavanja mesta Stobi v Makedoniji, ki se pod mojim vodstvom vrše že četrto leto, so poka-
mestoma do 17 sedežnih vrst, ki so vseskozi pokrite z napisi nekdanjih obiskovalcev. Dohodi k prostoru za gledalce in pa pod sedeži nahajajoči se zvezni hodniki so deloma še prav dobro ohranjeni Letos, na odkritje poizomice osredotočeno dlelo, je prineslo veliko presenečenje. Gledališče ni imelo več pravega odra; ob robu orkestra je stala samo arhitektonska fasada kot zapirajoča kulisa. Ker je nastalo gledališče, kakor kažejo ostanki arhitekture, v 3. stoletju
STOBI: Izkopine antičnega gledališča.
zala letos posebno lepe rezultate. Največja znamenitost v mestu Stobi je prav posebno dobro ohranjen antični teater. V prostoru za gledalce je ohranjenih
po Kristusu, je stobijsko inajkasnejše nam znano gledališče iz antične dobe. Prav v tem je njegov pomen. Jasno se v njem odraža kultura propadajoče an-
tike. Za igre na odru, drame itd. ni bilo več zanimanja; publika se je ogrevala samo še za cirkuške igre ali pa za vsebinsko prazne, toda z velikim luksuzom
STOBI. Kapitelj stare krščanske bazilike.
opremljene prizore in slično. Za to pa ni bil potreben oder, temveč samo še sijajen arhitektonski okvir. Tega pa je tvorila v Stobih dlva nadstropja visoka krasna fasada palače, od katere se je toliko našlo, da se mi je posrečilo popolnoma rekonstruirati njeno zgradbo. Za fasado palače je ležala vrsta prostorov, od katerih se je pokazalo, da je bil srednji svetišče boginje Nemesis. Še na licu mesta stoječi posvetilni napis je zanimiv z jezikovnega in historičnega vidika. Sestavljen je sicer v latinskem jeziku, toda koncipiran po Grkih. Še celo ime Nemesis je prevedeno na latinski jezik na prav nenavaden način; boginja se imenuje Ultrix Augusta. Cesar, katerega ime žal ni navedeno, je omenjen prav po grškem načinu še za življenja
kot dteus, to je bog. Tudi od kipa boginje se je našlo večje število odlomkov; prav tako tudi od drugih kipov. Na kratko: dela v gledališču mesta Stoti so prinesla letos tako znamenita dognanja, da je Stobiju zasigurano zelo važno mesto v zgodovini antične arhitekture.
Poleg gledališča vzbuja glavno zanimanje škofijska cerkev, ki datira iz konca 5. stoletja po Kristusu. Našli so jo že med vojno, toda odkrili so le najmanjši dlel. Leta 1925. sem se lotil v družbi profesorja R. Eggerja iz Dunaja zopet odkopavanj. Letos sem našel stav-binski napis, ki omenja kot stavitelja sijajne bazilike doslej neznanega škofa Filipa. Napis je bil vklesan v kamen nad glavnim vhodom v cerkev. V cerkveni veži smo našli zelo lepe mozaike, prav tako v desni ladji, vendar so tu močno pokvarjeni. Glavna cerkvena ladja ni imela mozaičnih tal, temveč je bila pokrita z raznobarvnimi marmornatimi in škriljastimi ploščami. Tu je ležala, že v drugič uporabljena, velika napisna plošča, z navzdol obrnjeno napisno ploskvijo. Rušeče se zidovje jo je razbilo v neštete koščke in Ie z veliko težavo sem jo zopet sestavil. Po vsebini je velik grški častni napis, najobširnejši, kar jih je do sedaj znanih iz Stobi. Škofijska bazilika v S-tobi s svojimi silno dragocenimi kapitlji in drugimi ostanki arhitekture je vzbudila pri letošnjem mednarodnem bizantološkem kongresu v Beogradu upravičeno pozornost. Po mnenju enega od najznamenitejših umetnostnih zgodovinarjev, dvornega svetnika Strzygowskega, tvori pravcati muzej kapitljev.
Kot zastopnik beograjskega Narodne-muzeja se je udeležil letos izkopavanj tudi njegov direktor VI. R. Petkovič. Malo kopanje, ki se ga je lotil dftrektor Petkovič približno v sredi starega mesta, je odkrilo komplicirano zidovje, čigar namena še ne poznamo; mogoče gre za terme. V grušču so našli več kipcev iz bronse in drobcev marmornatih kipov. Najlepši komad je glava iz marmora, ki predstavlja verjetno boga neke reke in ima veliko umetniško vrednost.

♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦•»♦♦•••••••o

OBNOVA VALČKA.
Osmo zasedanje Društva narodov v Ženevi ni imelo kdo ve kako pomembnih uspehov. Evropski mir je še vedno podoben pokvarjenemu, votlemu zobu, ki često1
zaboli in se diplomatski zobozdravniki ve« no mer posvetujejo, ali bi ga plombirali ali pa iizdrli. No, vzlic temu pa ženevskim di« plomatom uide včasi tudi kakšna gesta izza »starih, mirnih« časov pred 1. 1914. »L' Europe nouvelle« beleži v poslednji
številki dejstvo1, ki znači datum v zgodo* vini evropskih nravov, ako ne že v politič* ni zgodbvini. Doslej so tudi diplomatje plesali samo tango, fo'X*trott, eharleston. Letošnjo jesen ko je priredila francoska delegacija svečano večerjo na čast v Že* nevi zbranim' državnikom, so 0'5etje svetov* nega miru otvoriili ples z — valčkom, čisto navadnim, dloslej prezrtimi, skoraj da po*
zabljenim valčkom'. Plesali so brez sakso* fona, lepo, »staromodno«;. Zavrtel se je tudi nemški zunanji minister Stresemann: plesni reakciji se je pridružil celo de Brouckere, »socialiste grave et barbu«. Ob strani pa so stale same evropske veli* čine in pritrjevale tej obnovitvi nekdanje valčkove slave...
Inž. Janko Kukovec:
Ljudska visoka šola na Danskem in pri nas.
1 Razmotrivanje o poglobitvi naše ljudske prosvete.
škega življenja, ki pomeni hudo krizo moderne demokracije. A ni moglo biti drugače, saj je manjkal in marsikje manjka demokraciji temelj — namreč temeljito izobražena ljudska duša. Izobrazba je imela še vedno svojo privilegirano stališče in ta najvažnejši privilegij mora pasti, preden nastopi prava doba demokracije! Sicer bi morala demokracija utoniti v diktaturi, v absolutizmu!
Toda ljudsko visokošolsko gibanje ni nastalo le iz političnih motivov, temveč v iprvi vrsti radi pomanjkljivosti samega izobraževanja.
Kakšno je bilo to izobraževanje v preteklem stoletju in kakšno je žal večinoma tudi še danes? Za široke mase je pomenljiva zgolj, ljudska šola. Le-ta nauči kolikor toliko citati in pisati, ne posreduje pa in ne more posredovati niti v najmanjši meri znanja ved (etike, sociologije, prava, higijene), ki so pre-potrebne doraslemu državljanu, da ume-je pravilno presojati prikazni našega kompliciranega 'življenja.
Nadaljnjo duševtio hrano pa si mora iskati ljudstvo samo. Pomivke te kulture prinašajo seboj služkinje iz mest ali vojak iz vojašnice. S tem se ljudstvu odjemlje ravno naivno in pristno narodno življenje in se nadomešča z lužo. Ali ni stal analfabetičen ruski kmet duševno in kulturno višje nego ubogi civilizirani narodi? — Srednja šola ne stori v tem ozira prav nič več, ker goji življenju tujo filologijo, ki ne more upe-Ijati učencev v resnično poznavanje tuje narodne duše, marveč se zadovoljuje ,s formalnim znanjem grščine, latinščine, francoščine itd., ki povzroča v učencu napuh in površnost in ga popolnoma oddalji od preprostega naroda, nad katerim se čuti močno vzvišenega! Druge vede se gojijo tudi tako abstraktno, da
Pripovedoval bom o mogočnem duševnem gibanju, ki se je porodilo sredi devetnajstega stoletja v mali državici Danski. Seveda segajo korenine tega pokreta tudi med druge narode, predvsem med Angleže in Ruse, vendar mu je dal šele genijalni Danec Grundtvig konkretno obliko.
Oglejmo si najprej nastanek in značaj tega gibanja.
Zelo različno so krstili misleci preteklo stoletje, a mislim, da ga v marsikaterem pogledu lahko najboljše imenujemo stoletje demokratizma. Ni samo političen razvoj našel svojega izhodišča v tej ideji, marveč so se tudi vsi kulturni pokreti gibali okoli njega kot svojega središča.
Tako je torej nastalo ljudsko visokošolsko gibanje v znamenju demokratične ideje. Demokracija pomeni samoodločbo narodov, zedinjenih v enotnem državnem okvirju. Vsak posameznik je poklican, da sodeluje po svojih zmožnostih pri ureditvi države in njenih institucij, kakor tudi pri kulturnem -in gospodarskem razvoju naroda. ■— A narodi in posamezniki so dobili politične pravice, preden so bile širše narodne p^sti pripravljene za to zelo zapleteno delo. Države so pač vpeljale splošno ljudsko-šo-lsko obveznost, vendar pa s tem, da umem citati in pisati, nisem niti izdaleč usposobljen, du pravilno presojam politične in kulturne naloge. Komu je neki izročena nadaljna ljudska vzgoja? Slabemu časopisju, kolportažnemu romanu, pokvarjenemu kinu! — In moderna demokracija? Ostala je po večini blesteča beseda in pod njenim pisanim plaščem se le prepogosto skrivajo demagogi.
Najprej so spoznali plitvost sodobne kulture le posamezniki, a počasi prodira to spoznanje v vedno širše kroge. Nastala je brezupna materijalizacija člove-
>d
spet samo povdarjajo formalno - um-stveno stran.
In visoka šola? Ali dobijo slušatelji tu splošno globoko izobrazbo? Niti najmanj! Tu se vzgajajo specijalisti za tehniko, pravo, medicino, filologijo itd., ki nimajo navadno niti najmanjše potrebe po splošni izobrazbi, ki bi bila vsekakor potrebna akademiku, kateri naj postane duševni vodja naroda. A brez dvoma se na visoki šoli nudi možnost, prisvojiti si pravo kulturo. A malo je visoko-šolcev, ki jo v resnici iščejo. Ogromna večina je kruhoboroev, ki hočejo doseči z izpričevalom udbbnejša mesta in se ravnajo po izreku: »Znanje je moč, znanje je udobnost in ugled.«
Glede materijala učencev ne odločuje zmožnost učenca, temveč v prvi vrsti gmotno stanje starišev. — Koliko prekrasnega materijala je izločenega od prave izobrazbe! Kaj nam pričuje vse to? Vsa naša vzgoja je popolnoma auti-demokratična in aintikul turna!
Poglejmo si zdaj še našo moderno kulturo in njene reprezentante. Vsak teh učenjakov se zakoplje v svojo stroko, živi samo za svojo vedo in drži krčevito od sebe pravo življenje. Naš učenjak nima nobenih pravih stikov z ljudstvom in se redkokdiaj vprašuje, kaka duševna hrana je potrebna ljudstvu. Z njim nima nobenega skupnega duševnega življenja in za njegove potrebe tudi nikakega smisla. Misli, da obstoji veda radi vede, ne pa, da nudi sočloveku polnejše, srečnejše življenje. Učenjak stoji s svojo učenostjo na izoliranem otoku!
Sigurno so potrebni učenjaki, ki živijo samo za svojo znanost — a prav tako so potrebni modri ljudje, ki skrbe ljudstvu za pravilno in zdravo duševno hrano. Grundtvig pravi: »Učeni študij bo vodil samo književno učenjaštvo na napačno pot, če mu ne stoji na strani prava ljudska izobrazba, ki ga prisili, dla upošteva potrebo sodobnega življenja.«
V prejšnjih stoletjih je obstojala intimna, globoka duševna vez, ki je združevala vse sloje in stanove naroda v eno celoto. To je bila religija. V modernem času je prenehala ta vez in prišli so časi, ko poseduje pravo kulturo par tisoč izvoljencev, vse drugo se mora zadovoljiti z neko pakulturo, pavero najslabše vrste. Najlepše polje za demagoge. spiritiste, telepatiste. teozofe i. t. d.!
Prave kulture, ki bi morala biti neka naciionalna enota, nimamo.
Eden prvih, ki je spoznal ta razkol med narodnim duševnim življenjem in duševnim življenjem razumništva, je bil L. Tolstoj. Povsem jasno mu je bik>t dla mora spričo razmer, ki ne dopuščajo skupnosti in razumevanja, narod propasti.
Rešitev je videl v tem, da je zanikal vrednost znanosti in umetnosti in zahteval vrnitev k primitivnosti. Ljudsko visokošolski pokret izhaja tudi iz globokega kulturnega stremljenja Po poenotenju narodnega dluševnega življenja in v prvi vrsti iz tega stremljenja — a doseči ga hoče s pravilnim širjenjem pravega znanja in umetnosti in pravega religiozno - etičnega duha.
Vse te velike nedostatke modernega kulturnega življenja je hotel Grundtvig odpraviti in tako postaviti kulturo na nove temelje. V to svrho — pravi — postani kultura najprej narodna. Temelji naj na narodnem jeziku in življenju, me pa na kulturi kakega izumrlega naroda. (Grundtvig je bil hud sovražnik humanizma.)
Vsaka prava in velika kultura vznika le iz globine narodove duše, ki mora biti enotna v načinu spoznavanja in razumevanja. Radi tega je treba našo moderno kulturo navezati na narodbvo dušo in izliti v najčistejših šokih med široke ljuld. sloje. Noben surogat kake popularizacije ne zadostuje v te svrhe, marveč je treba upeljati sposobne, uka-željne sinove naroda v globino pravega modernega kulturnega življenja. Seveda se jim ne bo treba ukvarjati z grškim, latinskim ali francoskim jezikom tudi ne z logaritmi in trigonometrijo in s klasifikacijo živalstva in rastlinstva — temveč v prvi vrsti z zgodovino in jezikom lastnega naroda ter z biseri, ki iih hrani ta jezik. Spojiti se morajo s kulturnim delom svojih največjih sinov na književnem in zgodovinskem polju, spdznati socijalno in politično stanje naroda in ustroja dlržave in navdati se s finim etičnim čutom na temelju globo^ kih. istinitih religioznih čustev. (Grundtvig pravi: Kdor .ie pravi človek, ta je tudi pravi kristjan.)
To so nekatere temeljne kulturne misli Grundtviga — danskega protestantskega škofa in velikega kulturnega re-■*nrmatoria — ki bi jih bilo treua uresničiti v živi jen iu. Enotna in narodna kultura — mu je najvišje načelo!
Konec prihodnjič
Ob desetletnici boljševiške revolucije.
Duh in obličje boljševizma.
II. DEL.
Ljenin.
Morda nobena zgodovinska osebnost ne potrjuje trditve, da bi bila velika
Njegov medij pa je podelil vsemu, kar je dejal ali storil, neko izredno pomembnost. Ljeninova nevidna moč je vsako njegovih preprostih besed, vsako njegovo gesto oblikovala v velik, historičen dogodek, katerega slika se je poslušalcu za vedno vtisnila v spomin.
Ljeniinov najhujši sovražnik, ruski socijalist M. A. Landau - Aklanov pri-
LJEN1N v krogu svo jih ožjih prijateljev.
osebnost nenadomestljiva, tako prepričevalno', kakor prav Ljenin, ki je ustvaril kraljestvo brezosebne mase. Kajti še nikdar ni bil tako nerazdružljivo zdlru-žen nauk z učiteljem, dejanje s človekom in življenje mase z vzgledom njenega voditelja. Boljševizem je popolnoma delo Ljenina; samo po njem je razumljiv, po njem mogoč. Kakor ni mogoče ločiti zgodovine Cezarja ali Napoleona od njegove osebe, tako si tudi ne moreš misliti boljševizma brez Ljenina, saj je bil predvsem delo enega samega velikega moža. Nikdar pa se ne more dejanje pojaviti brez človekovega prizadevanja.
Kdlor je slišal govoriti Ljenina, je slišal besede, ki so bile že češče povedane, misli, ki so včasi popolnoma neoriginal-no učinkovale in bi bile večkrat tudi banalne, če jih ne bi prav on izpregovoril.
povedluje, teko je diktator nekoč sprejel sredi najvažnejših državnih poslov neznanega delavca, ki je prišel, da bi mu sporočil docela nevažno novico. »Videl sem tega delavca,« piše Aldainov, »v trenutku, ko je prišel iz Ljeninove sobe. Bil je zmeden; ni ga bilo spoznati. Običajno miren in pameten, je govoril naenkrat kakor v ekstazi: ,To je mož,' je vedno znova ponavljal, ,za katerega bi dal^ svoje življenje!... Zdaj, ž njim, se pričenja zame novo življenje!... Da, če bi imeli takega carja, kakor je oin!...' »Toda kaj vam je neki povedal?« sem ga vprašal, ko se je nekoliko umiril. Odivmil mi je: ,Vse je vaše,' mi je rekel Ljenin, ,vse! Vzemite vse! Svet je last proletarcev! Toda ne verujte drugim razen nam ... Delavci so sicer brez prijateljev. Mi smo edini prijatelji delavcev. ..' Te demagoške, nesmiselne stav-
ke, to obljubovanje zemeljskega paradiža namesto dolgotrajnega trpljenja je slišal stari delavec sigurno že stokrat. Ali je vplivala nanj trdna vera, da je bil na mah tako izpremenjem? Ali je bil to magnetieen vpliv velike osebnosti?«
Nešteti ljudje so sovražili Ljenina in gledali v njem antikrista. Nešteti so ga oboževali kot osvoboditelja Rusije; vsi pa, njegovi sovražniki in prijatelji, so ga občutili kot veliko elementarno prikazen, ki se pojavi v stoletjih le enkrat. V ljubezni in sovraštvu ruskih kmetov je zrasla njegova postava kmalu do mistične velikosti.
Razlago, zakaj je bilo Ljeninu mogoče zagdspodbvati nad 150 milijoni ljudi, je najti edino v očarljivosti njegove osebnosti, razodevajoči se vsem, ki so prišli z njim v dotiko. Prodrla je celo do kmetskih koč najbolj zakotnih vasi. Brez dvoma se vzdržuje gospodovalni sistem boljševizma z oboroženo silo, s strahotami tajne policije, z špijonalžo in preganjanji; toda kar drži ves ta aparat pokoncu, je edino od Ljeninovega velikega imena izhajajoča moč: očarljivost njegove avtoritete.
Ko je bil L/j enim zanikal obstoj in vrednost osebnosti, so bili njegovi zvesti pristaši primorani, da si razlagajo Ljenina kot produkt historičnega in eko-
nomskega razvoja ali, kakor je to storil neki boljševiški pesnik, kot »večji vijak'« v kolektivnem stroju. Kako močno pa so tudi ti boljševiki občutili Lje-ninovo osebno veličino, nam pričuje njihov fanatični kult Ljenina po njegovi smrti. V boljševiški Rusiji, v kraljestvu neosebnega kolektivnega človeka, so prav onega človeka, ki je ustvaril nauk o ibrezpomembnosti posameznika, poveličevali na način, kakršnega je bil deležen malokateri človeški heroj pred njim. Pogreb »aparata Ljenina« se je izpremenil v ceremonijo, kakršne ni Rusija še nikdar poprej videla. Iz najbolj , oddaljenih pokrajin države so prišle množice kmetov, da bi vsaj enkrat smele iti mimo krste velikega pokojnika in da bi vsaj nekaj trenutkov smele zreti v Ljeninov obraz. Kmalu je postal mavzolej na Rdečem trgu pred Kremljem, pokojišče njegove liki svetniška relikvija češčeme mumije, prava božja pot. Neprestano so se valile množice mimo* steklenega katafalka, v katerem je ležal mrtvec, oblečen v vojaško obleko, z redom Rdeče zastave na prsih.
Mar ne pomenijo vse te reči priznanje, da ne more nobena ideja in nobeno gibanje postati učinkovito brez močnega impulza velike osebnosti? Tudi bolj-ševiška revolucija, po kateri naj nasta-
ne »prihajajoči svet neosebne mase«, je potrebovala za pretežni del svojega dela velikega 'človeka, za svoj sistem ime posameznika, prav tako kakor je potrebovala za ustanovitev humanistične svetovne cerkve relikvije in mita. Zdi se celo, da je zahteval boljševizem mnogo bolj od vsake druge ideje oseb-
nosti, Ljenina, kajti Ljenina sploh ni mogoče ločiti od boljševizma, saj ni bil boljševizem nič drugega kot gigantski, historični učinek krepke individualnosti, ki je bila navajena, da misli in deluje v možganih neštetih mas.
(Dalje prihodnjič.)
Anton Kristan:
Ameriški vtisi.
IX.
Namenoma sem si pridržal »za nazadnje«, da povem par besed o ameriškem zadružništvu. Najtežje mi gre baš tu izpod peresa, ker sem pač za-drugar izza mladih let in me je ameriško zadružništvo edino, če smem tako reči: precej »razočaralo«! Poznam že od popreje razna poročila o ameriški zadružni ligi in o »Central Coope-rative Exchange«, ki sta obe zadružni organizacijski centrali: prva ie nekaka zadružna zveza, druga pa nakupovalna in prodajna centralna zadruga. Nisem si mogel prav predstavljati, zakaj je tako, kakor so pripovedovala poročila. No, prepričal sem se, da ie Amerika res — drug svet. Ko sem se razgo-varjal prejšnja leta na raznih zadružnih kongresih s poznavalci Amerike o ameriškem, to ie: v Ameriki rojenem in .povsem amerikaniziranem delavstvu, se je čula večkrat krilatica, da »hoče ameriški delavec iz delavskega razreda v razred kapitalistov«. Orto-doksni marksisti so se temu smejali, češ saj je to bedarija, zlasti v Ameriki, kjer je kapitalizem tako rekoč prerasel samega sebe. Dežela Morganov in Vanderbildtov...
Na potu v Združene države ameriške sem o tem mnogo premišljeval in bil zelo radoveden, kako bo. V Ameriki sami pa so mi razgovori z angleškimi delavci in z angleškimi delavskimi zaupniki potrdili; vpogled v zakulisje, v strokovno osredje, pa me celo prepričal, da je ta krilatica žal prav blizu resnice.
Po verodostojnih virih sem konsta-tiral, da je v zadnjih petih letih ameriško delavstvo n. pr. pokupilo za 700 milijonov dolarjev delnic raznih podjetij. V strokovnih vodilnih glasilih sem videl in čital priporočila za nakup del-
nic raznih družb, in sicer kar na prvi strani. Poznavalci so mi zatrjevali, da je 15 milijonov delavcev med akcijo-narji v Združenih državah ameriških in to med akcijonarji čisto kapitalističnih podjetij. N. pr. 2,800.000 farmarjev poseduje _ delnice raznih poljedelskih podjetij. Železniške akcije — vse železnice so delniške družbe — so prav priljubljen papir delavskih delničarjev. Preteklo zimo .ie n. pr. newyorška centrala železniške družbe prodala v enem tednu 68.000 svojih delnic med lastne delavce, kar se je s ponosom po-vdarjalo v časopisju.
Zivljenskih zavarovalnih polic je izdanih v Ameriki, večinoma seve med delavce, nad 40 milijonov komadov.
Poznavalci trde in statistika potrjuje, da je ameriško delavstvo naložilo v zadnjih petih letih v banke 15 milijard dolarjev na hranilne konte. 100 milijonov pa še v akcije eksotičnih vrednosti.
Nič čudnega ni, da je pri takšnem razpoloženju v zadnjih letih zrastlo 40 delavskih bank pod raznimi imeni širom Zedinjenih držav.
Iskal sem motivov in hotel dobiti zaključek: »Mogoče nameravajo ameriški delavci s tem načinom vladanja denarja vplivati na podjetja v smislu nekakšne socijalizacije — mogoče je to posebna pot, ki naj vodi do uspeha v boju dela s kapitalom«. Zlasti ustanovitev delavskih bank in delavske banke same so me zanimale, ker v Evropi se te ustanavljajo s specijalnimi nameni, da podpro organizacije kon-zumentov in pospešu^-o produkcijo v smislu konzumno - zadružnih načel.
V Ameriki so le — bussines, posel, lov za dolarjem, za profitom, kajti ameriški delavec je daleč od soci-
jalno - političnega altruizma. Izvzeti so priseljeni delavci iz Evrope, kajti že njih podporne jednote so velike al-truistične organizacije — zlasti tisti, ki so se socijalistično in duhovno - napredno orientirali. V teh krogih sem videl, da v tem oziru še niso »ameri-kanizirani«, da se jih Evropa iz mladih let še drži.
Ameriški delavci hočejo le in p r e d-v s e m svoj denar prav dobro naložiti in žele, da se jim čimboliše obrestuje. Posnemajo svoje kapitaliste... »Nu-merus clausus« v Unijah je posnemanje kapitalističnih koncernov. ki so, nasprotni ustanavljanju novih industrij izven koncema in celo v koncer-nih. če to kaže.
*
Ameriška zadružna liga šteje glasom poslovnega poročila, podanega na zadnjem kongresu v Minneapolisu. komaj 170 konzumnih društev s 70.000 člani. Central Cooperativ Exchange, Supe-rior pa je 1. 1924 raizpečala blaga za 613.214 dolarjev, 1. 1925 pa za 835.532 dolarjev. V funtih šterlingih bi to pomenilo: za 1. 1924 139.367, za 1. 1925 pa 171.920. To izprememinjamo v angleške funte zato. da se vidi razlika med U. S. A. in — Veliko Britanijo, kjer sta velenakupni družbi v Manche-stru in Clasgowu razpečali 1. 1924 blaga za 90 milijonov funtov šterlingov. v 1. 1925 pa za 94 milijonov funtov šterlingov.
V	teh številkah se zrcali vsa razlika pojmovanja zadružne misli v U. S. A. in v klasični deželi angleški in sploh v Evropi.
V	Evropi je delavstvo na stališču, da razume pravo vrednost organizacije konzumentov, ki nai mu služi v boju za osamosvojitev. V Zedinienih državah ameriških pa ie domače delavstvo še daleč od tega in vidi d-osedaj vso ugodnost v trenotnem profitu in v vsem utrjenem dobičkarskem sistemu, ameriškega kapitalizma.
Zato nima zadružno gibanje, ki zahteva vse polno altruizma. ljubezni ao ideje in stvari same in vse polno požrtvovalnosti, tako osebne kakor stvarne, v Ameriki nič kaj ugodnih tal! Poleg že omenjenih 2 centralnih organizacij obstoje še naci.ionalna kreditna zveza in pa seve mnogo zadrug, ki ne pripadajo zadružni ligi, med njimi so vse slovenske, »ker se jim zdi škoda denarja za prispevek«. Češke in finske
ameriške konzumne zadruge so seve včlanjene v Ligi in njenih državnih sekcijah. Vseh ameriških zadrug je menda okrog 1800.
Najbolj so podobne evropskemu tipu konzumnih društev naprednejših dežel konzumne zadruge Fincev. V Wauke-ganu, 111., n. pr. sem posetil tamošnjo veliko finsko zadrugo- Cooperative Tirading Co„ ki je bila ustanovljena 1. 1919. s kapitalom Dol 7200. Vzdržuje 2 krasni zadružni prodajalni in veliko moderno mlekarno. Bilanca ie najugodnejša. V 1. 1926. je že izkazala delniškega kapitala 44.030 dolarjev, prodanega blaga pa za Dol. 556.290. Finci so sploh izborni zadrugarji, o čemur sem se prepričal tudi po drugih mestih Amerike. Doma v Evropi je konzumno zadružno gibanje v lepem razcvetu. V Hilsingforsu, glavnem mestu Finske obstoji konzumno društvo »Elanto«, ki šteje danes 33.875 družin in je prodalo leta 1926. blaga za 250 milijonov finskih mark, tedaj skoro za 400 milijonov dinarjev. — »Elanto« ki ji. predseduje sedanji ministrski predsednik Finske, ima 210 prodajaln. Poslovodja neke finske zadruge me je s ponosom informiral o razvoju kon-zumnega zadružništva v domovini, v »deželi tisočerih jezer«. Ko je pa zvedel, da vse to vem, je bil sila vesel in trikrat bolj postrežljiv.
V istem Waukeganu je tudi slovenska konzumna zadruga, ki ima prav krasno prodajalno, v kateri razpeča blaga za 203.000 dolarjev na leto. Deležnega kapitala ima Dol. 23.425.
Slovenske konzumne zadruge so' še:
v Clevelandu ipod imenom »Slovenska delavska zadružna zveza«, ki ima 2 zadružni prodajalni v Coolinwoodu, eno v St. člair v Clevelandu. eno v Loraine v delavskem domu;
v Strabane-Cannonsburgu je ena zadružna prodajalna, v Conemaugh-Franklin dve in v Collinsbugu ena.
Vse so delniške družbe, ker pravega zakona o 'zadrugah USA nimajo.
Zadružne prodajalne naših rojakov so prav lične in prav zanimive v vsakem oziru. V glavnem prodajajo presno meso in sočivje; to dvoje daje dve tretjini opravka in ves zaslužek. Z drugimi nredmeti jim preveč konkurira kapitalistična organizacija »Čenstorov«. Vidi se, da jim manjka prave zadružne centrale, ki bi prevzela tekmovanje s »Čenstori«.
Naši rojaki imajo tudi razne denarne zadruge. Najpriljubljenejša so tzv. stavbena in posojilna društva. Imajo jih v Chicagu (»'Priklad« na Lawndale Ave in Jugoslovensko stavbinsko in posojilno društvo na S. Ridgeway Ave), v Clevelandu (The International Building and Loan Assoziation), v Strabane Pa., v Ccnemaught in še v nekaterih krajih. Največja je v Clevelandu, ki že gre na prvi milijon dolarjev vlog.
Sevedla vse te denarne organizacije stoje same db sebi brez vsake medsebojne zveze, so pa lepi početki prepo-trebne denarne organizacije naših rojakov,.
Vendar se tudi v ameriškem delavstvu samem trudijo prepričani zadrugarji sami (P. VVarbasse, Warriner, Nurmi, Regli, Hal onem, E. Rcnn itd.) in zadru-garice (zlasti gospa Cheel), da ukareni-nijo in razširijo zadružno misel v smislu rockdelskih pijonirjev. Gospa Cheel ustanavlja tzv. ženske gilde in pospešuje rijih delovanje. Uspehi so že tu, zlasti v dlržavi Jowa, sicer majčkeni uspehi, ki pač dokazujejo, da v tej čudni deželi »nemogočih možnosti« tudi z zadružno mislijo ne bo nemogoče ustvariti gibanja z nado na dober uspeh.
Predsednik Zadružne lige, Američan P. Warbasse karakterizira rojene ameriške delavce :s temi besedami: »Nočejo vojske z Wallstreetom — s kapitalističnim središčem velebank — ampak hočejo prav kapitalistično strokovno voiditi lastne banke, kajti teže za profitom in sicer za čim večjim profi-tom.«
Res neizmerno težko je potem zadružni sistem uveljavljati proti temu in poleg tega, kar je danes ukoreninjeno. Amerika je tudi v zadružnem in čisto
delavskem oziru — drug svet.
★
Amerika je res drug svet. Ko sem v juliju odhajal iz Newyork'a v smeri k Chicagu, sem čital, da je prejšnjega dne umrlo v Chicagu 35 oseb zaradi solnča-rice, kajti vročina je že 101%! Notico sem prebral večkrat zapored, končno pa sem se spomnil, dk je ta novi svet ostal še pri starem Fahrenheitu, ki začne z 32%, v Evropi uveljavljeni Cel-sius pa z 0, oz. 1% nad 0. In tako je z mero in vago. Dolgost merijo Američani na čevlje (foot = noga). En čevelj ima 12 palcev, trije čevlji pa en Jard. Ena milja je 5280 čevljev. Naš
meter meri 39 palcev. Tekočine merijo na galone; en galon ima 4 kvorte, en kvort ipa dva pajnta. En kvot je dober liter naše veljave (1.06 1). Žito merijo na bušle. En 'bušel (dobrih 50 naših litrov) ima 4 peke, en pek je 8 kvortov. Platno prodajajo na žeblje, kvordre in jarde. Površina se deli na aklre; en aker ima 160 štirijaških rad, en štirijaški rad 9 štirijaških čevljev in en štirijaški čevelj 144 štirijaških palcev. Naš hektar ima 2 akra in 471 kvadratnih jardov. Tehtajo pa na funte; en funt je 16 unč, ena unča 16 dramov. Naš kilogram je 2.20 ameriškega funta (100 kg = 220 funtov).
Ko sem se v šali tehtal, mi je pokazala vaga precejšnje število funtov. Nejeverno sem jo gledal; pozneje pa sem prasnil v smeh, češ: ameriški funti so pač — ameriški Ameriški funt mesa je manjši kos ...
*
Davno sem si zaželel videti ta novi svet. Če bom živ in zdrav, poj dem še večkrat tja, kajti sedaj, ko doma premišljujem o vsem, kar sem videl in slišal, mi je šele prav žal, da nisem pogledal še to in ono. Pa stara je resnica: čim dalje greš, tem dalje ti kažejo. Amerika je silno prostrana in moji prijatelji ter znanci žive skoro po vsej tej prostranosti. Vabili so me: še sem in tja, ne bo ti žal; boš videl lepe reči. Nisem utegnil. Obljubljam pa:
Če bo mogoče, pogledam še k Vam vsem in od Vas dalje. Tistim pa, ki boste ostali doma, bom najbrže zopet sporočil, tej sem videl iin slišal. Ni lepo, če človek vse zadrži zase; seveda vsega tudi ni izblebetati, zato — z Bogom za enkrat!
D. Merežkovskij:
NIRVANA.
Glej, spet ko prvi dan stvar enja molči ažurna dalj neba, ko da na svetu ni trpljenja in v srcih ne grehote zla. Kaj hoče mi, ljubezen, slava: v molčanju jutranjih poljan živim tako kot prosta trava. In mine noč in mine dan, ne štejem nič, ne raziskujem, v globini duše le čuvstvujem: nobenih misli — kakšna sreča, nobenih želj — o slast največja!
Iz ruščine prevel Ibis.
Prirodoslovec:
Ptice
O tej zanimivi skupini živalstva je naše občinstvo primeroma malo izvedelo, čeravno se ne more trditi, da bi bili širši sloji v prirodoslovnih stvareh nepoučeni. Deloma ie temu krivo pre-pičlo zanimanje naših prirodoslovcev. Po Erjavčevi in Deschmannovi smrti smo se Slovenci z življenjem naših ptic veliko premalo bavili. globlji študij se je le redko kdaj gojil.
Da se vzbudi vsai nekoliko zanimanja za ta važni in najbolj ljubki razred živalstva, ki je v svojem obstoju resno ogrožen, bomo pojasnjevali od časa do časa temeljne pojme o pticah in pri-občevali zmamenitejše pojave iz ptičjega življenja.
Uvod.
Ptice so razločno in ostro zaokroženi razred vretenčarjev. Telo pokriva pernata odeja, njih sprednje okončine so preoblikovane v peroti, imajo izredno nadarjenost glasu, in kar jih med zdaj živečimi vretenčarji najbolj odlikuje in razlikuje, imajo zelo razvito zmožnost letanja po zraku, kratko povedano: ptice so za življenje v zraku ustvarjeni vretenčarji, so poseben svet zase. — Saj so tudi med drugimi živalmi več ali mani dobri letalci, toda prhutanje netopirjev, brenčanje hroščev, čebel in kačjih pastirjev, ko-lebajoče letanje pisanih metuljev ali pa kratki in hlastni polet letečih rib se ne da primerjati s smotrenim, dovršenim ptičjim letanjem.
Ptice žive po vsej zemlji od mrzlega severa do daljnega juga. oživljajo pokrajine večnega ledu. prostrane pustinje, izsušeno puščavo, gozdove, ni-žave, močvirja, vodovja, celine in odprta morta. Ptice in rastline dajejo pokrajini značilno lice.
Kar pusta in prazna ie narava pozimi brez ptičjega petja in žvrgolenja; kako pogrešamo ptice v vročih poletnih mesecih, ko odignezdijo in se golijo ter pripravljajo na odhod proti jugu.
Kako tesne in iskrene so vezi, ki spajajo Ptice in ljudi, nam izpričujejo srbske narodne pesmi, kjer iim je od-kazana posebno važna vloga. Pesniki radi vpletajo v svoje verze misli in vtise o pticah. Kdo ne pozna Prešernove »Nune in kanarčka«, Gregorčičeve » Tožbe ujetega ptiča«, posebno naš
rahločutni Stritar ima v svojih pesmih mnogo motivov iz ptičjega življenja. A tudi navaden človek posveča pticam izredno pozornost. Njih krasno barvito perje in umetno zneseno gnezdo nam vzbuja umetelni čut. Požrtvovalna ljubezen in skrb starcev ob valitvi in vzgojitvi svojega zaroda nas navdaja z občudovanjem.
Od ptic pa ima človek tudi znatne gmotne koristi. Nekatere vrste nam dajejo kot lovne ptice okusno in zdravo meso, druge nam zopet koristijo s perjem in jajci. Mnoge ptice so naše zaveznice v boju proti škodljivcem na vrtu, na polju in v gozdu proti- črvom, žužkom, gosenicam, metuljem, muham, komarjem, kobilicam in drugi golazni, človek je zato dolžan ščititi ptice kot svoje zaveznice v medsebojnem boju za obstanek.
Iz splošnega občudovanja za ptičji rod so vzniknili že davno tudi skromni početki priljubljene vede. ki se je razvila v tisočletjih do vpoštevantja vredne veličine, s kakršno se ne more ponašati skoro nobena druga stroka ne po obsegu in ne po vsebini.
Jajčeslovje (oologija) v ožjem smislu, ki se bavi izključno z zunanjimi posebnostmi jajčje lupine, je pomožna veda ptičeslovja (ornitologije). Prvotno so imeli ooiogijo za igračo, ki se trati z njo samo čas, v novejši dobi se je pa povzpela na stališče eksaktne vede, ki je dognala, da zunanji znaki ptičjega jajca niso slučajni, temveč neprecenljiv kriterij za sorodne zveze posameznih ptičjih skupin. Ta kriterij nudijo jajčje lupine tudii še potem, ko iso znaki, ki so vidni na ptici sami, vsled prilagoditve na izpremenjene življenske pogoje postali nerazločni ali se popolnoma zabrisali; zato je oologija za sistematiko neizogibno potrebna. S tem pa nikakor ne trdimo, da bi bilo mogoče samo po ooloških vidikih se baviti s sistematiko, toda sistem, ki bi bil zgrajen brez pomoči oologije, bi nikakor ne mogel zadostiti znanstvenim zahtevam. Koliko ptičjih vrst so zoologi, ki so določevali po samih mehovih, v sistemih, sestavljenih po kakih enostranskih vidikih, uvrščavali sem in tja, dokler jim ni oologija odkazala mesta, ki so ga ornitologi končno spoznali za pravo.
'Ptice so se mi omilile že kot otroku. Vsako pomlad sem vedel za več gnezd raznovrstnih ptic, ne ida sem se jih bil kakorkoli dotaknil. Starši so me učili in mi zabičili, da se starka skuja in zapusti gnezdo, če se ga človek dotakne ali le dahne vanj. Zadostovalo mi je, da sem gnezdo sploh našel, že tega sem bil neznansko vesel. Kot dijak sem se s posebno vnemo učil živalstva, ne da bi pticam posvečal kako izredno pozornost. Intenzivneje sem se začel baviti z ornitologijo ali ptičeslovjem jeseni 1. 1896., ko je dir. med. Karel R. Hen-nicke nanovo izdajal Naumannovo znamenito delo »Prirodopis ptic Srednje Evrope« v 12 zvezkih. Bodrila sta me znameniti oolog dr. Evgen Rey (umrl 30. avgusta 1909.) in pa znani dr. Viktor vit. Tschusi - Schmidhoffen (umrl 5. marca 1924.). Prvi mi je 1. 1904. podaril popolno pripravo za izpihavanje ptičjih jajc. ki sem jo praktično uporabil šele 7. maja 1913., ko sem izpihal sedem jajc iz gne,zda sive vrane (Corvus cor-nix L.), vzeto 4. maja 1913. v Mestnem logu.
Opazovanju ptičjega življenja sem posvečal ves prosti čas, veliko izkušenj sem si pridobil tudi na lovu, ki sem se z njim bavil ob vsaki priliki. Lov spravi človeka v neposredno idotiko'z naravo, na lovu opazujemo živalsko življenje podnevi in ponoči.
Vsakovrstna smotrena raziskavama v tem stoletju so imela znatne uspehe, n. pr. o barvah in njihovem pomenu kot obrambno sredstvo ptic za obstanek; o lObčevalnih oblikah v družabnem in spolnem življenju ptic, o izražanju duševnega razpoloženja z glasom in znamenji, o pomenu petja in različnih glasov, zlasti o duševnem življenju imamo mnogo novih izkušenj. Problem ptičje selitve se je znatno poglobil z eksperimentalnim načinom opazovanja, ki se je začel tudi v Sloveniji. Dejanje i:n ne-hanje ptic presojamo dandanes s popolnoma drugačnega stališča kakor prej.
Naše ptičeslovno slovstvo se omejuje na avifavno slovenskih pokrajin ter obsega znano Freyerjevo knjižico iz leta 1842., Erjavčeve spise, Deschmannove
K DESETLETNICI BOLJŠEVIŠKE REVOLUCIJE.
V hiši l;;atjeva v Jekaterinburgu, kjer je bila še pred boljševiško revolucijo umorjena rodbina zadnjega ruskega carja.
članke iin zapiske po tedanjih prirodo-pisnih revijah in dnevnikih, Schulzev seznam kranjskih ptic iz 1. 1890., Naše ujede. I. del iz 1. 1917. in O. Reiserjevo delo o mariborskih pticah iz leta 1925. Daljši in krajši članki in zapiski so raztreseni po raznih letnikih »Novic«, »Car-niole«, »Lovca«, »Zvončka«, »Doma in sveta« in dnevnikov. Tudi po raznih inozemskih prirodoslovnih glasilih najdemo mnogo važnih sestavkov ornito-loške vsebine. Imam tu v mislih v prvi vrsti spise Ed. Seidensacherja v »Journal fiir Ornithologie« 1860, Verhand-lungen der k. k. zoolog. - botan. Gesell-
schaft in Wien, 1862 do 1864, Nauman-nia 1859, Mitteilungen des naturvviss. Vereines fiir Steiermark 1863 in 1864, ki opisujejo ptice novomeške okolice in pa štajerske, posebno ptice celjske okolice. To slovstvo ise nanaša, kakor rečeno, samb na popis naših gnezdilcev, Ie nekaj malega je povedanega tudi o ptičji selitvi. Poglobitev ormitološke vede pričakujemo od našega akademskega naraščaja; potrebni imenik naših ptic ter avifavno Slovenije po najnovejšem stanju pa nam mora v doglednem času preskrbeti novoustanovljeni ornitološki observatorij v Ljubljani.
Praktični nasveti.
iM i š i in podgane so najhujše sovražnice človeštva, ker prenašajo nalezljive bolezni, so ostudne ter riapravljiajo mnogo škode. Preganjamo jih na vse imožne načine. Vse mišje in podganje luknje zamašimo s črepinjamii od stekla, da se živalice porežejo; dalje zapremo v stanovanje lačno mačko ter vedno in vedno nastavljamo dobre pasti, ki jih Moramo vsakokrat, kadar se je v njih vjela podgana alli miš, dobro izprati z kugam. Sicer živalice me pridejo več blizu. Tudii treba devati v past vsakokrat drugo vabo, n. pr. meso, slanino, jedro oreha, klobaso i. dr., iker podgane, izlasti pa miši, so premetene in hitro opazijo zvijačo. Pokončujeino jih lahko tudi na sledeči način: tNalpravi iz drolžija majhne kroglice in jih raztrosi v primerni množini po prostorih, kjer so miši in podgane. Hkra-tu pa iniastavi posodo z -vodo, da morejo živalice do nje. (Po zavžiteim drožju jih namreč začne žejati in napijejo se vode. Orožje se v žalodcii raztopi in ga raizžene: živalice tpogroejo. Tudi v lekarni je dobiti razne sitrupe za imišj in podgane. Najgotoveje de-teje fosforjeva mazilo. iNamaižemio ga na kruh, meso ali slanino ter povaljamo nato pripravljene koščke v moki. Fosforjevega mazila ne sme biti preveč, ker ostro diši in se v tami sveti. Strupe, kakršno ie fosforjevo mazilo, 'dobimo v lekarnah le z zdravnikovim nakazilom in potrdilom od občine. Poleg nevarnosti, dia bi ponžila strup tudi kaka domača žival ali celo kak otrok, ima tako 'zastrupljanje še drugo slano stran. Preden imiiši in podgane poginejo, se .žarijejo v svoje luknje; tu segnijejo in razširjajo ostuden smrad. — V mnogih državah je določen en dam v letu polkončava-mju miši iin podgan. To velja .za vso dotič-roo drlžiavo. Vsi hišni posestniki dobe istega
dne nakazila za strup, tako da ga nastavijo vsi ob istem času to ije vsakdo opozorjen, da itraba one dni paziti na domače živali ki otroke. Gospodarji pošljejo potem zastrupljene miši im podgane določenemu uradu in dobe nagrade, .ako so j'i'h pokončali veliko število. Določen pa je isti dan za vso državo tudi zato, da živali ne morejo uiti v druge hiše, saj jih čaka povsod ista usoda. Tako postopanje je vsekakor vredno posnemanja.
Petrolejke in svetiljke na špirit ne smrde, ako pomočiš stenj, preden ga uporabljaš, v oster kis. Stenj se mora potem dobro posušiti. Tako pripravljen stenj se tudi ne kadi. —- Marsikatera gospodinja ima navado, da privije gorečo petrolejko, ako ne potrebuje močne razsvetljave; meni namreč, da pogori na ta način manj petroleja. Ali to mnenje je napačno; petroleja zgori prav toliko kakor pri popolnoma goreči svetiljki, o čemer se lahko vsak sam prepriča. Pač pa pokvari privita petrolejka v sobi zrak, ker izhlapi precej nepožganega petroleja, kar spoznamo po neprijetnem, dušljivem dnihu, ki ga razširja taka svetiljka.
Sadno drevje ne uspeva, če je zaraščeno s travo prav do debla. Že pozimi ali vsaj na spomlad treba zemljo okoli drevesa okopati, zrahljati iin pognojiti. Tudi zalivati je treba včasih, kadar je dolga suša in ni hud mraz. amipak ne z mrzlo, temveč s prav malo mlačno vodo. Vrt naj si gospodinja pognoji tudi že pozimi s pepelom, sajami, apnom in drugimi odpadki. Zemljo naj prekoplje, da pride gnoj globoko vanjo. Seveda treba na pomlad nanovo gnojiti z živalskim gnojem.
NASLOVNA SLIKA je posnetek iz okolice Skoplja, ki slovi zaradi pestrih in ornamentalno bogatih narodnih noš. Devojke plešejo kolo, najlepši jugoslo: venski ples.
p. v b. Francoščina za samouke.
Metoda jezikovnega pouka na praktični podlagi.
42.
Plus1 de harems2 en Turquie3!
On mande4 de Constantinople5 a 1'agence6 Central News7 que c'est8 hier a minuit9 qu'best entree'0 en vigueur11 en Turquie la oi12 sur le divorce13. Desormais14, les divorces ne seront plus15 decides16 d'apres17 l'ancienne18 loi12, mais devront19 etie prononces20 par les tribunaux21. Hommes22 et fem-mes23 seront places24 sur un pied25 d' egalite26 et la bigamie17 sera punie*8 d'une peine29 de cinq ans de prison30 Les temmes23 pourront31 obtenir32 le divorce13 a leur profit33 pour infidelite34, mauvais35 traitements36, abandon;7 ou defaut38 d'entretien£9 de la parP0 du m ari41.
Cette reforme42, la plus mportante43 peut-etre44 qu'ait accomplie45 Musiapba Kemal, marque46 done47 la fin48 du harem'.
(La Tribune de Geneve, 9. 10. 1926.)
1 (plu)	več; nič vzž
2 (anm) m.	harem
8 (turki) ž. 4 (ffi-mad)	Turčija
	poroča se
mander	poročati, sporočiti
5 (Kčostattopl)	Carigrad
6 (ažas) ž.	(doprsni) urad, agentura
' (sentral njuz)	[angl. izrazi
8 naglašeni izraz se stavlja med c' est.. . que	
te tri besede se	ne prevedejo
9 (min"i) m.	polnoč
10 (s-tatre)	je stopila
entrer	vstopiti
11 (vigcer) ž.	cilost; veljava
12 (lwa)	zakon
13 (divors)	razporoka, ločitev zakona
14 (dezarnu)	odslej naprej
15 (na-sruipJu)	ne bo jo več
16 (deside)	odločeni
decider	odločiti, skleniti
" (daprt)	po
18 (asjen) ž.	stara, nekdanja, b vša;
m. ancien (asjij)	
19 (davr&)	bodo morali
devoir (devwar)	morati
20 (pronfose)	izrečeni
prononcer	izreči
21 (tribuno)	sodišča; edn. Ie tribunal
22 (om)	moški, možje
2" (fam)	ženske, žene
24 (srčo-plase)	bodo postavljeni
placer	postaviti
25 (pje) _	noga
(egalite) ž.	enakost
26 sur un pied d' egalite na enako stališče
(bigami)	dvoženstvo
(sra-ptini)	bo kaznovana
punir	kaznovali
(psn)	kazen
(prizw) ž.	ječa, zapor .
(pur<3)	bodo mogli, -e
puvoir	moč'
(pptanir)	dob ti, doseči
(alcer-profi) m.	v svojo korist
(rjfidelite) ž.	nezvestoba
(movE) m.	slab
ž. mauvaise (movsz)
(tretma) m.	ravnanje, postopanje
(abad«) m.	zapustitev
(deio) m.	pomanjkanje
(atratjfj) m.	vzdrževanje
(da-la-par)	od strani
(mari)	soprog, mož
(reiorm)	pieosnova, reforma
(la-plii-zf/portit)	najvažnejša
(po-Htr)	morda, mogoče
(s-takuSpli)	ie izvršil
accomplir (akSplir) izvršiti
(mark)	znači
marquer (marke)	zaznamovati, značiti
(d5)	torej
(fr,)	konec.
Razlaga.
27.) Prihodnji las,
le futur (fulur),
Vseh glagolov ima	končnice
-	ai - ons
-	as - ez -a -ont
Te končnice so vzete iz sedanjika pomožnega glagola avoir Pritikajo se na nedoločnik (in ne na deblo!):
je saluer-ai pozdravi bom, je porter-ai nosil bom.
Prihodnji čas pomožnikov.
j' aurai	(žore)
tu auras	(tii - ora)
il a ura	(i-lora)
nous aurons	(nu- zorfi)
vous aurez	(vu-zore)
ils auront	(il - zoru) imel bom, itd.
je serai	(ža-sre) ali (ssre)
tu seras	(tli • sra)
il sera nous serons vous serez ils seront bom, itd.
(il - sra) (nu-S'w) (vu-sre) (il - srw)
Primeri za prihodnji čas:
Elle ne ruinera personne (22; S3) nikogar ne bo uničila. La ligne aerienne sera ouverte (20; ,6)
zračna proga bo otvoriena. L'Assemblee s'ouvrira (41; 7) skupščina se bo otvorila. Deux discours seront prononces (41; u)
imeli bodo dva govora. Le roi sera rentre (41; ") kralj se bo vrnil.
Les divorces ne seront plus decides (4^; 16) razporoke se ne bodo več odločale.
Ils devront etre prononces (42; 20) morale se bodo izreči.
Ils seront places [M-, 2+) postavljeni bodo.
La bigamie sera punie (42; 28) dvo-
ženstvo se bo kaznovalo. Les femmes pouiront obtenir le divorce (42; 32) ženske bodo mogle doseči razporoko.
Nepravilno tvorjeni lutur:
devoir morati; je devrai (ža-davre)
moral bom. pouvoir moči; je pourrai (ža-pure)
mogel bom. venir priti; je vien irai (že-vj dre) prišel bom. revenir vrniti se; je reviendrai (že-re-vjridre) vrnil se bom.
43.
Societe des Nations1.
Septieme Assemblee2. Deuxieme seance3 pleniere4 tenue5 a la Salle6 de la Re-formaton7, le lundi 6 septembre 1926, a 16 h. 30.
Election8 du president. Le vote9 a lieu10 au scrutin11 secret12. 48 Etat^13 prennent14 part15 au vote.
M. Nintcbitch (Royaume des Serbes, Croates et Slovenes16) obtient17 42 suf-frages18.
En consequence19, M. Nintchitch est proclame20 President de la septieme Assemblee.
Discours21 du President. Mesdames et Messieurs22, je vous remercie23 du grand honneui24 que25 vous venez de faire26 a mon pays'-7. C' est28 a lui29, en effet30, et nonsl a ma personne32, que28 s' adressent33 vos suffrages.
1	(s3sjete-de-nasjo>) Društvo narodov
2	(asible) ž.	skupščina 8 (se«s) ž. seja
4	(plenjsr) ž.	plenaren, popoln rn plemer (plenje)
5	(tanfl)	držana, ki se je vršila tenir (tanir) držati
6	(sal)	dvorana
' (refirtnasjv) reformacija 6 ' [velika zborovalna dvorana v Ženevi]
8	(ehksjčo) ž. [iz-]volitev
9	(vat)	glasovanje
10	(a-ljo)	se vrši avoir lieu vršiti se
11	(škrati)	glasovanje, skrutiriij
(sakrs)	tajen,
ž. secrete (sskret) (eta) m. (prsn)
prendre (pradr) (par) ž.
15 prendre part
skrive i
država vzamejo vzeti del
udeležiti se (rwajom-de-ssrb-kroat-ze-sbv£nl
Kraljevina SHS
(aptjrj)	dobi
obtenir (aptanir) dobiti (siifraž)	glas
(a-kSsek»s) vs ed tega, zato (s pioklame) je oroglašen proclamer	proglasiti
(d skuri m. govoi (medam-ze-mes o) gospe in gospodje (ža-vu ramtrsij zahvaljujem se vam remercier que qu'un
(rsm;rsje kelko) zahvaliti se komu (v franc.: zahvaliti koga) čast
katerega, katero ste ravnokar izkazali dežela
prim. 42; 8 » nam [namreč: a mon pay3] v resnici, v istini ne
oseba
se obračajo, so dani obrniti se na koga
(t-Dnoer) m. (ks)
(vu-vsne-da-fer)
(p-iO
c' est. .. que
(alQi)
(a-nefe)
inG)
(person)
(sadres)
s'adresser ž
Urejuje Božidar Borko. — Izdaja za konzorcij «Jutra» Adolt Ribnikar. — Za «Na» rodno tiskarnoD d d kot tiskarnarja Fran Jezeršek — Vsi v Ljubljani.