GLAS
LETO XXIII. ŠT. 7 (1069) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 22. FEBRUARJA 2018
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Dijaška Prešernova proslava 
Žuboreča
ustvarjalnost
mladih
  rireditev ob dnevu slovenske kulture v go-
riškem Kulturnem domu, v petek, 16. fe-
bruarja 2018, je bila res navdušujoča in
ogleda vredna, saj so jo z veliko zagnanostjo in
veseljem izoblikovali dijaki, ob skrbnem men-
torstvu profesorjev. Mladi so pokazali, da namen-
jajo prosti čas raznolikim dejavnostim, ki boga-
tijo njihovo vsestransko rast. Razveseljivo je tudi,
da čutijo ta praznik kot res nekaj pomembnega.
“Razpon vrednot, kot so jezik, kultura, ustvarjal-
nost, je prav gotovo tudi danes opornik na poti
k skupnemu cilju. In ta cilj je najtežja, obenem
pa najlepša stvar na svetu: ta cilj je biti človek”.
Tako je pomenljivo poudaril tretjelicejec Simon
Cotič, ki je s sošolko Eriko Kosič sproščeno pove-
zoval program dopoldanske prireditve. Program
se je vil tekoče, brez odvečnih premorov med gla-
sbenimi, pevskimi in plesnimi nastopi (sceno-
grafija: Demetra Jarc in Karen Trafficante). Pri
tem seveda ni mogla manjkati vsebin polna slo-
venska himna, Prešernova Zdravljica, ki jo je za
uvod zapel moški zbor. Za to priložnost so se
ubrano zlili zreli moški glasovi profesorjev in
sveži mladih dijakov. David Bandelj, David Cro-
selli, Jurij Klanjšček, Paolo Posillipo, Luka Paljk,
Andrej Rustja in Adrijan Pahor so vzneseno zapeli
tudi Vse najlepše rožice in Slovenec sem. Izvirna
je bila pesem raperja Sebastiana Zamare Tujec, ki
jo je uglasbil Francesco Milini in je povzela
občutja današnjega človeka, ki je pravzaprav tu-
jec tudi samemu sebi.
/ str. 6
Iva Koršič
P
www.noviglas.eu
Zamejski praznik slovenske kulture
Kulturni dom v Trstu
Osrednja
Prešernova
proslava
   e samo
človek,
ne samo
narod, tudi človeštvo
se bo vzdignilo iz
močvirja, očiščeno
in pomlajeno! ” Tako
je zapisal pisatelj
Ivan Cankar v govo-
ru Očiščenje in pom-
lajenje, ki ga je imel
v Trstu pred sto leti.
V neomahljivih Cankarjevih besedah razbere-
mo določene elemente, ki so še vedno aktual-
ni.
Letošnji osrednji kulturni praznik Slovencev v
Italiji se je opiral na aktualnost Cankarjevih mi-
sli; v ospredju pa so bili mladi kot prispodoba
prihodnosti.
Organizacijo proslave sta krovni organizaciji,
Svet slovenskih organizacij in Slovensko kul-
turno-gospodarska zveza, zaupali Slovenskemu
stalnemu gledališču. Umetniški vodja SSG Igor
Pison je letošnji slovesnosti želel dati pomlajen,
manj formalen ton. Pison se je pri oblikovanju
programa odločil, da bo dogodek razdelil na
dva dela. V prvem delu z naslovom Čistilna ak-
cija za pomlajenje! so pripadniki različnih ge-
neracij obravnavali nekatere aktualne teme o
kulturnem dogajanju v naši deželi. Še posebej
so izpostavili Narodni dom v Trstu.
/ str. 3
Marko Manin
“N
Foto damj@n
  eliki šotor za begunce in prosilce za azil,
ki ga je v prvi polovici decembra posta-
vila nadškofija na dvorišču zavoda Con-
tavalle v četrti Sv. Ane v Gorici, bodo morali “za-
radi upravnih in birokratskih razlogov”
predčasno podreti. Začasna struktura, ki je lah-
ko nudila zatočišče največ 60 “gostom”, po za-
konu lahko stoji največ 90 dni. Občinska uprava
je opozorila Cerkev, da rok zapade 5. marca (5.
12. je bil postavljen), ne pa 13. marca, ko so od-
prli vrata potrebnim. Ker je 5. marec ponedeljek
in specializirano podjetje potrebuje dva dni za
odstranitev šotora, bodo v njem ljudje brez stre-
he nad glavo zadnjič prespali v noči s 27. na 28.
februar. Vprašanje “Kaj pa potem”? ostaja žal
brez odgovora.
Kot znano, je šotor namestila goriška Cerkev na
izrecno prošnjo prefekta Marchesiella po za-
prtju Bombijevega predora, kjer je jeseni v nedo-
stojnih razmerah prenočevalo do 160 migrantov.
V
Škofijski vikar za
Karitas g. Stefano
Goina (na sliki) ,
direktor Karitas g.
Paolo Zuttion,
urednik škofijskega
tednika Voce Ison-
tina Mauro Ungaro
in Simone Orsoli-
ni, predstavnik za-
druge Murice, ki je
upravljala projekt,
so na tiskovni kon-
ferenci 20. februar-
ja obžalovali sklep
občinske uprave, a
v to so prisiljeni, si-
cer tvegajo kazen-
ski postopek. “Iz-
kušnja je bila do-
bra, če se lahko ta-
ko reče”, je dejal
Goina. Šotor je bil
namreč vedno poln; žal ni bil vedno dovolj pro-
storen za vse, ki so potrebovali zatočišče. Zato so
jih v zadnjih tednih kar nekaj sprejeli tudi v drugih
(vedno cerkvenih!) strukturah. Nekaj številk: od
13. decembra 2017 do 19. februarja 2018 je goriška
Cerkev v šotoru in na sedežu Karitas sprejela 5.497
oseb, dnevno tudi do 120. “Vse to je slonelo izrec-
no na ramenih goriške Cerkve”, je poudaril Unga-
ro. Večina jih je bilo iz Pakistana, nato Afganistana
in drugih držav, celo iz Nepala.
Še enkrat so poudarili, da priseljenci še naprej pri-
hajajo (povprečno 12 na dan) in da je število teh,
ki jih oblasti občasno premeščajo v zbirne centre
drugih pokrajin oz. dežel, povsem neznatno. Sve-
tla točka žalostne zgodbe so prostovoljci, ki še ved-
no skrbijo za obroke priseljencev.
Kaj pa zdaj? Kot je že večkrat dejal nadškof Reda-
elli, ni naloga Cerkve sprejemati begunce in pro-
silce za azil. To je naloga javnih uprav! “Ni naša
naloga, smo pa resno zaskrbljeni, kje bodo fantje
odslej prenočevali”..., je povedal Zuttion. / DD
Spoštovane naročnice in naročnike lepo
prosimo, da se v primeru poznega poštnega
dostavljanja našega tednika obrnejo
neposredno na krajevni poštni urad in ostro
opozorijo na nedostojno obnašanje nekaterih
krajevnih poštarjev, ki ne opravljajo svojega
dela. Novi glas namreč pošiljamo v tiskarno
ob torkih, takoj po 13. uri, da gre v Padovi na
pošto še isti dan, tako da je na tržaških,
goriških in drugih poštnih postojankah že ob
sredah zjutraj. Naredili smo vse, kar je v naših
močeh, da bi Novi glas prejemali pravočasno!
Zamude, nedopustne in sramotne, so torej
krivda krajevnih poštnih uradov.
Hvala za sodelovanje in razumevanje!
Pomembno sporočilo
Foto damj@n
Pred časom bodo podrli šotor za migrante
Kaj pa potem?
Svet okrog nas22. februarja 20182
Povejmo na glas
Te volitve bodo zelo odločilne
Še se nabirajo podpisi za pravice narodnih in jezikovnih manjšin
EFHR podpira Minority
SafePack na področju Litve
  vropska fundacija za člo-
vekove pravice (EFHR –
European Foundation of
Human Rights) je ustanova, ki
ima sedež v Vilniusu, glavnem
mestu Litve. Ustanovljena je
bila leta 2010 po vstopu Litve
v Evropsko unijo
(2004) kot odgovor
na pogosta kršenja
človekovih pravic in
pravic narodnih
manjšin. Od ustano-
vitve dalje nudi brez-
plačno pravno po-
moč vsem tistim, ki
so v javnosti ali v za-
sebnem življenju
doživeli krivico zaradi
diskriminacije ali zlo-
rabe. Redno prevze-
ma pobude za širjenje
splošnega poznavanja
človekovih pravic in
potrebo po zaščiti
ranljivih skupin. Še
posebno se posveča
pravicam poljske narodne
skupnosti v Litvi.
S tiskovnim sporočilom z dne
13. februarja je EFHR javno
podprla evropsko državljansko
pobudo Minority SafePack in
sprejela koordinacijsko vlogo
pri zbiranju podpisov v Litvi.
Promocijo za Minority Safe-
Pack izvaja po lastni spletni
strani in socialnih omrežjih.
Na univerzi in na mednarodni
šoli v Vilniusu je uredila zbir-
na mesta, kjer nudi informa-
cije o pobudi ter omogoča, da
ljudje oddajo svoj podpis. Na-
dalje EFHR pripravlja več do-
godkov za promocijo Minori-
ty SafePack na univerzi v Bia-
lystoku in v Poljskem domu
kulture v Vilniusu.
EFHR je zelo zanimiva ustano-
va, ki je do zdaj razvila zelo
raznoliko vrsto aktivnosti na
področju varstva človekovih
pravic. “Ponudba” EFHR je ze-
E lo dobro predstavljena naspletni strani www. efhr. eu, kije vidna v litovskem, an-
gleškem, poljskem in ruskem
jeziku. Med aktivnosti, ki jih
izvaja EFHR, spada urad za
pravno pomoč, skrb za pravil-
no zapisovanje imena in
priimka, delovanje centra za
pomoč, prizadevanje proti so-
vražnemu govoru, prijava di-
skriminacij na delovnem me-
stu, objava poročil, vodenje
peticij. Posebno poglavje pri-
pada objavi dobre prakse ozi-
roma tistih prizadevanj, ki so
se uspešno končala.
Poleg omenjenih aktivnosti je
EFHR zelo dejavna tudi na po-
dročju formacije, ker nudi šte-
vilne tečaje in pripravništva
na področju človekovih pra-
vic. Zaradi tega se na to usta-
novo vpisuje veliko študentov
iz cele Evrope, tudi takih, ki
želijo v svojo univerzitetno
pot vključiti izkušnjo Era-
smus+.
EFHR razvija tudi več medna-
rodnih sodelovanj z evropski-
mi ustanovami in organizaci-
jami, ki delujejo na področju
varstva narodnih skupnosti in
manjšinskih jezikov. Na tak
način nudi možnost, da pol-
jska in ruska narodna skup-
nost, ki živita v Litvi, lahko
imata primerno pomoč pri
uveljavljanju svojih pravic.
Konkreten primer take po-
moči je prevod celotne splet-
ne strani občine Vilnius v pol-
jski jezik. V tej luči lahko ra-
zumemo tudi pomembno
priznanje, ki ga je EFHR preje-
la, ko je bila povabljena na de-
lovni posvet OSCE – Organi-
zacije za varnost in razvoj, ki
je julija 2016 potekal ravno v
Vilniusu.
Podobno kot EFHR v Litvi so
se v zbiranje podpisov za Mi-
nority SafePack vključile tudi
narodne in jezikovne skupno-
sti v Italiji. Slovenci v FJK lah-
ko podpišemo na spletu
(https: //ec.europa.eu/citi-
zens-initiative/32/public/#/)
ali s podpisom na papirnatih
obrazcih, ki so na voljo na se-
dežih slovenskih organizacij,
v Tržaškem knjižnem središču
in v goriški Katoliški knjigar-
ni. Ne zamudimo te enkratne
priložnosti!
JČ
  ot že rečeno, bodo bližnje volitve v ve-
liki meri vplivale na našo prihodnost,
zaradi tega je prav, da se vsa naša skup-
nost odzove nanje odločno in z veliko volilno
udeležbo. Kdo bi lahko rekel, kaj pa pomeni-
mo v morju šestdesetih milijonov, vendar to-
vrsten dvom ni na mestu, je v osnovi škodljiv
in zmanjšuje vrednost samopodobe tistih, ki
bi se na volilni dan odločili ostati doma. Ne
nazadnje je že ob tej vsedržavni izbiri v igri tu-
di smer dežele Furlanije Julijske krajine, kjer
pa je teža našega glasu bolj razvidna in s tem
dokazljivo vplivna. In zakaj naj bi bile letošnje
politične volitve tako zelo odločilne oziroma
bolj, kot so bile marsikatere v preteklosti? Vse-
kakor zato, ker prihaja do soočenja dveh zelo
različnih pogledov na svet in takšno ali dru-
gačno vsesplošno ureditev skupnega življenja.
To soočenje je v tem času deležno dodatne in
vedno večje napetosti. Eden od pogledov je
zagotovo več kot skrb vzbujajoč, medtem ko
drugi zagotavlja vsaj vzdrževanje sprejemljivih
temeljnih opredelitev. Brez njih bi se vse-
splošne razmere močno poslabšale, in to ne-
mara kar do prvega roba skrajnosti. Troje je
ključnih naslovov, ki nas v razvitem svetu de-
lijo na eno ali na drugo stran. Prvi je odnos
do Evrope, ki se marsikomu zdi oddaljena, a
to ni tako. Drugi je odnos do sociale v luči vse
večjih razlik, se pravi vse tja do revščine. In
tretji, brez vsakega dvoma najbolj pereč, naj-
bolj razdvajajoč in zelo verjetno daleč najbolj
pereč, pa je odnos do migrantov, ki vse bolj
pogojujejo naša prihodnja obdobja. Desnosre-
dinski pogled želi Evropo kar se da oslabiti in
obuditi idejo nacionalnih držav, ki naj se v
skrbi za svoje državljane ponovno zaprejo va-
se. Ta pogled želi krepiti vlogo močnih in bo-
gatih, za socialno nižje sloje mu ni dosti mar.
In slednjič ta pogled vidi v migrantih veliko
grožnjo, ki jo je treba čim prej odstraniti, od-
straniti seveda migrante s podpihovanjem
strahu pred njimi, vse skupaj v obrambi pri-
dobitev naše civilizacije. Odveč je podrobno
opisovati nasprotni pogled na družbo in
življenje v njej, pogled, ki vidi v Evropi enkrat-
no priložnost za uresničitev srečne skupnosti
narodov. Prizadeva si za ohranitev in krepitev
socialnega čuta in gleda na migrante kot na
osebe v stiski, saj vidi v njih posledico svetov-
nih premikanj iz območja revščine in vojn. V
tem širokem, a pomenljivem okviru, ki bo še
dolgo določal našo prihodnost, nastopa naša
narodna skupnost z jasnim in trdnim sta-
liščem, da se je nujno in častno zavzemati za
strpno politiko, ki edina zagotavlja srečne ali
vsaj razumevajoče odnose med vsemi. Nismo
še dosegli pravice do zajamčenega zastopstva,
lahko pa dokažemo svojo volilno organizira-
nost s tem, da v kar največji možni meri pod-
premo svoje predstavnike, ali kakor lepo piše
v zadnji številki Doma: “Šest je kandidatov, ki
se imajo za Slovenca: Tatjana Rojc, Fabrizio
Dorbolo', Enrico Robazza, Franco Strain, Giu-
seppe Prasel, Paolo Vizintin”.
Janez Povše
K
V skladu z določili zakona št. 28 z dne 22. 2. 2000 in odloka
št. 1/18/CONS Oblasti za jamstva v komunikacijah
(AGCOM) z dne 10. 1. 2018, ki je bil objavljen v Uradnem
listu št. 8 z dne 11. 1. 2018, na podlagi predpisov na
področju političnega komuniciranja med volilno kampanjo
in enakih možnosti dostopa do medijev, Zadruga Goriška
Mohorjeva kot založnik tednika Novi glas sporoča, da
namerava Novi glas objavljati volilna politična sporočila in
oglase za volitve v italijanski parlament in senat, ki bodo 4.
marca letos.
(Celotno sporočilo na našem portalu www. noviglas. eu)
Obvestilo o volilnem oglaševanju
Trst / Srečanje z ministrom Gorazdom Žmavcem in predsednikoma SKGZ in SSO
Odgovorni uredniki 
o naših časnikih
  inister Vlade RS za
Slovence v zamej-
stvu in po svetu Go-
razd Žmavc se je s predsedni-
koma krovnih organizacij, Ru-
dijem Pavšičem (SKGZ) in
Walterjem Bandljem (SSO),
srečal s predstavniki sloven-
skih tiskanih medijev. Na
srečanju, na katerem so bili
prisotni predstavniki Primor-
skega dnevnika, Novega glasa,
Novega Matajurja in Doma, se
je vodja Urada za Slovence sez-
nanil s problematiko in izzivi,
M s katerimi se srečujejo zamej-ski mediji.Odgovorni uredniki in pred-
stavniki založniških hiš so iz-
postavili vlogo časopisov v
slovenski narodni skupnosti,
njihova prizadevanja za pove-
zovanje obmejnega prostora
ter vse večjo potrebo po
soočanju z novimi tehnologi-
jami, ki bodo v prihodnosti
vidno pogojevale delovanje ti-
skanih medijev tudi v našem
prostoru.
Na srečanju, ki je potekalo na
sedežu SKGZ v Trstu, so se pri-
sotni strinjali, da vsi štirje slo-
venski tiskani mediji odigrava-
jo pomembno informativno
vlogo. Poleg tega pa je njihovo
temeljno poslanstvo tudi šir-
jenje in uvel-
javljanje slo-
venskega je-
zika v družbi,
ki postaja
čedalje bolj
večjezična in
potrebuje
“spodbuje-
valce” slo-
venske bese-
de.
Minister Go-
razd Žmavc
je s sogovor-
niki obravna-
val tudi fi-
nančne vidi-
ke, ki bistve-
no pogojujejo razvoj tiskanih
medijev. Izpostavil je potrebo
po večjem povezovanju med
tukajšnjimi časopisi s ciljem,
da se dvigne kakovostna po-
nudba. Po ministrovem
mnenju bi bilo vredno vzpo-
staviti sodelovanje tudi z me-
dijskimi hišami v Sloveniji.
SSk in DS / Srečanje s kandidatko  za senat Tatjano Rojc  
Če bo izvoljena, se bo zavzemala za
vse Slovence
  ponedeljek, 19. fe-
bruarja, sta Slovenska
skupnost in Demokrat-
ska stranka organizirali v mali
dvorani Kulturnega centra
Lojze Bratuž srečanje s kandi-
datko za senat Tatjano Rojc.
Večer je vodil
odgovorni
urednik Nove-
ga glasa Jurij
Paljk, ki je po
kratkem uvodu
vprašal, kako je
sploh prišlo do
te kandidature.
Tatjana Rojc je
razložila, da je
bila na začetku
v sklopu dvajse-
tih “ne politi-
kov” in se po-
tem skoraj ne-
pričakovano
znašla med zad-
njimi možnimi
imeni. V nadal-
jevanju je kan-
didatka povedala, da je Rim
zelo oddaljen od nas in zato
je tudi bistvenega pomena, da
Slovenci izvolijo svojega za-
V stopnika, ki se lahko zavzemaza naše problematike in omo-goči, da ostali spoznajo in ne
pozabijo na našo realnost. Ita-
lijanski poslanci ne bodo
rešili odprtih vprašanj naše
skupnosti, ampak mi s svojim
predstavnikom in močnimi
zavezniki lahko veliko do-
sežemo. Goriške volivce je tu-
di spomnila, da so tudi v času
večjih delitev zmogli izvoliti
Slovenca in zato bi moralo bi-
ti zdaj lažje, ko je kandidat
neodvisen in bo v primeru iz-
volitve pripeljal v Rim obe
duši, katoliško in laično. Na
večeru sta se sogovornika do-
taknila še številnih pomem-
bnih tematik. Tatjana Rojc je
poudarila, kako sta pomem-
bna kultura in šport, ker
omogočata, da se Slovenci
združujemo, gojimo discipli-
no, vrednote in temelje za
odraslo življenje. Kandidatka
seveda ni pozabila na zaščitni
zakon, ki ni v celoti uresničen
in ima še veliko odprtih
vprašanj, za katere se bo ned-
vomno zavzemala. “Telefon
in kontakti ne bodo nikoli za-
prti. Če bom izvoljena,
računam na sodelovanje in
pomoč vseh”! je sklenila Tat-
jana Rojc.
MČ
Foto Marino Marsič
Foto DD
Aktualno 22. februarja 2018 3
S 1. strani
Osrednja Prešernova
proslava
  rugi del pa je bil na-
menjen uradnemu de-
lu proslave. Na velikem
odru Kulturnega doma so na-
stopili dramska igralca Barbara
Cerar in Primož Forte, pet dija-
kov liceja Franceta Prešerna iz
Trsta in slavnostni govornik,
podpredsednik deželnega sveta
in deželni poslanec Igor Gabro-
vec.
Z razliko od predsednika
upravnega odbora
Prešernovega sklada Vin-
ka Möderndorferja, ki je
na Prešernovi proslavi v
Cankarjevem domu v
Ljubljani začel govor s
Cankarjevimi besedami
“Dolina šentflorjanska,
pozdravljena” (v njem se
je kritično nanašal na
položaj kulture v Slove-
niji), se je politik Igor Ga-
brovec v svojem govoru
naslanjal na Cankarjevo
tržaško predavanje
Očiščenje in pomlajenje.
Slavnostni govornik je
osvetlil današnje razme-
re Slovencev v Italiji in
jih primerjal z vsebino
aktualnega Cankarjeve-
ga govora, od katerega letos mi-
neva natanko sto let.
Gabrovec potrjuje, da je Ivan
Cankar, v nasprotju s svojo sicer
prevladujočo pesimistično lite-
rarno tendenco, ravno v tem
govoru, ki ga lahko imamo za
politični testament slehernemu
Slovencu in slovenskemu naro-
du nasploh, pokazal neko novo
zagnanost, željo po spravi, po
novem začetku, po očiščenju
namreč in predvsem pomlajen-
ju slovenskega naroda, ki se je
leta 1918 dvigoval iz ruševin
D prve svetovne vojne.Slavnostni govornik je tudi ori-sal politično in ekonomsko sli-
ko tedanjega Trsta, po razpadu
mogočnega imperija: “Trst je
bil tedaj iredentistično močno
usmerjen in te težnje so dušile
njegov naravni razvoj v močno
ekonomsko in politično velesi-
lo. Slovenci, ki so se tega zave-
dali, so dojeli, da je njihovo edi-
no orožje za preživetje le zavest
o slovenski pripadnosti”.
V nagovoru je Gabrovec pri-
pomnil, da je Cankar verjel v
moč slovenskega naroda in že
predvidel neko skupno družino
vseh narodov v Evropi. Igor Ga-
brovec je omenil tudi Srečka
Kosovela, čigar vzor je bil
evropski človek, ki bi ljubil vse
ljudi in v tej ljubezni delal.
Gabrovec je še izpostavil nelah-
ki položaj hude finančne in
družbene krize, ki se spajata s
težko krizo identitete. “Vesti o
terorističnih napadih in o vsa-
kodnevnem nasilju spodbujajo
še večji občutek nezaupanja in
vzbujajo strah”, pravi Gabro-
vec, ki obenem predlaga
rešitev: “Najboljša pot pri od-
pravljanju strahu pa je pot zau-
panja”. Govornik je izrazil željo,
da bi v naši skupnosti kot tudi
v odnosu z drugimi narodi
gradili trdno kulturo zaupan-
ja.
Podpredsednik deželnega
sveta je navzoče goste opozo-
ril, da si želi še naprej, da bo
Slovencem priznano dosto-
janstvo do slovenske besede,
v zasebnem in javnem
življenju, v šolstvu, medijih
in javnih institucijah: “Našo
kulturo imamo, jo živimo, jo
branimo in jo razvijamo in
želimo jo imeti, braniti in
razvijati še naprej v strpnosti
in sožitju s tu živečimi naro-
di”.
Slavnostnega govornika je
občinstvo nagradilo z veli-
kim aplavzom in odobravan-
jem.
Povezovalka kulturnega spore-
da Valentina Sancin je nato na-
povedala tradicionalno
podelitev priznanj, ki
sta jih podelila predsed-
nik SSO Walter Bandelj
in predsednik SKGZ Ru-
di Pavšič. Portreti le-
tošnjih nagrajencev
predstavljajo mozaično
raznolikost Slovencev v
Italiji: od slikarstva do
poezije. Nagrade so pre-
jeli vsestranski likovni
umetnik Klavdij Palčič,
predsednica sklada
“Mitja Čuk”, gospa
Stanka Sosič Čuk, poet
Miroslav Košuta in li-
kovni umetnik Andrej
Kosič.
Podelitev priznanj ob
dnevu slovenskega kul-
turnega praznika lahko
razberemo kot izraz hva-
ležnosti in spoštovanja
do dela kulturnikov v naši
skupnosti, saj kultura izhaja iz
besed in dejanj, širokodušnosti
in vrednot.
Pred sklenitvijo osrednje pro-
slave se je z balkona nad parter-
jem nenapovedano oglasil
mešani pevski zbor Jacobus
Gallus pod dirigentsko paličico
maestra Marka Sancina. Po
prvih akordih je občinstvo že
vstalo in v dvorani je slovesno
zadonela slovenska državna
himna, ki je sklenila svečani
dogodek.
  Petra Grassi
Moja roka (na)hrani 
tvoj glas
POGOVOR 
  etra Grassi je prvič sode-
lovala na zborovodski
šoli JSKD OI Nova Gori-
ca v preteklem letu, ko je pri-
skočila na pomoč Stojanu Ku-
retu. Udeleženci so bili z nje-
nim delom zadovoljni, to pa
je organizatorja prepričalo, da
jo je znova povabil. Ponudbo
je z veseljem sprejela. Vpis je
bil visok; 18 udeležencev iz
vse Slovenije. K sodelovanju je
pristopila sopranistka Tanja
Rupnik, saj ju s Petro povezuje
podoben način dela, ki daje
poudarek na govorico telesa in
gestikulacijo. Demonstracijska
zbora sta bila ženska Vokalna
skupina Vinika in Mešani mla-
dinski zbor Emil Komel, ki sta
ponudila veliko zanimivih
izhodišč pri izbiri literature.
Kaj vključuje tvoje delo na
zborovodski šoli?
Iz vsakega udeleženca povleči
vse najboljše. Najpomembne-
je jih je navdušiti nad dodat-
nim študijem in izpopolnje-
vanjem. Spoznati morajo, da
se lahko še veliko novega
naučijo. Sama sem se na šoli
tudi mnogo naučila, vedno se.
Vsako delo z ljudmi je bogata
življenjska šola.
Iz katere zborovodske šole
ali metode izhaja tvoj peda-
goški kredo?
Vnesla sem način dela, ki sem
si ga pridobila na študiju pri
Lorenzu Donatiju. Osnova
njegove šole izhaja iz geste, ki
predstavlja bazo vse tehnike.
Poudarek daje na psihologiji
skupine, tako zbora kot po-
slušalcev, in zato vključuje ra-
zlične prijeme. Živim čez me-
jo, študirala sem v Italiji in,
kot kaže, je moj način dirigi-
ranja v Sloveniji lepo sprejet.
Je gestikulacija pri dirigiran-
ju enako pomembna kot
poznavanje not?
Naslov tečaja 'Moja roka (na)
hrani tvoj glas' ima svojo ra-
zlago: si v 'rokah' zborovodje,
z njim preživiš veliko ur in mu
zaupaš. 'Nahraniti' je v umet-
niškem smislu. Duša pevcev
in poslušalcev je v pričakovan-
ju nečesa, kar jo bo nahranilo,
in ti jim to daš z rokama. Roka
je zgovorna in lahko pove
marsikaj, kar gre onkraj besed
in glasbe. Ključno je zaupati
temu delu telesa. Dobro je
imeti v mezincu vse pevce, ki
jih vodiš. Z roko lahko iz njih
izvlečeš vse, kar potrebuješ. To
sem dojela na študiju pri Lo-
renzu Donatiju in na tečajih,
kot je mednarodna šola za
zborovodje v Arezzu. Na tak
P način delam, into se je izkazalozame za
uspešno.
Katera po-
dročja ste
obravnavali
na zborovod-
ski šoli?
Štiri vidike: štu-
dij na partituri,
vokalno tehniko
individualno,
obravnavo geste.
Vse to pa smo
konkretno upo-
rabili pri zboru.
Moje izhodišče
je natančno
preučena parti-
tura. Šele ko jo
imaš naštudira-
no, da lahko go-
voriš o naj-
manjših podrob-
nostih v njej, se
iz tega lahko raz-
vije nekaj smisel-
nega. Delali smo
tudi brez zbora, na sami diri-
gentski tehniki. Ko smo to ob-
vladali, smo začeli preizkušati
praktično.
Kaj pomeni, ko udeležen-
cem rečete: naredi čarovni-
jo?
Tega te ne bo nihče naučil.
Kvečjemu ti lahko pokaže pot,
kako priti do tja. To smo po-
skušali doseči. Dober pedagog
vidi v učencu njegove
zmožnosti, mogoče tudi tiste,
ki si jih sam noče priznati ali
se še ni odločil, da jih bo pre-
hodil. Pedagog jih prepozna
in najde način, kako učenca
popelje k odkritju teh talen-
tov. Med hojo do tja pa mora
sam dobiti to magijo, ki posto-
poma postane del njega.
Kakšne so prednosti takšne
zborovodske šole?
Če predavajo dirigenti iz ra-
zličnih okolij in prinesejo svo-
je ideje, ne more biti drugače
kot dobrodošlo. Mene pogo-
sto vabijo na takšne šole,
najbrž, ker imam svoj način
dela, nov pogled na pomen di-
rigenta. Zdi se mi, da mi uspe
posredovati svojo veliko ljube-
zen do zborovodje. Zadovol-
jna sem, da sem imela več zbo-
rovodkinj na tej šoli, da sem
jim lahko predala moč in vlila
upanje ter dokazala moč žen-
ske karizme, ki ji pomaga pri
vodenju. Čeprav sem mlada,
vse, kar znam, skušam posre-
dovati naprej. Nič ne zadržim
zase. Če bodo zborovodkinje
dobro delale s svojimi zbori,
bomo imeli vsi koristi. Mi kot
poslušalci bomo uživali, pevci
bodo napredovali v kakovo-
stnejše zbore, gojila se bo teht-
na pevska kultura še naprej.
Kakšen je nivo znanja ude-
ležencev?
Nekateri so začetniki in so se
tečaja udeležili kot pasivni
slušatelji. Potem so se nav-
dušili in opogumili in so pri-
stali, da nastopajo na koncer-
tu. Ni kar tako stopiti pred
zbor. Na šoli je bilo nekaj štu-
dentov z ljubljanske Akademi-
je za glasbo, ki že imajo diplo-
mo, prihajajo iz Ljubljane in
še dlje. Na to sem ponosna. Z
njimi smo delali še bolj v de-
tajlih. Vsi so naredili občuten
korak naprej. Delati in študi-
rati so morali doma, da so hi-
treje napredovali. Pri vseh pa
je zaznati željo, da bi pokazali,
kaj so se naučili.
Zakaj je dobro, da je zboro-
vodska šola potekala v Novi
Gorici?
V preteklosti sem večkrat
slišala o tej zborovodski šoli v
Novi Gorici. Zato pa imamo v
okolici toliko uspešnih zbo-
rov. Izobraževanja so hvale-
vredna. Ta moja je v redu, ker
udeleženci prihajajo z Obale,
iz Ljubljane in dlje. Na šoli je
bilo nekaj izkušenih dirigen-
tov, ki tekmujejo na prestižnih
državnih tekmovanjih. Nova
Gorica je stičišče s slovensko
manjšino v Italiji in goriški
mladinski zbor, ki ga vodi Da-
vid Bandelj, je vsemu skupaj
dal še čezmejno noto.
Metka Sulič
Andrej Kosič, Rudi Pavšič in Walter Bandelj (foto damj@n)
Stanka Sosič Čuk in Walter Bandelj (foto damj@n)
Miroslav Košuta, Rudi Pavšič in Walter Bandelj (foto damj@n)
foto Sabina Volk
foto Sabina Volk
Kristjani in družba22. februarja 20184
Poslanica svetega očeta Frančiška za postni čas 2018
“Ker se bo krivičnost povečala, se bo
ljubezen pri mnogih ohladila” (Mt 24,12)
  ragi bratje in sestre,
ponovno nam bo
prišla naproti Gospo-
dova Velika noč! Božja pre-
vidnost nam za pripravo nan-
jo vsako leto ponuja postni
čas, “zakramentalno znamen-
je našega spreobrnjenja” [1],
ki naznanja in udejanja
možnost vrnitve Gospodu z
vsem srcem in z vsem življen-
jem.
Tudi letos želim s to poslani-
co pomagati vsej Cerkvi živeti
v veselju in resnici ta čas mi-
losti. To bom storil tako, da se
bom pustil navdihniti Jezuso-
vemu izreku v Matejevem
evangeliju: “Ker se bo kri-
vičnost povečala, se bo ljube-
zen pri mnogih ohladila” (Mt
24,12).
Ta stavek najdemo v govoru
glede konca časov in se odvija
v Jeruzalemu, na Oljski gori,
ravno tam, kjer se bo začelo
D Gospodovo trpljenje.Z odgovorom navprašanje učencev
Jezus naznanja veli-
ko stisko in opisuje
stanje, v katerem bi
se lahko znašla skup-
nost vernikov, torej
pred bolečimi do-
godki, nekaterimi
lažnimi preroki, ki
bodo mnoge varali,
in to tako močno, da
bo srcem grozila uga-
snitev dejavne lju-
bezni, ki je v središču
vsega evangelija.
Lažni preroki
Prisluhnimo temu odlomku
in se vprašajmo: kakšne obli-
ke si prevzamejo ti lažni pre-
roki? Oni so kot “krotilci
kač”, saj izkoristijo človeška
čustva, da bi jih zasužnjili in
jih pripeljali tja, kamor sami
hočejo. Koliko Božjih otrok
zapade vplivu laskanja krat-
kotrajnih užitkov, ki jih na-
pačno imajo za srečo! Koliko
moških in žensk živi kot
očaranih od slepila denarja,
ki pa jih v resnici dela sužnje
dobička ali bednih koristi.
Koliko jih živi z mislijo, da so
samozadostni, ter tako padejo
v past osamlje-
nosti!
Naslednji lažni
preroki so “šar-
latani”, ki po-
nujajo za pre-
prosto in ta-
kojšnjo rešitev
trpljenja zdra-
vila, ki pa se iz-
kažejo za po-
polnoma
neučinkovita.
Kolikim mla-
dim je ponuje-
no lažno zdra-
vilo droge, od-
nosov v smislu “uporabi in
odvrzi” ter lahkih, a nepošte-
nih zaslužkov! Koliko jih je
tudi zapletenih v popolnoma
virtualno življenje, v katerem
se sicer odnosi zdijo bolj pre-
prosti in hitrejši, a se potem
dramatično izkaže, da so brez
smisla! Ti prevaranti, ki po-
nujajo stvari brez vrednosti,
pa odvzamejo to, kar je naj-
dragocenejše, kot so dostojan-
stvo, svoboda in sposobnost
ljubiti. Prevarajo pa nas z
nečimrnostjo, zaradi katere
postanemo podobni pavom
… in se s tem osmešimo. Iz te-
ga pa ni več vrnitve nazaj. Ni
se čuditi, da hudič, ki “je
lažnivec in oče laži” (Jn 8,
44), od nekdaj predstavlja zlo
kot dobro in lažno kot re-
snično z namenom, da bi
zmedel človekovo srce. Vsak-
Vprašanje današnjega časa
Verovati v Boga, 
smisel ali absurd?
  animivo vprašanje, ki se
danes postavlja pri marsi-
kom in marsikje, in to ve-
likokrat v obliki: ali je danes, v
dobi televizije, potrošništva,
brezposelnosti in vsakovrstnih
oblik zavarovanja, še potrebno
verovati in se zatekati k Bogu?
Po drugi strani pa lahko vidimo,
da se nebo (verovanje) vedno
znova vrača na zemljo, vpleta v
politiko, socialne in mednarod-
ne odnose in celo v (med)
državne načrte.
Verstva ne govorijo samo o člo-
vekovem odnosu do Boga ali o
onstranstvu, ampak tudi urejajo
življenje med ljudmi, celo do-
ločajo organizacijo določeni
družbi. Ponekod vera gospoduje
političnemu življenju, pri bolj
sekulariziranem okolju pa poli-
tika ohranja svojo avtonomijo,
brez poseganja na versko po-
dročje, da ne bi bila od nje od-
visna.
Vsaka vera je del identitete ne-
kega ljudstva. Še več, vera je tudi
eden od stebrov pripadnosti ne-
kemu narodu. To se lepo vidi v
pravoslavju. Vera pa je tudi eno
od gibal posameznika, kot tudi
skupnega življenja ne samo v
Z kraju, ampak lahko tudi v naro-du samem. Narod se ne razpoz-nava samo po poti, ki jo je “pre-
hodil” - po svoji zgodovini -,
ampak tudi po vrednotah, kot
so dediščina, jezik, rodovi in ve-
likokrat tudi vera z verskimi na-
vadami in šegami.
Z vsem tem se oblikuje narodna
(nacionalna) identiteta, ki je iz-
vor dostojanstva nekega ljudstva
kot tudi posameznikov in sloni
na temelju svobode in odgovor-
nosti.
Vera je srcu najbližja, zato so jo
skozi zgodovino izrabljali in
uporabljali za najrazličnejša za-
straševanja. Verski spori so se
mešali med nacionalna in kul-
turna nasprotja, saj je v njih vera
sama imela veliko vlogo. Vero je
prav zato treba vedno upošteva-
ti kot poseben dejavnik pri po-
litični analizi stanja nekega na-
roda. Vernik bi se moral vedno
prizadevati za mir, še zlasti ko se
branijo človekove pravice. Ko pa
vernik pozabi – prezre – izvor
vere, še zlasti če zanika svobodo,
zavrača človeške razlike in hlepi
po oblasti, pa lahko vera tudi sa-
ma postane vzrok vojne.
Na narodnopolitični sceni so
verstva lahko posebna vplivna
skupina, kot nekakšni lobiji.
Kjer so bile pomankljive ali celo
neverodostojne politične usta-
nove, tudi sindikati, neurejena
politična opozicija, so se ljudje
velikokrat obračali k edini insti-
tucionalni skupnosti, ki je še de-
lovala verodostojno, to je bila
verska ustanova. V takem pri-
meru je vera le sogovornik ali
posrednik.
Velikokat pa se dogaja, da se za
kulturo kot tudi za vero skrivajo
politične težnje, določeni inte-
resi, predvsem želja po oblasti,
ker se te težnje drugod ne mo-
rejo uveljaviti.
Zanimiva je ugotovitev, da civil-
na družba nikoli ni popolnoma
laična ali ateistična. Del te
družbe je bil in ostane religio-
zen, ne glede na odstotek vernih
ali v kakšnem političnem siste-
mu živijo. Vera je vedno opozar-
jala na neko nezadostnost, tako
v politiki kot tudi v kulturi.
Vera se svobodno razvija vse do-
tlej, dokler ne postane zaščitni-
ca kake prevare, bodisi da zago-
varja problematiče osebe ali
režim. Demokratični sistemi
puščajo politiki prostor za nor-
malno delovanje, ko ljudje svo-
bodno izražajo svoje želje. Tu ve-
ra ostaja v svojem okviru, saj ji
ni treba neposredno posegati v
družbo, razen, kadar gre za mo-
ralna vprašanja, za katera je tudi
sama odgovorna.
Ambrož Kodelja
Mesijanska pričevanja v Jezusovem času
Ne le v predhodnih časih, tudi v obdobju, ko se
je rodil Jezus iz Nazareta, je bilo živo mesijansko
pričakovanje. Tedaj so bila prisotna različna du-
hovna in versko politična gibanja: saduceji, fari-
zeji, eseni, zeloti in drugi.
Farizeji, njihovo ime pomeni, da so ločeni od dru-
gih, so se razvili iz skupin hasidejcev, ki so se pri-
družili Judu Makabejcu pri osvoboditvi od hele-
nizma. Poudarjali so strogo zvestobo postavi ter
zavezi, zavračali pa so apokaliptično mesijansko
pričakovanje. Po koncu te dinastije so si pridobili
močan vpliv nad ljudstvom in v politiki. V njiho-
vih šolah so oblikovali neke vrste pouk ustnega
prava, ki se je prenašalo kot izročilo. V postavi so
videli orodje, s katerim je Bog postavil svet, po
zvestem izpolnjevanju
postave prihaja
odrešenje. Niso naspro-
tovali duhovnikom in
templju, bili pa so kri-
tični do višjega duhov-
ništva, ki se je povezalo
s politiko. Pričakovali
so Mesija Davidovega
sina, ki ga niso povezo-
vali z duhovnikom,
Aronovim potomcem.
Duhovniško oblast po
vrnitvi iz ujetništva so
imeli za začasno, ki bo trajala, dokler bodo po-
ganska cesarstva vladala v Izraelu. Njihovo mesi-
jansko upanje je vključevalo vstajenje mrtvih, o
čemer govori Danijelova knjiga.  (Dan 12,2-3)
Upali so, da bo nastopil čas, ko bosta zavladala
pravičnost in mir ter bodo osvobojeni od tujih
vladarstev. V tem času je neki farizej napisal Salo-
monove psalme, v katerih dva 17 in 18 izražata
Davidovski mesijanizem, časno Davidovo kralje-
stvo ne bi imelo uspeha brez Izraelove zvestobe
Postavi. Mesija bo prinesel ljudstvu mir, ker bo
postalo zvesto Gospodu. Zaradi pogleda na Mesija
in na njegov prihod so bili v sporih z Jezusom.
Druga skupina so bili saduceji, predstavniki du-
hovniške aristokracije. Njihovo ime izhaja od ve-
likega duhovnika Cadoka v Salomonovem času.
Nastali so v času Jonatana Hazmonejca, čeprav so
obstajali že v času pred makabejskimi boji. Priza-
devali so si za politično moč in bili odprti za vpli-
ve grške kulture. Podpirali so nacionalistično po-
litiko, obenem pa so imeli spravni odnos do Rim-
ljanov. V verskih načelih so ostali pri starih po-
gledih, zato niso priznavali vstajenja mrtvih.
Pričakovali so prihod Mesija, vendar so zavračali
navdušeno pričakovanje med ljudstvom. Na
osnovi tega je mogoče postaviti tezo, da so bili
veliki duhovniki in saduceji glavni krivci Jezusove
smrti, ker so sumili, da si lasti naslov Mesija.
Eseni so pozno judovska skupnost, ki jo je usta-
novil 'Učitelj pravičnosti' okrog leta 150 pr. Kr..
Zaradi pričakovanja bližnjega konca sveta, je vabil
k strogemu izpolnjevanju postave in se s pristaši
podal v puščavo. Njihov nauk je zaznamovan z
močnim nasprotjem med sinovi luči in teme,
med Bogom in Be-
lialom. Kot otroci
luči so bili eseni na
strani Boga, ki bo
po uničenju zla v
svetovnem požaru
prinesel nov svet. V
Jezusovem času je
bilo okrog 4000 pri-
padnikov tega gi-
banja, najbolj znana
je bila skupnost v
Qumranu, kjer se je
oblikovala njihova
teološka misel.
Osnovni tekst esenov: Pravilo skupnosti vsebuje
pomemben navedek o njihovem pogledu na Me-
sija. Z nemirom so pričakovali izpolnitev pre-
roških obljub, ki so se nanašale na osvoboditev
Izraela. Podpirali so teorijo o dveh Maziljencih,
duhovniškem in kraljevskem, pri tem je bil drugi
podrejen prvemu. V duhu religioznega naciona-
lizma je imel Izraelov maziljenec predvsem vo-
jaški in politični značaj.
Treba je omeniti še zelote, gorečnike, ki so bili ra-
dikalna skupina, prežeta s političnim mesijaniz-
mom. Zlasti so bili razširjeni v Galileji in hoteli
doseči osvoboditev izpod Rimljanov z orožjem.
Med dvanajsterimi je bil tudi Simon, ki je imel
priimek Gorečnik.  (Lk 6,15) Jezus je gojil v sebi
drugačno gorečnost in ni hotel imeti nič z upor-
nimi Galilejci.
ZAKAJ PRAV JEZUS? (16) PRIMOŽ KREČIČ
do od nas je zatorej poklican
v svojem srcu razločevati ter
preveriti, ali ga ogrožajo laži
teh lažnih prerokov. Dobro se
je naučiti, da se ne zaustavlja-
mo na nivoju takojšnjega,
površnega, ampak, da znamo
prepoznati to, kar pušča v nas
dober in dolgotrajen vtis, saj
prihaja od Boga in je za naše
resnično dobro.
Ledeno srce
Dante Alighieri si v svojem
opisu pekla predstavlja hu-
diča, sedečega na ledenem
prestolu [2], kjer prebiva v le-
du zadušene ljubezni.
Vprašajmo se torej, kako se v
nas ohladi dejavna ljubezen?
Kateri znaki nam kažejo na
tveganje, da ljubezen ugasne?
To, kar ugasne dejavno ljube-
zen, je pohlep po denarju, “ki
je korenina vsega zla” (1Tim
6,10); njemu sledi zavrnitev
Boga in iskanja tolažbe pri
Njem, torej, da imamo raje
potrtost kot podporo njegove
Besede in zakramentov.  [3]
Vse to se spreminja v nasilje
do tistih, ki jih imamo za
grožnjo našim “gotovostim”,
kot so nerojeni otrok, oboleli
starostnik, začasni gost, tujec,
pa tudi bližnji, ki se ne ujema
z našimi pričakovanji.
Tudi stvarstvo je tiha priča te
ohlajene dejavne ljubezni:
zemlja je zastrupljena z od-
padki nemarnosti in do-
bičkaželjnosti; morja, tudi ta
onesnažena, morajo žal pre-
kriti ostanke tolikih brodolo-
mov prisilnih migracij; nebo,
ki v načrtu Boga poje njemu
slavo, je razbrazdano od
smrtonosnih strojev.
Ljubezen se ohlaja tudi po
naših skupnostih. V apostol-
ski spodbudi Veselje evange-
lija sem skušal opisati najočit-
nejša znamenja tega poman-
jkanja ljubezni. Ta so: sebična
naveličanost, jalov pesimi-
zem, skušnjava po osamitvi,
vpletenost v nenehne “brato-
morne vojne”, posvetna mi-
selnost, ki vodi v to, da se uk-
varjamo s tem, kar je navidez-
no, ter s tem zmanjšamo mi-
sijonarsko gorečnost.  [4]
/ dalje
Vsi, ki štejete med 18. in
35. letom, lepo vabljeni na
Svete Višarje na zimske
Višarske dneve mladih od
petka, 2. 3., do nedelje, 4.
3. 2018.
Čez dan se bomo skupaj
družili, smučarji bodo kurili
energijo na smučišču
Svetih Višarij, nesmučarji
pa bodo dneve izkoristili za
pohode na svežem zraku
in ob prelepem razgledu v
objemu gorskih vršacev.
Oba večera bomo nato
preživeli na toplem v
Ehrlichovem domu. Z nami bo gost Romeo Volk,
učitelj tehnične in likovne vzgoje in velik ljubitelj
ljudske glasbe, ki jo poustvarja v družinskem triu
Volk Folk. Predstavil bo neznano likovno
dediščino slovenskega etničnega prostora.
Pridruži se še ti in
preživi z nami konec
tedna ob smuki,
pohodih, prepevanju
slovenskih ljudskih
pesmi in prijetni
družbi!
Proti Svetim
Višarjam se bomo z
avtomobili odpeljali v
petek zjutraj,
program pa se bo
končal v nedeljo po
kosilu. Predviden
prispevek za
nastanitev, hrano in
večerni program z gosti je 40 evrov.
Dodatne informacije in prijave na tel.: +386 (0)1
4383050 ali po e-pošti: rafaelova. druzba@siol.
net.
Dobrodošli!
Višarski dnevi za mlade iz zamejstva in po svetu
Gorica / “Beseda in evharistija v bratstvu”
Nadaljuje se niz srečanj “Beseda in evharistija v bratstvu”, ki
ga organizira goriško bratstvo Frančiškovega svetnega reda. V
tem liturgičnem letu je bil izbran odlomek iz Matejevega
evangelija (Mt 25,35-36): “Lačen sem bil... tujec sem bil...
bolan sem bil... v ječi sem bil... ” Gre za vsem odprta liturgična
srečanja (v samostanski dvorani pri kapucinih, na desni strani
cerkve), na katerih kot pričevalec nastopa po en mlad človek
iz škofije.
Dne 30. januarja je na temo “tujec sem bil” govorila Lucia
Barbangelo, dekle, ki je v civilni službi preživela leto dni v Braziliji.
Isti argument bodo ponovili v torek, 27. februarja, ob 20.30 pri
maši, ki jo bo daroval br. Giorgio Basso. V torek, 6. marca, bo
srečanje posvečeno stavku “bolan sem bil in ste me obiskali”:
navzoče bo nagovoril mlad prostovoljec Unitalsija Juri Faggiani.
Toplo vabljeni!
Gorica / Frančiškov svetni red

Goriška22. februarja 20186
S 1. strani / Prešernova proslava goriških dijakov tehniškega in licejskega pola  
Žuboreča ustvarjalnost mladih je
očarala tudi gosta Dušana Jelinčiča
  ed dijaki se skriva kar
nekaj nadarjenih gla-
sbenikov. Tako sta na
klavir in kitaro zaigrali Lennonovo
Let it be Neža Šuligoj in Laura
Drašček, dijakinji 2. r. zavoda Žige
Zoisa in 2. r. Turistične smeri. Da
se tudi mlajše generacije rade spo-
gledujejo z narodno-zabavno gla-
sbo, je bilo razvidno s prijetnega
nastopa ansambla, ki so ga sesta-
vljali Samuel Mian (diatonična
harmonika), Ivan Boškin (kitara),
Sandi Lakovič (bariton). Poskočno
se je oglasila znana Slakova Sose-
dov Francelj, ki je vžgala mlado
publiko. Nikolaj Pavletič je zaigral
na harmoniko Miheličevo Kjer la-
stovke gnezdijo. Dijakinji Ivana
Jug (violina) in Rada Vižintin (kla-
vir) sta ustvarili romantično
vzdušje z izvedbo skladbe River
flows in you. Giorgio Palucaj pa je
na klavir odigral Pachebelovo
skladbo Canon in D. Mlada publi-
ka je zelo uživala tudi ob treh ple-
sih, ki jih je prikazala plesna sku-
pina tehniškega pola z izvirnim
imenom Plesjaki. Po kar zaplete-
nih koreografskih poteh jih je z ve-
liko vztrajnostjo in
predanostjo Ter-
psihori vodila pro-
fesorica Nataša
Sirk, ki ji srce še
zmeraj igrivo in
čustveno utripa v
plesnem ritmu. Ta-
ko so mladi plesal-
ci pod njenim vod-
stvom, ob nav-
dušenju občinstva,
zaplesali ob zvokih
Mitchell-Swayjeve
skladbe Chacha
music. Prikazali so
še ples z naslovom
Can i have this
dance iz muzikala High school
musical, ob koncu prireditve pa se
je razvnel slikoviti Offenbachov in
Straussov Can Can, pri katerem se
je nekaj plesalcev izkazalo tudi v
vrtoglavih “akrobatskih skokih”
(učinkovite rdeče ženske kostume
iz prireditve Gorica, glej jim je pri-
skrbela Snežica Černic).
Gledalce je presunil video z naslo-
vom Fetus, ki ga je s sodelavci pri-
pravil za kratke filmske posnetke
M večkrat nagrajeni tretjelicejec JanDevetak.Kot že nekaj let je tudi letos tržaška
založba Mladika mladim dijakom
omogočila obisk literarnega
ustvarjalca. Tokrat je bil ugledni
gost tržaški pisatelj, novinar in al-
pinist Dušan Jelinčič. Z njim se je
pogovarjal dijak Miha Kovic, ki je
v jedrnati obliki predstavil tudi Je-
linčičevo živjenjsko in poklicno
pot, od diplome na filozofski fa-
kulteti tržaške univerze do špor-
tnega poročanja na Primorskem
dnevniku in časnikarskega dela na
Radiu Trst A. Omenil je seveda tudi
njegove gorniške podvige. Leta
1986 je kot prvi alpinist osvojil vrh
himalajskega osemtisočaka Broad
Peaka. L. 1990 je bil z mednarodno
odpravo Alpe-Jadran na Mount
Everestu. L. 2003 je preplezal hi-
malajski osemtisočak Gašerbrum
2. Tja je ponesel tudi zastavo miru.
Kljub tem svojim uspehom na tu-
jih gorah - ali prav zaradi teh - še
bolj ljubi naše Julijce, ker so bolj
slikoviti, bogati s floro in favno.
Tam na znanih tisočakih je nam-
reč vse bolj pusto: skalovje, sneg in
led. Ljubezen do gora mu je posre-
doval oče Zorko Jelinčič, sicer tudi
ustanovitelj tajne antifašistične or-
ganizacije TIGR. Gost je povedal,
da je pred odpravo na Himalajo
devet mesecev, obtežen z na-
hrbtnikom, stalno treniral v teku
navkreber. Dejal je, da je težko opi-
sati, zakaj te
srce vleče v
gore, morda
zaradi poseb-
nega dušev-
nega stanja
ali zato, ker
na Himalaji
npr. doživiš
v enem dne-
vu to, kar v
stotih doma.
Himalaja je
izreden izziv
za vsakogar.
To je zelo
močna
življenjska
izkušnja, ki te poduhovi ali potlači.
Pogovor se je seveda sukal tudi
okrog Jelinčičeve pisateljske žilice,
ki je prišla nekako sama od sebe,
ker je že od mladih nog rad veliko
bral (do zdaj je prebral 4000 knjig,
saj si od l. 1971 beleži vse naslo-
ve!). Najprej je pisal podlistke, nato
so tudi iz teh nastajale knjige, ro-
mani, povesti, eseji. Pravi, da so vsa
njegova dela njegovi dragi “hčere
in sinovi”. Večkrat pa tista, ki so
njemu najbolj všeč, ne ugajajo
bralcem, ali obratno. Med dru-
gimi je omenil knjigo Zvezdna-
te noči (1990, alpinistični ro-
man), Biseri samote (1992), in
knjigo, ki je izšla že drugič v ita-
lijanskem prevodu Quella sof-
fitta in Cittavecchia (2017), v
kateri opisuje študentska leta,
pa tudi Budovo oko (1998) in zad-
nji dve deli Bela dama Devinska
(2010) in Nocoj bom ubil Chom-
skega, pustolovski, ljubezenski in
socialni roman s pridihom krimi-
nalke. Kriminalke je začel pisati iz
izziva. Dogajanje v knjigi Umor
pod K2 (l. 2000) je postavil v viso-
kogorje (prva kriminalka s takim
prizoriščem!), ker je ta “ta-
ko divja gora” in zato je
“zunanji okvir dosti
močnejši”. Povedal je, da
je za literata zanimivo to,
kar se spreminja; to se pra-
vi človekova duša. Za mar-
sikoga je kriminalka man-
jvreden žanr, a to ni res. Še
posebno pri novih t. i.
švedskih kriminalkah je
opisani umor samo še
pretveza za opis tega, kar se
dogaja v družbi in v člove-
kovi duši. Zato je danes kri-
minalka popolnoma ena-
kovredna drugim literar-
nim zvrstem, je prepričan
Jelinčič. Pogovor se je
končal z bežnim pogle-
dom na šport. Izmed športnih pa-
nog je Jelinčiču najljubši šah, ker
ga je naučil discipline. Pri tem je
vadil spomin, kar mu je nato
služilo pri novinarskem poklicu.
Jelinčič se je ob koncu pohvalno
izrazil o šolski Prešernovi proslavi;
prevzel ga je tudi njen naslov Pot
k človeku: “Človek ima toliko, ko-
likor daje”, je dejal. Dijakom je sve-
toval, naj v življenju ne izbirajo
bližnjic, kajti vse se lahko doseže
le na podlagi trdega dela, talent je
samo 1 % vsega, je zatrdil.
Na vsebinsko bogati, raznoliki pri-
reditvi so tudi podelili nagrade ti-
stim dijakom, ki so se izkazali na
4. literarnem in likovnem ter foto-
grafskem natečaju Pot do človeka,
ki je letos nosil naslov Tujec. Kot
je znano, natečaj pripravljajo v
spomin na dijakinjo Živo Srebrnič,
  ako svetlo in omamno
žarijo čustva, brez katerih
bi bilo naše življenje res
žalostno in sivo, so naši malčki
in malce večji otroci spoznali na
Pravljični urici v Feiglovi
knjižnici v Gorici v ponedeljek,
5. februarja 2018. V prisrčnem
objemu mladinske sobe se je
znašlo približno dvajset otrok,
ki so radovedno prisluhnili to-
kratni pripovedovalki Ivani Šolc
in zrli v njeno čarobno skrinji-
co, polno barvnih kamenčkov,
ki imajo vsak svojo čarobno
moč. Ivana Šolc, ki dobro pozna
oroška srca, saj si je v teh letih z
raznimi dejavnostmi za otroke
nabrala veliko izkušenj, je v lan-
skem novembru pri Založbi
Mladika izdala ilustrirano knji-
go Mavrični zaklad. In prav ta
njena knjižna stvaritev ji je bila
za podlago ob razvijanju pra-
vljične niti, ki se je tokrat svetila
K v še posebno topli, božajočiluči. Tako luč lahko oddaja lečudovit lok mavričnih čustev, ki
se razpne v našem srcu in se pne
do src naših
bližnjih. Kako
pusto, prazno in
žalostno bi bilo
brez teh pleme-
nitih zakladov,
ki jih nosi vsak-
do v svoji duši!
Otroci so sicer
spoznali, da
včasih to ma-
vrično luč pre-
krijejo tudi zlo-
vešče sence užal-
jenosti, ihte, jeze
…, a kaj hitro jih
mora vsakdo iz-
med nas, ki je
sam posebej čudovit in nepono-
vljiv dragulj, ugnati, da spet žar-
ko zasijejo vsi tisti plemeniti
čustveni od-
tenki, ki jih
moramo go-
jiti, če želi-
mo ustvariti
boljše odnose med nami in tudi
boljši svet. S pomočjo
“smeškov”, nekakšnih vedrih
sončec, ki jih včasih prekrije hu-
da jeza in postanejo rdeče zari-
pli, je Ivana Šolc živahno ustva-
rila dobrosrčno, mestoma tudi
šegavo, hudomušno ozračje, ki
je napolnilo mladinsko sobo.
Tokrat je ta res zažarela v pisa-
nih barvnih odtenkih. Otroci so
spoznali, da se kot metuljčki tu-
di sami lahko osvobodijo bube
“negativnih” občutij in razpne-
jo prozorna krilca ter poletijo v
sinje daljave.
Ob koncu privlačnega
razpletanja vseh čustve-
nih nians, pri katerih so
mali poslušalci lepo so-
delovali in izvedeli, da
morajo svetla čustva
zmeraj prevladati nad
temnimi, so vsi prejeli
metuljčke, ki so jih po
lastnih vzgibih in oku-
sih odeli v najlepšo pa-
leto barv in jih nato pri-
peli na paličice ter jih
odnesli na svoje domo-
ve. Tam jih bodo veno-
mer spominjali na ta le-
pi uvod v mavrični svet
čustev, ki jim ga je tako
nazorno, ljubeče, obenem pa
tudi igrivo razprla Ivana Šolc.
Iva Koršič
Šesta Pravljična urica v Feiglovi knjižnici
Mamljiv mavrični svet čustev
ki je v rosni mladosti odšla od nas.
Komisija, ki so jo sestavljali profe-
sorji Damiana Devetak, Marija Ko-
stnapfel za literarne prispevke, Mi-
chele Codermaz, Alja Slamič in
Ivan Žerjal za likovna in fotograf-
ska dela, je takole porazdelila na-
grade, ki so jih prispevali založba
Mladika iz Trsta, goriški Kulturni
dom in zadruga Maja ter goriški
Kulturni center Lojze Bratuž: lite-
rarni natečaj: 1. nagrada Jan Deve-
tak, 3. klasični licej, za prispevek
Onstran morja, 2. nagrada: Ivan
Ferfolja, 2. r. Jurij Vega, za pesem
Tujec; tretja nagrada: ex aequo:
Laura Drašček, 2. r. turistične sme-
ri zavoda Žige Zoisa za besedilo v
obliki pisma, in Tanja Golob, 2. r.
Žige Zoisa, za drobni lirski utrinek
o drevesih, ki so v gozdu, a osam-
ljena kakor človek v
družbi. Fotografski na-
tečaj: 1. nagrada: Alexan-
der Faganel, 3. klasični li-
cej; 2. nagrada: Danijel Bu-
kovec, 3. klasični licej, 3.
nagrada: ex aequo Eleono-
ra Brissi, 2. klasični licej, in
Martin Juren, 3. klasični li-
cej.
Likovni natečaj: 1. nagra-
da: Iris Petruz, 3. klasični
licej, 2. nagrada: Greta Fer-
rante, 1. r. Žige Zoisa, 3. na-
grada ni bila podeljena.
Čestitke naj gredo vsem
nagrajencem, pa tudi dija-
kom in profesorjem, ki so
kar nekaj truda, časa in se-
veda požrtvovalnosti, pa
tudi veselja, vložili v lepi kulturni
dogodek, obžarjen s svežo ustvar-
jalno vznesenostjo.
Visok jubilej priljubljenega duhovnika
G. Efrem Mozetič 
100-letnik
  adnji dan januarja je praz-
noval 100 let znani du-
hovnik iz koprske škofije,
g. Efrem Mozetič. V domu Pri-
stan v Vipavi, kjer živi zadnja le-
ta, so visoki jubilej proslavili že
dopoldne; med drugimi sta ga
obiskala župan občine Vipava
Princes in kolega občine Brda
Mužič s sodelavci. Popoldne je
pri slovesni maši skupno z g.
Mozetičem somaševalo okrog
dvajset drugih duhovnikov;
navzoč je bil tudi upokojeni ko-
prski škof Metod Pirih. Prepeval
je mešani zbor iz Gradišča nad
Vipavo. Evangelij je bral sam g.
Efrem. Svete maše se je udeležilo
tudi nekaj rojakov iz Mirna; pri-
sotna sta bila tudi nečakinja in
nečak z družinama. Po evhari-
stičnem slavju je jubilant prere-
zal veliko praznično torto in
začela se je bogata pogostitev, ki
jo je pripravila Karitas.
Na spominski podobici, ki so jo
delili ob zahvalni maši, je zapi-
sano: “Daj, Gospod, da bomo
mislili na tisti dan, ki se ne bo
končal”.
G. Mozetič izhaja iz mirenske
župnije. Po osnovni šoli v rojstni
vasi je kot desetletni otrok šel v
goriško Alojzijevišče, kjer se je
pripravljal na vstop v semenišče.
Po gimnaziji je opravil bogoslov-
je. V duhovnika je bil posvečen
pred 77 leti. Rad je pomagal lju-
dem v stiski. Skupaj z drugimi
duhovniki je med drugo vojno
organiziral nabiranje hrane,
Z
oblek in drugega potrebnega za
internirance v Gonarsu. Duhov-
niško službo je opravljal na Kra-
su in v Brdih, med drugim v
Temnici, Lipi, na Vojščici, v Du-
tovljah, Skopem, Koprivi, Grad-
nem, Vipolžah, Šmartnem,
Kožbani, Verdrijanu, Gorenjem
Cerovem, Kozani, Šmartnem.
Zaradi njegovih lastnosti so ga
povsod radi sprejeli. V letih svo-
jega dejavnega pastoralnega de-
lovanja je bil med ljudmi znan
po svoji vitalnosti in energično-
sti, zanimal se je za ljudi, življen-
je in ohranjanje narodnega du-
ha.
Pred devetimi leti je stopil v du-
hovniški dom v Šempeter, kma-
lu nato v Vipavo.
Kot piše v zapisu, ki nam ga je
prinesel g. Lucijan Lučko Moze-
tič, želijo jubilantu vsi rojaki ve-
liko zdravja in Božjega blagoslo-
va.
Tudi mi mu želimo, kot je dejal
msgr. Pirih, obilo dobrega za du-
hovni in telesni blagor.
Miha Kovic in Dušan Jelinčič (foto IK)
Foto IK
Foto IK
Foto IK
Goriška 22. februarja 2018 7
JSKD OI Nova Gorica / Uspešen  zborovodski tečaj 
Pod taktirko Petre Grassi
osem slušateljic
  avni sklad Republi-
ke Slovenije za kulturne de-
javnosti OI Nova Gorica je v
oktobru v Novi Gorici
pričel priljubljeno zbo-
rovodsko šolo, na kate-
ro se vsako leto prija-
vlja večje število zboro-
vodij iz vse Slovenije.
Šola je potekala vse do
februarja, ko se je sredi
meseca sklenila s kon-
certom. Mentorica
osemnajstim ude-
ležencem je bila Petra
Grassi. Za dodatno
obogatitev programa je
na nekaj srečanjih go-
stovala specialistka za
vokalno tehniko, so-
pranistka Tanja Rupnik. Za raz-
nolikost repertoarja sta poskrbe-
la premišljeno izbrana demon-
stracijska zbora; ženska Vokalna
skupina Vinika (zborovodja
Franka Žgavec) in Mešani mla-
dinski zbor Emil Komel (zboro-
vodja David Bandelj).
Zborovodska šola, ki jo je Petra
Grassi poimenovala z zgovor-
J nim naslovom Moja roka (na)hrani tvoj glas, se je vsebinskodelila na dve področji: tehnično
oblikovanje in na dirigentsko
gesto. Ti dve polji prestavljata
ključni izhodišči kakovostnega
pevskega poustvarjanja. Petra
Grassi verjame v učinkovitost
zborovskega vodenja, ki je tesno
povezano s potencialom diri-
gentske geste. Če je gesta dovolj
zgovorna in jasna, lahko vpliva
na izboljšanje zvoka in intona-
cije, na oblikovanje barve glasu,
intonacije, na homogeni zbo-
rovski zvok.
Na zaključnem koncertu, ki je
potekal v Točki Zveze kulturnih
društev Nova Gorica, kjer so po-
tekala tudi zborovodska srečan-
ja, se je predstavilo osem zboro-
vodkinj, aktivnih slušateljic šole.
Eva Dolinšek, Nataša Valič, Neža
Kolar, Katarina Kodele Zadnikar,
Nadja Rodman Koradin, Ana
Čelik Čibej, Katarina Tominec in
Karolina Repar so pogumno sto-
pile pred zbora. Vsaka je poka-
zala svojo individualnost, kar je
bilo jasno slišati, saj je vsaka iz-
vedba prinesla v ospredje nekaj
drugačnega. Očitno je bilo, da
so se spoprijemale z novimi
stvarmi, vendar so bile pri tem
mirne in samozavestne. Izvedbe
so bile dobro pripravljene, kot
sta bila tudi oba zbora. Z vsako
novo zborovodkinjo sta sestava
zazvenela za odtenek različno.
Zavela je neka drugačna svežina
od njiju, tako kot je bila karizma
vsake zborovodkinje, ki je stala
pred njim, nekoliko drugačna.
Vsem pa je bilo skupno pre-
pričljivo tehnično znanje. Šele
takšna izkušnja pravzaprav ja-
sno pokaže, kako pomembno je,
kdo stoji pred zborom, in ali ima
zbor dobro nastavljene temelje
za nadaljnji razvoj in nadgrad-
njo. S takšno perspektivo so tudi
nastopile udeleženke in re-
snično s svojo roko nahranile
pevce, oni pa s svojimi lepimi in-
terpretacijami nas poslušalce.
Metka Sulič
Obvestila
Društvo F. B. Sedej prireja v petek,
23. februarja, ob 20. uri v
Sedejevem domu v Števerjanu
Prešernovo proslavo, nastopila
bosta mešani pevski zbor F. B.
Sedej in mešani pevski zbor
župnije Šturje, sledila bo
predstavitev zbirke “Vaš Terčelj.
Terčeljeve svete uglasbene
pesmi”
Društvo slovenskih upokojencev za
Goriško prireja praznovanje dneva
žena v četrtek, 8. marca, z izletom
v San Daniele za kratek ogled
mesta in pršutarne. Sledi
družabno srečanje v Tricesimu.
Vpisujejo po tel. št. 0481 884156
(Andrej F.), 0481 20801 (Sonja
K.), 0481 882183 (Dragica V.),
0481 78138 (Sonja Š.).
Slovenska skupnost, zbirna stranka
Slovencev v Italiji, sporoča, da na
Goriškem poteka včlanjevanje za
leto 2018. Včlanjevanje in
obnovitev članstva je mogoče
urediti pri sekcijskih tajnikih v
Doberdobu, Gorici, Sovodnjah ob
Soči in Števerjanu ter izvoljenih
predstavnikih SSk. Na voljo je tudi
naslov elektronske pošte
gorica@slovenskaskupnost. org.
PD Rupa - Peč vabi na vsakoletni
izlet v Maroko od 23. do 30.
avgusta 2018. Informacije po tel.
št. 0481 882285 (Ivo Kovic).
Prosvetno društvo Štandrež
organizira petdnevni izlet v
Normandijo od 21. do 25. aprila
2018. Izletniki si bodo ogledali
Givery, Rouen, Arromanches in
Omaha Beach, Bayeux, Mt. Saint
Michel, St. Malo, Chartres, Dijon,
Annency, Aosta in Pont Saint
Martin. Cena potovanja bo
odvisna od števila udeležencev
(nihala bo od 595 evrov do 632
evrov + cena letalske vozovnice –
od 75 do 160 evrov). Potrebna je
veljavna osebna izkaznica ali potni
list. Podrobne informacije dobite
ob vpisu, lahko pa pokličete tudi
na tel. št. 3479748704 (Vanja),
0481 20678 (Božo), 0481 21608
(Mario, po 18. uri).
“Male oglase” najdete na našem
portalu www. noviglas. eu.
Darovi
V spomin na pok. Silvana Kerševana
daruje Helena 50 evrov za Sklad
Silvana Kerševana.
Ob smrti Marjete Frandolič darujejo
svojci 175 evrov za Prosvetno
društvo Vrh Sv. Mihaela.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 23. 2. 2018 do 1. 3. 2018)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5, 91.9
Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9
Mhz; za Kanalsko dolino 95.7,
99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele
98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91,
103.6 Mhz; na internetu www.
radiospazio103. it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan
od 20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 23. februarja (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki
z naših kulturnih prireditev -
Glasba iz studia 2.
Sobota, 24. februarja (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem, terskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Nedelja, 25. februarja: ponovitev
oddaje Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 26. februarja (v studiu
Ilaria Bergnach in Carlotta Nanut):
Prazne buče močno donijo.
Torek, 27. februarja (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 28. februarja (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet:
Vratolomni plezalec brglez - Izbor
melodij.
Četrtek, 1. marca (v studiu Andrej
Bavcon): Četrtkov večer z glasbo -
Zanimivosti, obvestila in humor.
DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ
vabita na 
večer slovenske kulture
SREČKO KOSOVEL Z NAMI
priložnostne misli: 
prof. Rudica Požar Manfredini ter prof. Paola Benes 
Michele Obit  bo predstavil svojo knjigo “Quel Carso felice“  
glasbeni utrinki: 
Gojenci SCGV Emil Komel
sobota, 24. februarja 2018, ob 17. uri
Prvo nadstropje občinske knjižnice v Tržiču
foto Sabina Volk
ZAHVALA
Ob izgubi 
RICCARDA (MIRKA) TERPINA
se toplo zahvaljujemo vsem,
ki so na kakršenkoli način počastili spomin 
našega dragega moža, očeta, tasta
nonota in pranonota
SVOJCI
PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ, 
KULTURNO TURISTIČNO DRUŠTVO ZARJA IZ BILJ in 
KULTURNO DRUŠTVO STANKO VUK  MIREN-OREHOVLJE
vabijo na
Prireditev ob dnevu slovenske kulture
DOBER DAN, SLOVENSKA BESEDA
Umetniški vodja:  Janez Starina
Slavnostna govornica Pavla Jarc,    
direktorica Kulturnega doma v Novi Gorici
Nastopajo recitatorji, igralci, glasbeniki, solopevci 
vseh treh društev in 
Mešani pevski bor Štandrež pod vodstvom Zulejke Devetak.
Nedelja, 25. februarja 2018, ob 17. uri
Župnijska dvorana Anton Gregorčič v Štandrežu
POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
Slovensko katoliško posvetno društvo
Frančišek B. Sedej bo v petek, 23.
februarja, priredilo Prešernovo proslavo,
na kateri se bo spomnilo na primorskega
duhovnika, pisatelja, pesnika in
publicista Filipa Terčelja. Večer, ki bo v
veliki dvorani župnijskega doma F. B.
Sedej ob 20. uri, bo dosegel višek s
predstavitvijo kompleta nabožnih
pesmaric Filipa Terčelja (1892-1946), ki
jih je izdala Goriška Mohorjeva družba ob 70-letnici Terčeljeve
nasilne smrti in 100-letnici njegovega mašniškega posvečenja.
Zbirko je uredila in pripravila za tisk Terčeljeva rojakinja, gospa
Marija Pegan. Na večeru bosta sodelovala tudi mešani pevski
zbor župnije Šturje, pod vodstvom Marinke Šuštar, in domači
mešani pevski zbor F. B. Sedej pod vodstvom Patricka Quaggiata.
Vsi toplo vabljeni! / (STE)
Vaš Terčelj v Števerjanu
ŠZ SOČA vabi na turnir mini in mikro odbojke 
posvečen Mirku Špacapanu
4. pokrajinsko srečanje
S3 VOLLEY!
Nedelja, 25. februarja 2018
Udeležbe zbiramo do petka, 23.2., ob 18. uri 
na naslov szsoca@yahoo.it.
Turnir bo potekal v občinski telovadnici 
v Sovodnjah ob Soči po sledečem urniku:
Od 14.30 do 16. ure mikroodbojka,
od 16. ure dalje miniodbojka
In memoriam
Mario Muto
Ob koncu januarja je v 77. letu
starosti umrl Mario Muto, na
Goriškem cenjen poznavalec
krajevne zgodovine, ki si je na
poseben način prizadeval za va-
lorizacijo Sabotina. Objavljamo
spominski zapis, ki nam ga je
dal v objavo g. Mirko Radinja.
Dragi Mario,
ob teh težkih in žalostnih tre-
nutkih slovesa si ne morem kaj,
da se ne bi spomnil, kaj je bil
cilj tvojega življenja! Sabotin!
Tvoje želje in sanje so bile, da bi
obnovil muzej, ki ga je med
obema vojnama upravljal tvoj
nono.
Trudil si se, da bi na vrhu te go-
re uredili botanični vrt. Razi-
skoval si zgodovino cerkve in
samostana sv. Valentina. Bili so
časi, ko je bil dostop na Sabotin
strogo prepovedan. A tebi je
uspelo, da si v spremstvu gra-
ničarjev šel čistit robido in
grmičevje popolnoma za-
raščenih razvalin cerkve sv. Va-
lentina. Z graničarji si bil v do-
brih odnosih in najbolj so te bi-
li veseli, ko si jim v zimskem
času, ko je bilo mraz in je po
grebenu pihala ledena burja,
prinašal vroč čaj, da so se malo
ogreli.
Pomagal si tudi Teritorialni
obrambi pri osamosvajanju
Slovenije in bil zato tudi odli-
kovan.
Po osamosvojitvi Slovenije si
začel sodelovati z Zavodom za
spomeniško varstvo Slovenije.
Po njih si dobil finančna sred-
stva za obnovo ruševin cerkve
sv. Valentina, ki leži na sloven-
skem ozemlju, medtem ko je sa-
mostan na italijanski strani.
Dosegel si, da imamo danes
tam lepo urejeno turistično in
zanimivo zgodovinsko točko,
na katero je vsa štmavrska skup-
nost navezana in ponosna.
Kot sem že omenil, se tvoje želje
in sanje, da bi uredil muzej in
botanični vrt na italijanski stra-
ni Sabotina, žal niso uresničile.
Potrkal si na premnoga vrata za
uresničitev tega, a vse je ostalo
le pri obljubah. Metali so ti po-
lena pod noge, a ti si vztrajal
vseeno, dokler ti ni začelo
pešati zdravje. Ko ti je šlo na
bolje in ko si le mogel, si se spet
vrnil na svojo ljubljeno goro, a
žal le za malo časa. V tvojem
predalu je ostalo mnogo
načrtov in obljub, ki se ne bodo
nikoli več uresničile. A, kar je
bilo narejeno, bo nema priča
naslednjim rodovom, in to sa-
mo po tvoji zaslugi. Zbogom,
Mario, hvala za vse!!!
David Bandelj, Petra Grassi in
Franka Žgavec (foto Sabina Volk)
Kultura22. februarja 20188
  Čedadu je v
letošnjem januarju
potekal seminar
spoznavanja beneške kulture
in korenin, ki se ga je tokrat
udeležilo sedem mladih
potomcev beneških
izseljencev iz Nadiških in
Terskih dolin.
Na dvotedensko
izobraževanje in druženje, ki
ga približno vsaki
dve leti organizira
zveza beneških
emigrantov
Slovenci po svetu,
so štirje udeleženci
prišli iz Argentine,
trije pa iz Avstralije.
Na splošno velja, da
so se slovenska
narečja beneških
dolin med
mladimi, ki danes
pripadajo tretji in
tudi že četrti
generaciji
izseljencev,
izgubila. To pa ni
ovira, da se ne bi še
naprej zavedali
svojih korenin, se
trudili ohranjati
kulturo starih
staršev ter želeli spoznati
kraje, od koder je njihove
prednike želja po večjem
koščku kruha odpeljala na
vse kontinente tega sveta.
Pri tem jim je gotovo v
pomoč dobra organiziranost
zveze Slovenci po svetu, ki
V ohranja stike s številnimibeneškimi društvi v Belgiji,Švici, Kanadi, Argentini in
Avstraliji. Ne gre pozabiti na
omembo, da Republika
Italija tem organizacijam
ponuja solidno finančno in
drugo pomoč, ne nazadnje
tudi za seminarje, kot je bil
ta.
Človek se ob tem počuti kar
paradoksalno. Italija je
večino ljudi, ki so naseljevali
Nadiške in Terske doline, z
načrtnim ekonomskim
zanemarjanjem dolin in
političnim šikaniranjem
prisilila v izseljevanje in
izgubo domovine, ker jih je
imela za italijanstvo
nevarne, nato pa v tujini iz
njih ustvarila Italijane. Po
razvejeni mreži italijanskih
kulturnih hiš, diplomatskih
predstavništvih in lahkem
dostopu do italijanskega
državljanstva so postali
pomembni promotorji
Italije v svetu.
V dveh tednih so udeleženci
seminarja obiskali vse
pomembne zgodovinske
točke teh krajev, poleg
Čedada, Špetra, Barda, Stare
Gore, Sv. Višarij, tudi Trst,
Kobarid in Benetke, ter tri
vasi, od koder so mladi
imeli svoje prednike –
Čaniebolo,
Podbuniesec in Bardo.
In kateri je njihov
najljubši kraj?
Zagotovili so mi, da Sv.
Višarje, za katere
pravijo, da so veliko
lepše od Benetk.
Za vse seminarje lahko
trdim, da se na njih
zbere zelo zanimiva in
simpatična skupinica
mladih. Je pač tako, da
ohranjanje identitete, ki
sega več rodov nazaj, ni
nekaj samoumevnega,
ampak to pritegne le najbolj
razmišljujoče in ambiciozne,
ki jim vsakdanje tematike
niso dovolj. Tako je bilo
med udeleženci med
drugim mogoče
najti pripravljalca
sušija v azijski
restavraciji sredi
Argentine, ki
pravkar začenja
študij medicine,
bodočega profesorja
glasbe, notarko,
mehanika, ki je v
prostem času
alpinist, ter
mladega režiserja iz
Avstralije, ki je vse
skupaj doživljal še
posebej čustveno.
Med pogovorom mi
je večkrat poudaril,
“krog je sklenjen,
da se s tem obiskom
čuti izpopolnjenega
in drugače gleda na
življenje.
Naj prispevek končam z
besedami, ki jih je eden
izmed udeležencev ob
koncu seminarja zapisal na
Facebooku: Australia may be
where I live. But Benečija is
my home.
Dejan Valentinčič
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (6) Dimitri Tabaj
Ime Kokovo (nemško Goggau, furlan-
sko Cocau) menda izvira iz staroslo-
venske besede “kakava”, kar naj bi po-
menilo ‘skalnat kraj’. Leži v neposred-
ni bližini vasi Vrata (nemško Thörl),
ki tudi ima velik pomen v slovenski
zgodovini, saj prav tam je leta 1227
koroški vojvoda Bernard Spanheimski
izrekel znameniti starosloven-
ski pozdrav nemškemu pesni-
ku Ulriku Lichtensteinskemu:
“Buge waz primi, gralva Ve-
nus”!, neizpodbiten dokaz o
uradnosti slovenskega jezika
na koroškem dvoru (“Bog Vas
primi, kraljeva Venera” - “Bog
Vas primi” je še danes tradicio-
nalni pozdrav v koroškem na-
rečju).
Prvo cerkev-utrdbo v tej vasici
ob reki Ziljici je zgradil bam-
berški škof Eberhard I. med le-
toma 1007 in 1040. Bila je prva
cerkev-utrdba v Kanalski doli-
ni; za njenim obzidjem so se
ob bližajoči se nevarnosti lah-
ko skrivali prebivalci okolice.
Okraj je spadal pod Beljak in
Oglejski patriarhat, civilna
oblast je pa pripadala bam-
berškemu knezonadškofu do
leta 1759, ko je prišla pod Hab-
sburžane. S cerkvenega vidika
je Kokovo ostalo pod okriljem
Oglejskega patriarhata do uki-
nitve le-tega leta 1751. Leto ka-
sneje je prišlo pod goriško
nadškofijo, in to je trajalo do leta
1783, ko je postalo del krške škofije.
Po prvi svetovni vojni je spet spadalo
pod Gorico in od leta 1933 pod Vi-
dem. Cerkev sv. Nikolaja na Kokovem
hrani nedvomno najlepške freske v
Kanalski dolini, ki jih nekateri primer-
jajo z Giottovimi. Pod beležem so jih
odkrili leta 1940, saj so bile verjetno
prebarvane v času protestantizma.
Domneva se, da so jih ustvarili vsaj
trije avtorji. Na severni steni je več po-
slikav Kristusovega trpljenja iz 14. sto-
letja; zraven je podoba preroka sv. Da-
nijela. Na južni steni imamo pohod
in poklon Sv. treh kraljev, na slavo-
ločni steni pa sv. Nikolaja. V cerkvi
hranijo tudi dragocene lesene kipe sv.
Nikolaja, sv. Janeza Nepomuka in sv.
Ignacija Lojolskega.
V času, ko se je kmečka zveza v Ziljski
dolini upirala plemstvu in cesarju Fri-
deriku III., so kmetje nehali plačevati
tako imenovani “turški davek”, ki ni
veliko pomagal pri obrambi pred
turškimi tolpami, ravno obratno:
oblasti so potiho upale, da bodo turški
vpadi onesposobili puntarje. Uporni-
ki so izvolili svoje voditelje in “kralja”,
ki se je imenoval Matjaž (nekateri ga
imenujejo Matjaž Klander). Izvolili so
tudi svoja sodišča in rudarji so jim pri-
skočili na pomoč z orožjem.
Mimo Ročinja - ob Soči navzgor - je
julija 1478 prodiralo veliko turških
vojakov iz Bosne pod vodstvom
Skender Paša-ja. Šli so mimo Koba-
rida in Bovca čez Predil in Trbiž. Na
Kokovem, v ozki soteski ob reki Zil-
jici, jim je pot zapirala tritisočglava
vojska kmečkega poveljnika Mat-
jaža. Noč pred bitko - ob novici, da
se je približevalo od 20.000 do
30.000 do zob oboroženih turških
konjenikov - je približno 2400 kme-
tov zbežalo. Ostalo jih je od 400 do
600. Tem se je pridružilo dodatnih
130 trbiških kmetov in 70 rabel-
jskih rudarjev. Do odločilne bitke je
prišlo 26. julija 1478. Prvi turški na-
pad je bil odbit, potem pa so so-
vražniki čez hrib
udarili Slovence za
hrbet in jih popol-
noma uničili. V
bitki je umrl tudi
kmečki kralj Mat-
jaž. Padlo je veliko
število Turkov, a
turška vojska je tri
tedne ropala in
požigala po celi
Koroški, najbolj
po središčih
kmečkega upora.
Nekateri imenujejo
to bitko “alpske Ter-
mopile”, saj se je
Matjaževa vojska -
kakor že Leonidova
v starogrških časih -
junaško postavila
proti veliko
močnejšemu na-
sprotniku. Po
turškem odhodu
so civilne oblasti
sodile nekaterim
preživelim voditel-
jem kmečkega
upora, čeprav so se
prav kmetje naj-
bolj izkazali pri
obrambi domovi-
ne, medtem ko je
plemiška vojska popolnoma odpove-
dala. Sodili so jim v Ortenburgu, na
Vajškri pri Osojskem jezeru, na Leon-
steinu pri Vrbskem jezeru, na Plešivcu
blizu Gospe Svete in na Ostrovici. Lik
kmečkega kralja Matjaža so kasneje
mitizirali; pisatelj Saša Vuga ga je poo-
sebil z istoimenskim ljudskim juna-
kom. Nekateri pa trdijo, da so ga isto-
vetili s starimi šegami ali morda tudi
z madžarskim kraljem Matijo Korvi-
nom, čeprav je Milko Matičetov zapi-
sal, da je
prav Korvin
“izvorni”
kralj Matjaž
in ne obrat-
no.
V devetdese-
tih letih
prejšnjega
stoletja so
pod zvoni-
kom cerkve
sv. Nikolaja
odkrili do te-
daj neznano
kripto s pri-
bližno 500
let starimi
posmrtnimi
ostanki ka-
kih tristotih
bojevnikov, na katerih so bili več kot
očitni znaki nasilja. Šlo je za ostanke
junaških slovenskih kmetov, branitel-
jev domače zemlje pred zavojevalci. V
Vojnem muzeju v Logatcu hranijo
železno ost puščice za lok, ki je bila
izstreljena v tisti za nas nesrečni - a ju-
naški - bitki. Bitko pri Kokovem lahko
danes upravičeno štejemo za del naše
vojaške zgodovine, Matjaž pa sodi
med najimenitnejše slovenske vojaške
poveljnike, na katere moramo biti še
kako ponosni. Prelepa cerkev sv. Ni-
kolaja na Kokovem - poslednji dom
Matjaževih vojakov - je simbol vsega
tega. Zgoraj omenjena freska pohoda
in poklona Sv. treh kraljev je zelo ne-
nevadna, saj poleg Sv. Družine in Sv.
treh kraljev so uprizorjeni tudi številni
vojaki v popolni bojni opremi. Neka-
teri zgodovinarji so mnenja, da gre za
uprizoritev obiska cesarja Karla V.
Habsburškega leta 1532; mi do-
puščamo možnost, da gre za dogodek,
ki je povezan z “našo” bitko. Z name-
nom ohranjanja zgodovinskega spo-
mina tukaj živečih Slovencev, Nem-
cev in Furlanov, katere povezuje skup-
no kulturno in versko izročilo Oglej-
skega patriarhata, so leta 2015 prire-
dili spominsko svečanost in sveto
mašo za padle bojevnike na Kokovem
z naslovom “Alpske Termopile”.
Julija 2015 so priredili spominsko svečanost in sveto mašo za padle
bojevnike z naslovom “Alpske Termopile”
Cerkev sv. Nikolaja na Kokovem. V devetdesetih letih
prejšnjega stoletja so v kripti pod zvonikom našli posmrtne
ostanke kakih tristotih pripadnikov Matjaževe vojske.
Cerkev sv. Nikolaja na Kokovem hrani najlepše
freske v Kanalski dolini. Nekateri jih celo
primerjajo z Giottovimi. Uprizoritev oboroženih
vojščakov v neposredni bližini sv. Treh Kraljev je
dokaj nenavadna.
V Narodni galeriji v Ljubljani so pred kratkim odprli razstavo
Neorealizem - nova podoba v Italiji 1932-1960. Razstava, ki
so jo pripravili v sodelovanju z Galerijo Fotografija, združuje več
kot 200 fotografij najpomembnejših italijanskih fotografov iz
obdobja neorealizma. Na ogled bo do 31. marca.
Kot so zapisali v Narodni galeriji, so se raziskave italijanskega
neorealističnega kulturnega gibanja po večini posvečale
literaturi in filmu. Razumevanje vloge fotografije v tej dobi je
bilo slabo, čeprav je neorealizem prav v fotografiji dosegel
najboljši in najbolj koherenten izraz.
Razstava preučuje obstoječe odnose med fotografijo in drugimi
umetnostnimi področji, kot sta film in književnost. Predstavljeni
so navdihi in razlogi, ki so umetnike vodili pri njihovem delu.
Čeprav so imeli ti na začetku različne poglede in kulturne
pristope, jih je njihovo delo pripeljalo do koherentnega
rezultata. Projekt tudi predstavi novo razlago fenomena neo-
realizma, katerega izvor bi lahko našli v fašistični dobi.
Razstava se razvija po različnih poglavjih z začetkom pri
privilegiranem pogledu fotografije in pri skoraj 300 predmetih
raznolike tipologije. Nadaljuje se s klasičnimi fotografijami in
prvotnimi forumi, kjer so bile predstavljene. Ilustrirane revije,
knjige fotografij in razstavni katalogi so močno vplivali na
evolucijo fotografskega izraza. Poglavje, namenjeno književnosti
neorealizma, predstavlja dela, ki so zaznamovala dobo in
vplivala nanjo, in glavne avtorje. Svet filma pa predstavljajo
najbolj znani filmski plakati in izseki najpomembnejših filmov
dobe, ki na razstavi služijo tudi kot didaktično orodje.
Avtorji fotografij so Carlo Bavagnoli, Gianni Berengo Gardin,
Piergiorgio Branzi, Alfredo Camisa, Mario Carbone, Mario
Carrieri, Tranquillo Casiraghi, Alfa Castaldi, Cesare Colombo,
Carlo Cosulich, Carlo Dalla Mura, Pasquale De Antonis, Mario
De Biasi, Nino De Pietro, Mario Dondero, Ernesto Fantozzi,
Tullio Farabola, Mario Giacomelli, Giancolombo, Mario Ingrosso,
Alberto Lattuada, Giuseppe Leone, Sante Vittorio Malli, Cecilia
Mangini, Nino Migliori, Ugo Mulas, Federico Patellani, Franco
Pinna, Stefano Robino, Fulvio Roiter, Chiara Samugheo, Tazio
Secchiaroli, Enzo Sellerio, Roberto Spampinato, Pablo Volta,
Ugo Zovetti in drugi.
Vse podobe in dodatno gradivo so tematsko predstavljeni tako,
da izpostavijo glavne značilnosti neorealistične podobe in da
postavijo delo sočasnih fotografov v ustrezno perspektivo.
Ob razstavi se bodo zvrstila javna vodstva, serija predavanj,
ustvarjalna delavnica za otroke ter fotografski natečaj za
osnovnošolce in srednješolce.
V Galeriji Fotografija pa so odprli razstavo z naslovom
Petdeseta, na kateri so na ogled fotografije enega
najpomembnejših avtorjev italijanskega neorealizma Nina
Migliorija.
V Narodni galeriji razstava 
italijanskega neorealizma
Čedad / Seminar o spoznavanju beneške kulture in korenin
Mladi potomci beneških
izseljencev spet med nami
Kultura 22. februarja 2018 9
  akih finih, elegantnih, do
potankosti izdelanih, kot
z zlato nitko spoštljivosti,
nežnosti in tišine prepletenih
predstav si gledalec res zaželi,
saj so kot balzam za razbolelo
dušo v tem našem kaotičnem,
nasilnem življenjskem vsakda-
nu, kjer bi rad vsak prekričal
drugega. V tej naši realnosti, ko
se ne znamo več umiriti in tiho
prisluhniti, kar nam ima pove-
dati naš bližnji, in si še voščila
pošiljamo po pametnih telefo-
nih, Facebooku..., je bila pred-
stava Lepi dnevi v Aranjuezu, v
režiji Igorja Pisona, res krasna,
pomirjujoča, srčno izpovedna.
V njenem središču je bil spet
igralec oz. igralca, predvsem pa
sta kraljevali beseda in tišina, ki
zna biti včasih bolj povedna kot
tisoč glasno izkričanih besed.
Abonmajska sezona Slovenske-
ga stalnega gledališča v Gorici,
ki se letos, kot tržaška, vije pod
naslovom Privlačnosti, je po-
nudila izrazito intimno, proni-
cljivo predstavo, katere - včasih
kontroverzen - avtor je koroški
pisec, po materi slovenskih ko-
renin, Peter Handke – kdo bi
pozabil na uprizoritev njegove-
ga dela Še vedno vihar? Na veli-
kem odru Kulturnega centra
Lojze Bratuž, ki uprizoritvi ni
odvezel tiste intimnosti, ki jo
zahteva besedilo, v tržaškem
Kulturnem domu je bila nam-
reč premierno uprizorjena na
malem odru 11. in 12. januarja
2018, sta izjemna igralca Nataša
Barbara Gračner in Ivo Ban na-
tančno, prodorno, prav filigran-
sko, kot si je želel režiser Pison,
z “božajočim” glasom posredo-
vala avtorjeve misli in bila obe-
nem tako naravna. Vrhunska
gledališka ustvarjalca, ki ju je
poklicna pot zaradi talentirano-
sti zanesla v ljubljansko Dramo,
kjer je Barbara Gračner še zme-
raj ena izmed prvih dam, Ban se
je pred časom že upokojil, sta v
ta “poletni dialog”, kot je tekst
podnaslovil dramatik Handke,
strnila vso svojo čudovito, očar-
ljivo igralsko izraznost, ki jo
izžarevajo le taki izredni igralci.
Ustvarila sta tisto toplo, blago-
dejno ozračje poznopoltnega
popoldneva, ko se zdi, da se je
čas upočasnil, da bi nam dal
uživati še zadnje dni prostosti,
preden nas spet pogoltne divji
vsakdanjik, ki se za trenutek vri-
ne v njuno poetično razkrivanje
misli in čustev. Igralca sta s po-
sebno karizmo poosebila prota-
gonista, ki ju avtor sicer ni ja-
sno določil, čeprav lahko razbe-
remo, da se dobro poznata. Go-
T tovo ju veže vsaj tesna prijatel-jska vez, ker bi drugače verjetnone načenjala tako delikatnih
tem, kot so prvi ljubezenski sti-
ki, izkušnje v dvoje... Avtor jima
je dal splošne poteze Ženske in
Moškega brez imen v nekem
nedoločenem zgodovinskem
okviru, ker to sploh ni pomem-
bno. Vsebine, ki jih obravnava-
ta, so namreč večne, tako da se
gledalec lahko z njima povsem
poistoveti. Iz njunega pogovora,
ki osvetljuje čustvene globine in
se suče okrog večnih in nikdar
izpetih tem odnosov med spo-
loma, se izrisujejo spomini na
ljubezenska srečanja. Ali so to
resnični doživljaji ali samo želje
ali sanje, tega nam ni dano izve-
deti. To so le vtisi, spomini,
drobci iz mozaika življenja dveh
ljudi, ki sta se v nekem
sončnem popoldnevu odločila,
da “si vzameta čas” in si razkri-
jeta dušo in si povesta marsikaj
o ljubezni, tudi o erotičnih iz-
kušnjah in na splošno o pogle-
du na svet. Pri tem sta si oblju-
bila, da bosta zelo spoštljiva
drug do drugega, kar je vredno-
ta, ki jo v današnji razčlovečeni,
razvpiti družbi skorajda ne poz-
namo več.
Na vzdušje predstave gledalca
pripravijo instalacije, ki ga
spremljajo do dvorane. Pri vsaki
se lahko zaustavi, da bi poslušal
glasbo, pesmi, omenjene v
predstavi sami, in si ogledal po-
snetke znanih ljubezenskih pa-
rov in sanjavih filmskih polju-
bov.
Očarljiva predstava nas gotovo
obogati, predvsem pa nas ra-
hločutno opomni, naj se vsaj za
nekaj časa ustavimo in pogleda-
mo vase ter si vzamemo vsaj
trohico časa za dialog, ki postaja
zmeraj bolj tujek tudi v družin-
skem krogu.
Predstavi ustvarjajo primerno
ozračje tudi scenografski ele-
menti po zamisli režiserja Piso-
na. Mizica, pri kateri sedita pro-
tagonista, stoji na zeleni “pla-
stični” trati, ki daje vtis obširne-
ga parka, okrog je postavljenih
kar nekaj zrcal v raznih naklo-
nih, tako da se igralca zrcalita v
njih in ju vidimo iz različnih
perspektiv. Dolga obleka prota-
gonistke žari v rdeči barvi lju-
bezni. Izdelala jo je za svoje de-
lo večkrat nagrajena kostumo-
grafinja Belinda Radulović.
O predstavi lahko govorimo le o
presežkih, ker je res imenitna v
vseh pogledih. Resnici na ljubo
pa moramo s kančkom pikrosti
pripomniti, da je to produkcija
SSG zgolj zato, ker je nastala na
tržaškem odru. Od SSG pa ima
res malo: režiser Igor Pison je si-
cer v letošnji sezoni umetniški
koordinator našega gledališča,
to pa je tudi vse, saj sta igralca
predstavnika enkratnega igral-
skega ansambla SNG Drama
Ljubljana. Očitno ansambel SSG
ne premore dveh takih izvajal-
cev, ki bi bila kos vlogama, ki ju
je tudi s “filozofsko” nadahnje-
nim peresom napisal Peter Han-
dke l. 2012. Tekst je posvetil
življenjski sopotnici, igralki So-
phie Semin, ki je v tej vlogi na-
stopila na filmskem platnu pod
režijsko roko Wima Wendersa.
Handkejevo besedilo je tokrat
prvič zaživelo na slovenskem
odru v žlahtnem prevodu Štefa-
na Vevarja. Prevod je s sijajno-
stjo ocenil tudi na goriški pono-
vitvi predstave Lepi dnevi v
Aranjuezu med občinstvom pri-
soten prevajalec Aleš Berger. To-
pli, dolgotrajni aplavzi goriške
publike so bili čudovit dokaz,
da je predstava segla gledalcem
do srca.
Iva Koršič
Abonmajska sezona SSG v Gorici
V božajočo poletno
sapico dahnjena čustva
Izid tematske številke revije Slovenščina 2.0 
Slovenščina v
dvojezičnih okoliščinah
  red kratkim je izšla te-
matska številka revije
Slovenščina 2.0, po-
svečena slovenščini v dvoje-
zičnih okoliščinah, ki so jo
uredili Vojko Gorjanc, Iztok
Kosem, Matejka Grgič in Son-
ja Novak Lukanovič. Tokrat je
tematska številka namenjena
vsebinsko in metodološko
raznorodnim razpravam o
slovenščini v zamejstvih in
njenem sobivanju na narod-
nostno mešanih področjih.
Večina razprav obravnava slo-
vensko-madžarsko jezikovno
stikanje, poleg teh pa sta v šte-
vilki izšla tudi članka Matejke
Grgič in Maje Mezgec, razi-
skovalk Slovenskega razisko-
valnega inštituta.
Prosto dostopna spletna jezi-
koslovna revija Slovenščina
2.0 nagovarja raziskovalno in
pedagoško sfero. V reviji ob-
javljeni članki zadevajo
poučevanje in raziskovanje je-
zika, pa tudi razvoj orodij za
računalniško obdelavo jezika
in govora. Raziskovalno po-
dročje je primarno slo-
venščina, interdisciplinarne
in aplikativne raziskave pa
imajo lahko splošnejši jezi-
kovnotehnološki domet.
V svoji razpravi je Maja Mez-
gec predstavila nekatere iz-
sledke ciljnega raziskovalnega
projekta o priložnostih in
možnostih za ohranjanje ozi-
P roma revitalizacijo slo-venščine v slovenskihmanjšinskih skupnostih, pri
katerem je omenjene vidike
preučila v Benečiji. Začetna
hipoteza je predpostavljala,
da predvsem zaradi več kot
treh desetletij delovanja špe-
trske dvojezične šole v Be-
nečiji obstajajo ugodne oko-
liščine za jezikovno revitaliza-
cijo in deasimilacijo mlajših
generacij. S kvalitativnimi in-
tervjuji zbrani podatki so po-
kazali, da je možnost dvoje-
zičnega šolanja pomemben
dosežek, vendar ta sama po
sebi še ni zadosten pogoj za
ohranjanje ali oživitev med-
generacijskega prenosa jezika,
čeprav je okolje danes bolj na-
klonjeno slovenščini in dvo-
jezičnosti, kot je bilo v prete-
klosti. Potrebni so še drugi
ukrepi jezikovnega načrto-
vanja in jezikovne politike. Iz-
sledke projekta je Maja Mez-
gec pred kratkim na delov-
nem srečanju v Špetru tudi
predstavila učnemu osebju
dvojezične šole in akterjem
lokalnih društev in organiza-
cij.
Matejka Grgič v svojem član-
ku predstavlja teoretska izho-
dišča in metodološki okvir za
izdelavo spletnega portala
SMeJse – Slovenščina kot
manjšinski jezik. Poleg anali-
ze položaja, stanja in statusa
slovenskega jezika v Italiji se
je Grgičeva dotaknila še neka-
terih specifičnih jezikovnih
pojavov (diglosija, jezikovne
semienklave, jezikovni sepa-
ratizem/secesionizem, šolan-
je kot (ne) popolna potopitev,
stigmatizacija neproblemov
in nereševanje problemov),
metodoloških izzivov in so-
cioloških okvirov. Pojmovan-
je “manjšine” in “manjšin-
skosti” je namreč tudi na po-
dročju jezika in jezikoslovja
dobilo nove in drugačne raz-
sežnosti. Omenjene ugotovit-
ve so služile kot povod za
vzpostavitev spletnega porta-
la SMeJse (www. smejse. it),
ki sta ga izdelala Slovenski ra-
ziskovalni inštitut (SLORI) in
Dijaški dom Srečka Kosovela
v Trstu. Gre za zbirališče no-
vih in že obstoječih orodij,
gradiv in informacij za razvoj
jezikovnih veščin in spretno-
sti v slovenskem jeziku. Na-
men portala je spodbujanje
različnih rab živega sloven-
skega jezika na območju itali-
jansko-slovenskega jezikovne-
ga stikanja, zlasti v Italiji – s
ciljem, da se zagotovijo visoka
sporazumevalna zmožnost v
vseh zvrsteh in različicah slo-
venskega jezika, uravno-
težena dvojezičnost in razvoj
tudi lokalnih idiomov, a zno-
traj slovenskega jezikovnega
kontinuuma.
JEZIKOVNICA
Vladka Tucovič
Povratni osebni zaimek
Jezik še zdaleč niso zgolj napake in med napakami ni le
vejica tista, ki bi se ji morali posvečati večino časa, zato
sem tokrat izbrala temo, s katero se pogosto srečujemo, ko
beremo ali poslušamo besedila. Zanalašč sem poleg glago-
la brati zapisala tudi glagol poslušati, saj se mogoče pre-
malo ukvarjamo z govorjenim jezikom oz. tistim, kar po-
vemo ali slišimo.
Tokrat se bomo poto-
pili v besedilo izred-
no spevne pesmi ali
»komada« z naslovom
Ti znanega izolskega
glasbenika Rudija
Bučarja, s katero je le-
ta 2014 upravičeno
zmagal na festivalu
Slovenska popevka:
»Daj, pridi po sebe,
pridi, daj, v misli
iskrene, pridi, daj, bo-
di le ti, le ti, ti, le ti.
Daj, vsedi se k meni.
Sedi, daj, angel pošte-
ni, sedi, daj, bodi le
ti, le ti, ti, le ti. Stisni
me k sebi, da bova
zletela nekam visoko, globoko med naju. Stisni me k sebi,
da bova zletela nekam visoko, visoko v nebo. Daj, nežno
povej mi, nežno, daj, kdo sije v tebi, nežno, daj, v meni si
ti, le ti, ti, le ti. Daj, vzemi nedolžno, vzemi, daj, to, kar je
možno, vzemi, daj, bodi le ti, le ti, ti, le ti. Stisni me k se-
bi, da bova zletela nekam visoko, globoko med naju. Sti-
sni me k sebi, da bova zletela nekam visoko, visoko v ne-
bo«. Čeprav Rudi Bučar poje tudi v narečju, je to besedilo
v knjižnem jeziku, in to v pravilnem knjižnem jeziku (če
zanemarimo nekoliko pogovorno obliko vsedi se k meni,
namesto katere bi bila ustreznejša sedi k meni, vendar bi s
tem izgubili ritem, tega se zavedam, zato mi še na misel
ne pride, da bi to očitala).
Očitneje je nekaj drugega, da je namreč ta pesem pravi po-
ligon za seznanjanje z osebnimi zaimki, ki jih v pesmi kar
mrgoli. Pa so tudi vsi pravilni, še zlasti t. i. povratni oseb-
ni zaimek, s katerim je pogosto največ težav? Poglejmo:
pridi po sebe, stisni
me k sebi. V obeh pri-
merih je zaimek pra-
vilen, ker se ujema z
osebkom: ti pridi po
sebe in ti me stisni k
sebi. Ali drugače: ti
me stisni k sebi in jaz
se bom stisnil k tebi
(ne sebi) – v zadnjem
primeru se osebek ne
ujema z zaimkom, za-
to je pravilno: stisnil
se bom k tebi,  (v tem
primeru) nepravilno
pa bi bilo: stisnil se
bom k sebi, ker bi bi-
lo pomensko na-
pačno. Prav je tudi:
kdo sije v tebi (ne se-
bi), saj spet ni ujemanja z osebkom. Preveč zapleteno?
Sploh ne. Le slišati je treba to pesem, ne le brati njenega
besedila, pa vam bo takoj vse jasno.
Doc. dr. Vladka Tucovič na Oddelku za slovenistiko Fakul-
tete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Ko-
per) izvaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna
vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko
pošljete na e-naslov: vladka. tucovic@fhs. upr. si ali na
uredništvo Novega glasu.
34
Tržaška22. februarja 201810
Sodobni slovenski utrip v Argentini
V ponedeljek, 26. februarja, bosta ob 20.30 v Peterlinovi
dvorani v ul. Donizetti 3 v Trstu srečanje in pogovor z vidno
predstavnico mlajših slovenskih javnih delavcev v Argentini
Mariano Poznič. Na vabilo Društva slovenskih izobražencev
in Knjižnice Dušana Černeta bo predstavila sedanji utrip
slovenskih rojakov v Argentini.
Odvetnica in sodna prevajalka v Buenos Airesu Mariana
Poznič (letnik 1965) je zelo dejavna v slovenski povojni
politični emigraciji. V zadnjih letih je v njej prišlo do korenite
generacijske prenove. Gostja “ponedeljkovega večera” je
tajnica tamkajšnje krovne organizacije Zedinjena Slovenija.
Odbor zdaj sestavljajo predstavniki srednje in mlajše
generacije, saj so vsi odborniki rojeni v Argentini. Pozničeva
pa je tudi publicistka in v uredništvu tednika Svobodna
Slovenija, ki je po krajšem premoru lani poleti začel spet
redno izhajati, vendar v digitalni, na željo naročnikov pa še
tudi v tiskani obliki. Časopis letos obhaja 70-letnico izhajanja
v Argentini (rodil se je kot ilegalno glasilo v okupirani Ljubljani)
in 70 let je minilo tudi od začetkov povojnega izseljevanja v
Argentino.
V sedanjem mandatu Sveta Vlade Republike Slovenije za
Slovence po svetu, ki se je začel s sejo 16. februarja v Ljubljani
pod vodstvom ministrskega predsednika Mira Cerarja, je
Pozničeva ena izmed dveh zastopnikov iz Argentine.
Zanimivost in poglobljenost razgovora, ki se obeta z njo v
ponedeljek, sta torej zajamčeni. / IJ
Pojte, zvonovi
Februar je v slovenskem prostoru mesec kulture in njenih
raznolikih izraznih oblik. V tem okviru prireja Slovensko
prosvetno društvo Mačkolje prireditev z naslovom Pojte,
zvonovi. Prireditev, katere vezna nit je ovrednotenje
pritrkavanja kot značilnega izraza slovenskega kulturnega
(po) ustvarjanja in bogastva, bo v petek, 23. februarja 2018,
ob 20. uri v dvorani Srenjske hiše v Mačkoljah.
Dogodek zaobjema predstavitev Slovarja zvonjenja in
pritrkavanja, ki ga je novembra lani izdala SAZU in o katerem
bo spregovoril soavtor dr. Matjaž Ambrožič, sicer kolavdator
zvonov ljubljanske nadškofije, ter trojezičnega ponatisa knjige
Slovenski pritrkovalec znamenitega zvonoslovca Ivana
Mercine, za katerega je leta 2016 - ob 90-letnici originalne
izdaje - poskrbelo združenje Pritrkovalci Goriške, ki ga bosta
na prireditvi zastopala predsednik Andrea Nicolausig in
podpredsednik ter urednik ponatisa Giacomo Pantanali.
Program bodo sooblikovali še mladi domači pritrkovalci, ki
delujejo in vadijo pod mentorstvom Martina Tula, ter male
pevke in pevci otroške skupine “z Ul'ce”, ki jo vodi Breda Sosič.
Prisrčno vabljeni v Mačkolje na večer ob zvonovih in
pritrkavanju, dragocenih delih slovenske kulturne dediščine.
/NT
Kratke
Bila je veselega značaja in z vsemi prijazna
Poslovila se je 
s. Stanislava Rotovnik
  soboto, 10. februarja
2018, smo se na
tržaškem pokopališču
poslovili od sestre Stanislave
Rotovnik, ki je po dolgi
bolezni umrla v petek, 2.
februarja. Pogrebni obred s
sveto mašo je v cerkvi na
pokopališču pri Sveti Ani
vodil upokojeni ljubljanski
nadškof Alojzij Uran, ki je v
svoji homiliji med drugim
na kratko povzel njeno
V življenje in izpostavil, kakoje bilo značilno povezano sčaščenjem Matere Božje. Tri
mejnike je poudaril, in sicer
datum rojstva 13. maja leta
1944, se pravi na god
Fatimske Matere Božje,
nadalje vstop v red 8. 9.
1968, se pravi na Mali
šmaren, medtem ko je večne
zaobljube podala na
predvečer tega praznika leta
1974, in še dan smrti, se
pravi na letošnjo svečnico,
to je na praznik
Gospodovega
darovanja.
Štajerka po rodu,
rodila se je namreč pri
Sv. Vidu nad
Valdekom, se je dobro
znašla med
tukajšnjimi šolskimi
sestrami svetega
Frančiška. Službovala
je v skoraj vseh
postojankah, ki so jih
sestre upravljale, in
sicer v samostanu v
Beli peči, v Gorici, pa
tudi v Števerjanu,
medtem ko je zadnja
leta službovala v
tržaškem samostanu
pri Sv. Ivanu. V poletnih
mesecih pa je bila večkrat
Sežana / Alternativni pogonski viri 
Prva stacionarna polnilnica utekočinjenega
zemeljskega plina za tovorna vozila v Sloveniji
  a območu Adria Ter-
minali v Sežani so
odprli prvo stacionar-
no polnilnico utekočinjene-
ga zemeljskega plina za to-
vorna vozila v Sloveniji. Do-
godka sta se udeležila evrop-
ska komisarka Violeta Bulc
in minister za infrastrukture
Republike Slovenije Peter
Gašperšič.
Gre za prvo izmed treh
načrtovanih tovrstnih pol-
nilnic na območju Slovenije:
naslednjo naj bi odprli v Lju-
bljani, tretjo pa v zaledju pri-
stanišča na Reki. Energetski
objekt je namenjen iz-
ključno tovornjakom, ki
imajo že vgrajeno to tehno-
logijo. Ob podpori evropskih
skladov je polnilnico v
Sežani postavilo Butan plin
v okviru projekta SiLNG.
Utekočinjen zemeljski plin
N kot pogonsko gorivo predsta-vlja dobro rešitev za težki to-vorni promet, ki je eden
ključnih onesnaževalcev
okolja. Pristojni zagotavljajo,
da ta energent zagotavlja v
primerjavi z dizlom 20 od-
stoten nižji izpust CO2, prav
tako je cena v primerjavi z
nafto za 25 odstotkov nižja.
Prevožena pot s polnim re-
zervoarjem lahko znaša do
1300 kilometrov. Prevoz-
niško podjetje Automaroc-
chi, ki ga vodi Roberto Vido-
ni, je že nakupilo 20 to-
vrstnih tovornjakov, dodat-
nih 20 jih ima v naročilu. In-
vesticijski stroški za take to-
vornjake so dvakrat višji kot
za navadne kamione, razne
stranke v agroživilskem in
farmacevtskem sektorju pa
so izrazile naklonjenost do
teh okolju prijaznih vozil. Na
odprtju polnilnice je evrop-
ska komisarka Violeta Bulc
poudarila, da Evropa podpira
uporabo novih in alternativ-
nih energentov ter tehnolo-
gij na področju prometa. V
ta namen Unija financira
prav take načrte, ki spodbu-
jajo infrastrukturne in pro-
metne izboljšave. Obenem
tudi taka vozila, ki bodo od-
slej točila plin v Sežani.
  sobotnem večeru, 17.
februarja, se je v
baziliki svetega
Silvestra v Trstu predstavil
vsestranski glasbeni
umetnik, organist in
profesor Giuseppe
Zudini. Orgelski
koncert je bil posvečen
“Dnevu svobode”. Na
ta dan evangeličanska
in helvetična Cerkev v
Italiji praznujeta podpis
patentov kralja Karla
Alberta, ki je leta 1848
priznal omenjeni verski
skupnosti. Medtem ko
so razsvetljeni
habsburški vladarji v
Trstu že pol stoletja prej
uveljavili s cesarskim
patentom versko
prostost.
Sobotnemu dogodku je
zanimiva lokacija
antične romanske
cerkve dajala še dodano
mističnost.
Polnoštevilni poslušalci so
uživali v visokih in nizkih,
svetlih in temnih, krajših in
daljših tonih orgel, ki jih je
profesor Zudini z veliko
ljubeznijo in posebnim
navdušenjem izvabljal iz
mogočnega glasbila. Njegov
V koncertni repertoar je bilbogat, raznoličen in izjemnoharmoničen. Vse izvedene
kompozicije so bile teme z
variacijami. Izzvenele so
melodije Pachebela,
Daquina, Bacha, Mozarta,
Mendelssohna in
Böellmanna.
Koncert sta uvedla pastor
tržaške evangelijske
skupnosti Dieter Kampen in
tržaški podžupan Pierpaolo
Roberti, ki je
pozdravil v imenu
občinske uprave.
Najprej je zazvenela
Pachelbelova
Ciacona v D-molu.
Sledil je Daquinov
Noel X. v G-duru,
nato pa so zazvenele
variacije Bachove
Passacaglie v C-molu (BWV
582). Zatem sta sledila
Mozartov Andante v F-duru
(K 616) in Mendelssohnova
sonata v D-molu op. 65 št. 6,
ki je uvedla v najbolj
veličastno skladbo koncerta,
Boellmannovo gotsko suito -
“Suite Gothique” v štirih
stavkih. Prvi stavek
eksponira pompozno temo,
jo obdeluje in konča s
slovesno kadenco in
nadaljuje menuet. Tretji
stavek Priere prinaša
romantično melodijo. Četrti
stavek pa je virtuozna toccata
z mogočnim koncem.
Organist Giuseppe Zudini
(1951) je študij orgel
dokončal na tržaškem
konservatoriju Tartini;
poglobil se je tudi v študij
kompozicije z znanim
profesorjem Giuliom
Viozzijem, Adijem Danevom
in Mariom Bugamellijem.
Orglarsko izobraževanje je
nadaljeval v priznanih
zavodih v Italiji in Avstriji.
Koncertiral je skoraj po
vsej Evropi in v Ameriki.
Od leta 1993 je organist
valdeške verske skupnosti
v Trstu in umetniški vodja
mednarodnega festivala
orglarske glasbe Ottobre
Organistico in San
Silvestro, ki od leta 1993
vsako leto zapored poteka
v Trstu.
Profesor Giuseppe Zudini
je poznan tudi med
Slovenci, saj je do lanskega
leta poučeval na državnih
konservatorijih za glasbo v
Vidmu in Trstu in je
večkrat priskočil na pomoč
kot organist raznim
slovenskim župnijam na
Tržaškem.
Po gromovitem aplavzu
nabito polne cerkve je sledil
koncertantov dodatek, ki
poslušalcev ni pustil
ravnodušnih, saj so z velikim
navdušenjem nagradili
mojstrsko izvedbo.
Marko Manin
Foto Marko Manin
tudi v Žabnicah.
Sestra Stanislava je bila daleč
naokoli znana kot odlična
kuharica, ki je med drugim
rada vodila kuharske tečaje.
V dolgih letih službovanja se
jih je zvrstilo nič koliko,
zlasti v Gorici in Trstu,
včasih pa tudi drugod.
Mnoge udeleženke tečajev
vedo povedati, da je znala na
izredno prijazen in vesel
način posredovati svoje
znanje. Korenine tega
veselega pogleda na življenje
so bile sicer odraz njenega
veselega značaja, a so svojo
moč črpale tudi v globoki
veri, ki vse utemeljuje in
osmišlja. Tudi tako je s.
Stanislava pozitivno vplivala
na okolje, v katerem je
delovala.
V tem smislu se ji je
zahvalila sestra Gabrijela, ki
je lepo povedala, kako je
znala v vsakem trenutku in
pri vsakem delu prinesti
žarek veselja. Zadnja leta
smo sestro Stanislavo lahko
večkrat srečevali v vratarnici
v samostanu pri Sv. Ivanu,
ko je z nasmehom in dobro
besedo sprejemala
obiskovalce.
Ob grobu so se sestre in
drugi pogrebci poslovili od
nje z velikonočno in
Marijino pesmijo, ki ju je
pokojna s. Stanislava še
posebej rada prepevala. Naj
počiva v miru.
Spoštovani!
Redno prebiram Novi glas, čeprav priznam, da ne preberem
vedno vseh člankov. Prav dobro pa se spominjam, da sem
približno pred letom dni brala članek dr. Dušana Grudna o
Nabrežini, zato sem tudi tokrat prebrala članek “Kaj se do-
gaja v Nabrežini”. Upala sem, da se je vse dobro razpletlo in
da je Družba Dom odstopila zemljišče domačemu društvu
Igo Gruden v dobro Nabrežincem. Po prebranem članku
sem ugotovila, da skrbi dr. Grudna pred letom dni niso bile
odveč, z grenkobo v srcu sem prebrala tudi vse to, kar piše
o naših politikih, ki se na problematiko niso odzvali. Je del
domače zemlje res tako nepomemben?
Ne poznam podrobnosti nabrežinske zadeve in ni moj na-
men, da bi koga krivila ali obsojala, a vseeno se sprašujem,
ali ni obstajala nobena rešitev, da bi nabrežinska zemlja osta-
la domačinom? Oči so mi orosile solze, ko sem pomislila
na večkrat izrečene besede svojega, žal že pokojnega, očeta:
“Polje, kdo bo tebe ljubil, kadar jaz umrl bom”? Pomislila
sem, da to velja tudi za ta primer, starejši zavedni Slovenci
umirajo, drugi pa domačo zemljo prodajajo. Primož Trubar
je zapisal: “Stati inu obstati”, je to v današnjih dneh sploh
še aktualna tema?
Lep pozdrav
Irena Raseni
Prejeli smo
Bazilika sv. Silvestra v Trstu
Orgelski koncert
prof. Zudinija
Tržaška 22. februarja 2018 11
Obvestila
Društvo slovenskih izobražencev in
Knjižnica Dušana Černeta vabita v
ponedeljek, 26. februarja, v
Peterlinovo dvorano v ul. Donizetti
3 v Trstu na srečanje z vidno
predstavnico mlajših slovenskih
javnih delavcev v Argentini Mariano
Poznič, ki je tajnica Zedinjene
Slovenije in urednica tednika
Svobodna Slovenija. Začetek ob
20.30.
Pastoralni svet Openske dekanije, ki ga
sklicuje openski dekan, bo zasedal
v četrtek, 1. marca, ob 20. uri v
Marijanišču na Opčinah – ob
duhovnikih, redovnikih in
redovnicah vabljeni kateheti,
veroučitelji, predstavniki župnij,
župnijskih občestev, organizacij in
vsak, ki želi sodelovati.
Sklad Mitja Čuk vabi mlade, da
pristopijo k projektu “Mladi so za
(s) klad” in obogatijo s svojimi
izvirnimi dejavnostmi delovanje
naše ustanove. Na razpolago so
vam prostori in pomoč pri
organizaciji predavanj, delavnic,
nastopov in drugih pobud. Za
informacije: urad@skladmc. org,
040212289.
Darovi
V spomin na Lido Turk in Miljano
Vesel darujejo sredine prijateljice 75
evrov za Dobrodelno društvo in 75
evrov za Vincencijevo konferenco.
Za rojansko glasilo Med nami daruje
Ivica Švab 10 evrov, Majda Cergol
20 evrov, Lizeta Janežič 20 evrov.
  soboto, 17. februarja
2018, je bil na spore-
du na Radiu Trst A
prvi del nove mladinske ra-
dijske nadaljevanke v izved-
bi Radijskega odra Še bolj
piflarji in divjaki. Igra je na-
daljevanje lanskoletne radij-
ske serije Piflarji in divjaki,
ki je imela med poslušalci
velik uspeh, zato so se
odločili, da ustvarijo novo
sezono te nadaljevanke, ki
jo je tudi letos napisal in
režiral Tomaž Susič. Tudi v
novi seriji so likom svoj glas
posodili igralci Radijskega
odra.
Kdor je lansko leto poslušal
nadaljevanko, se gotovo
spomni glavne junakinje La-
re, ki v novi sezoni ne nasto-
pa, saj je postala študentka in
študira v Ljubljani. Mesto
glavne junakinje tako prevza-
me njena mlajša sestra Jasna
(Julija Berdon), ki je nastopala
že v prvi sezoni. Skupaj z njo
in njenimi prijatelji poslušalci
odkrivajo svet, ki se skriva za
višješolskimi klopmi.
Ker na radiu Trst A žal ne po-
navljajo epizod, bomo na
kratko obnovili, kaj se je zgo-
dilo v prvem delu zgodbe, ki
nosi naslov Divji tek za pre-
V
vlado, za vse tiste, ki ste ga za-
mudili. Kot že omenjeno,
prevzame mesto glavne juna-
kinje Jasna, ki se v šoli s prija-
teljico Martino (Katerina Per-
tot) pogovarja o tem, kaj je
pozitivnega v novem šolskem
letu in kaj negativnega. V šoli
poteka atletsko tekmovanje v
teku na 100 metrov, kjer tek-
mujeta tudi Jasna in Martina.
Ker se je na tekmovanje vpi-
salo premalo dijakov, so de-
kleta tekmovala skupaj s fan-
ti. Jasna je zelo hitra in zato
tudi zmaga, kar pa ni ravno
všeč nove-
mu dijaku iz
četrtega ra-
zreda, ki se je
tisto leto pre-
selil na to
šolo. Jasna
mu čestita za drugo mesto,
ta pa jo nesramno odvrne.
Doma se Jasna zjoče pri
mami (Manici Maver), ki jo
tolaži in pravi, da je verjet-
no ranila fantov moški po-
nos, ker ga je premagalo
mlajše dekle. Ko naslednji
dan poteka finalna tekma v
teku na 100 metrov, Jasna
pred ciljem nerodno pade
in si zvije gleženj, tako da
zmaga novi dijak Jakob
(Danijel Simo-
netig). Po tek-
movanju se Ja-
kob Jasni opra-
viči, ker je tako
grdo ravnal z
njo prejšnji
dan, in ji pove, da
je hotel zmagati,
ker se ni mogel
vključiti v nov ra-
zred. Zahvali se ji,
ker je razumel, da
je Jasna padla sa-
mo zato, da bi jo
lahko on prema-
gal. Na koncu epi-
zode postaneta
najstnika prijatel-
ja.
Poleg omenjenih
igralcev Radijske-
ga odra so v prvi
epizodi nastopili še Marjan
Kravos v vlogi očeta in Jasmi-
na Gruden v vlogi dijakinje
Sofije. Za tehnično plat pa je
poskrbel tehnik Samuel Si-
monovič. Vidi se, da je avtor
nadaljevanke tudi sam profe-
sor in da zato zelo dobro poz-
na višješolsko mladino, o ka-
teri govori serija. Poleg tega
vsebuje nadaljevanka polno
glasbe, ki jo posluša današnja
mladina.
Niz nadaljevanj je na sporedu
vsako soboto ob 18.00 na Ra-
diu Trst A v oddaji Mala sce-
na. Vabljeni k poslušanju dru-
gih dogodivščin Jasne in nje-
nih prijateljev.
Urška Petaros
29. Tržaški filmski festival (TSFF)
se je slavnostno končal z zadnjim
filmom založnice in režiserke Eli-
sabette Sgarbi L'altrove piu' vici-
no, Un viaggio in Slovenia (Poto-
vanje v Slovenijo), v okviru netek-
movalne sekcije Posebni dogodki.
S svojim prefinjenim okusom je
prikazala kraje in protagoniste
kulturnega dialoga ob vzhodni
meji: Magrisa, Rumiza, Rebulo,
Pahorja, glasbenika Igorja Coret-
tija-Kureta, igralca Braneta
Završana. V tej sekciji bi
rad še izpostavil najno-
vejše delo Sergeja Lozni-
ce, velikega ruskega do-
kumentarista, ki se zad-
nja leta posveča tudi
igranemu filmu. Njegov
celovečerec V megli
(2012) je bil nagrajen v
Cannesu in nato še v
Trstu, kjer so mu leto
prej posvetili retrospek-
tivo. Lani je posnel črno-
belo kroniko Austerlitz o
razčlovečenem turi-
stičnem obiskovanju
nemškega lagerja Sa-
chsenhausen, kot tudi
brezkompromisni izrez
sodobne Rusije Krotkaja
(Krotko dekle), ki je na-
stal v francoski, nemški,
litovski in nizozemski
koprodukciji. Na videz fikcijsko
delo ohranja vse dokumentarne
vrednosti iskrenega pričevanja
umetnika, ki mora svoja dela pro-
ducirati izven domovine. Navdih
za glavni lik je režiser dobil v zna-
ni “fantastični povesti” Dostojev-
skega z istim naslovom (v slo-
venščini obstaja prevod Josipa
Vidmarja). Njegova poetična in
surova zgodba spregovori o glo-
boki družbeni propadlosti, a tudi
toplini ruskega človeka. Sijajna
glavna junakinja Vasilina Makovt-
seva in galerija realističnih in pa-
radoksnih likov, v glavnem nega-
tivcev iz podzemlja ob veliki jet-
nišnici iz sovjetskih in morda tudi
carskih časov, poustvarjata atmo-
sfero klasikov, kot Ivanovo
otroštvo Tarkovskega ali Germa-
nov Moj prijatelj Ivan Lapšin.
Made in Kurdistan
Uspešna je bila enodnevnica v
gledališču Miela, namenjena
nadvse aktualni in boleči temi
preganjanja 40-milijonskega na-
roda brez lastne države, ki živi raz-
deljen med štirimi državami: Irak,
Iran, Sirija, Turčija. Z ogledom
igranih in dokumentarnih fil-
mov francoskega režiserja Stepha-
neja Bretona Filles du feu (Hčerke
ognja), iranskega Kurda Bahmana
Ghobadija A Flag without a
Country (Zastava brez države),
Turkinje Reyan Tuvi Gözyasina
Yer Yok (Nič
solz) in Turka
Gürcana Kelteka
Meteorlar (Me-
teori) ter ob po-
govoru s prisot-
nima turškima
avtorjema, smo
si ustvarili dragoceno sliko o so-
dobni tragediji in genocidu, ki se
več desetletij dogaja na kriznih
območjih in mejah omenjenih
držav, med spopadi, poboji,
zračnimi, zemeljskimi napadi in
protinapadi Isisa, kurdskih odpor-
niških sil, tudi ženskih vojakinj,
in med stradanjem beguncev,
otrok. Ob uredniku pregleda Giu-
seppeju Gariazzu je vojni dopi-
snik Giuseppe Acconcia pripove-
doval, kako so s kolegi šli brez do-
voljenja v Kobane
in so jih turške
oblasti priprle in
izgnale. Videli
smo zgodbe tabo-
rišč kurdskih be-
guncev iz prete-
klosti in sedanjo-
sti, v omenjenih
državah. Posebno
sugestivna je bila
nekam utopična
pripoved Ghoba-
dijevega filma o
letalskem učitelju
Narimanu Anwa-
ru in pop pevki
Helly Luv, nju-
nem spodbujanju
malih beguncev
in otrok iz Kurdi-
stana. Videli smo
osvobojene, a raz-
dejane Kobane, ki po begu
uničevalcev Isisa hočejo spet
oživeti. Drama se žal nadaljuje,
saj, prav ko so v Trstu prikazali
omenjene filme, so turške sile iz-
vajale ofenzivo v Siriji proti tam-
kajšnjim kurdskim odpornikom,
ki so pripomogli k porazu Isisa.
Film Revolution
Čisto na koncu še o letošnji retro-
spektivi, se pravi o splošni kultur-
ni revoluciji leta 1968, ki je zajela
tudi film. Strokovnjaki Ivan Veli-
savljević (za Vzhodni del) ter Ma-
riuccia Ciotta in Roberto Silvestri
(za Zahod) so sestavili izbor, ki naj
bi dokumentarno in simbolično
ponazoril prevratniški čas
in vrenje, ki je zajelo konec
60. let mlade protestnike,
hipije in študente cele
Evrope, Amerike in drugih
celin. Po eni strani so tu bili
izvirna reportaža iz praške
pomladi, igrani film o ro-
munskih prestopnikih,
madžarski na videz zgodo-
vinski film, ki je kazal na
uporni leti 1956 in 1968 ali
pa “revolucionarni” filmi
jugoslovanskih avtorjev,
kot Žilnik (Lipanjska giban-
ja in Rani Radovi) in Ma-
kavejev (Sweet Movie). Za-
nimiva je bila tudi avtobio-
grafska rekonstrukcija
Hrvata Nenada Puhovske-
ga Generacija '68 (2016) s
pričevanji takratnih mla-
dinskih jugo revolucionar-
jev Daliborja Martinisa,
Slavoja Žižka, Slobodana in
Slavenke Drakulić, Rajka
Grliča itd.
Zgodovinska filmska kritika
dnevnika Il manifesto, Ciotta in
Silvestri, pa sta izbrala znane in
manj znane ikone, ki so napove-
dovale, izražale, nadaljevale ali
obračunale z razpoloženjem iz
29. Trst film festival
V središču pozornosti
“revolucija” leta 1968 (2)
68. leta. Na primer Bellocchiov
prvenec I Pugni in tasca (Pesti v
žepu) iz l. 1965, Antonionijev lon-
donski film Blow-Up (1966), Truf-
fautovo epizodo o Antoinu Doi-
nelu Baisers voles (Ukradeni pol-
jubi) in Godardov portret o sku-
pini Rollings Stones Sympathy for
the Devil, oba iz leta 1968, ero-
tični skrajni film Donalda Cam-
mella in Nicolasa Roega Perfor-
mance (tudi z Mickom Jagger-
jem) iz l. 1970, eksperimentalni
film Philippeja Garrela La cicatri-
ce interieure s pevko Nico in Pier-
rom Clementijem in Bertolucci-
jev The Dreamers (Sanjači) iz leta
2003 kot nostalgični konec
družbene in politične utopije. Na
srečanju o 68. letu sta se z Groso-
lijem, Ciotto in Silvestrijem pogo-
varjala igralca Paola Pitagora in
Marino Mase', po rodu iz Trsta.
Obujala sta res živahno in
nezdržno anekdote iz snemanja
Bellocchiovega filma, ki predsta-
vlja prelomnico v povojnem ita-
lijanskem in evropskem filmu.
Letos je bila zelo posrečena živo-
barvna mavrična festivalska po-
doba: skupinica elegantnih spre-
hajalcev v slogu belle epoque je
predelana iz fotografije Marija
Magajne o snemanju filma Seni-
lita'' pred tržaško
občino, ki je nati-
snjena v katalogu.
Grafični koncept
Francesca Paola Cap-
pellotta se navezuje
na ikonografijo bo-
gatega prelivanja
barv in vizualnega
šoka, ki sta tako
značilna za celostno
estetiko takratne re-
volucije, ki je zajela
vso družbo, kulturo
in medije. In temu je
namenjena tudi mi-
lanska razstava Revo-
lution. Glasba in
uporniki 1966-1970,
od Beatlesov do Wo-
odstocka. Gre za pra-
vi avdiovizualni ha-
pening, med glasbo,
podobami in origi-
nalnimi eksponati,
ploščami, plakati,
knjigami, oblačili in
predmeti iz takratne pop kulture,
ki poteka na razstavnem prostoru
Fabbrica del Vapore v Milanu vse
do 4. aprila. Info: mostrarevolu-
tion. it.
Davorin Devetak
Nove dogodivščine v priljubljeni nadaljevanki 
Piflarji in divjaki spet
na Radiu Trst A
Roberto Silvestri in Mariuccia Ciotta
Lipanjska gibanja
Paola Pitagora in Marino Mase'
Mesto Trst bo v četrtek, 22. februarja,
imelo v gosteh pevko svetovnega
slovesa s slovenskimi koreninami: to
je gospa Bernarda Fink.
Srečanje, ki ga prirejata Tržaško knjižno
središče in Center za evropske študije,
bo v Tržaškem knjižnem središču na
Oberdankovem trgu v Trstu ob 18. uri.
Bernarda Fink Inzko bo v živo
spregovorila o svojem življenju in
odmevni pevski karieri v samem
svetovnem vrhu klasične glasbe. Z njo
se bo pogovarjala prof. Neva Zaghet.
Bernarda Fink Inzko, soproga avstrijskega diplomata Valentina
Inzka, se je rodila v slovenski družini v Buenos Airesu, kjer se
je glasbeno izobraževala na Visoki šoli za umetnost gledališča
Colon.
V družini ni bila samo njej glasba položena v zibelko, saj sta
tudi mlajši brat Marko in sestra Veronika uveljavljena operna
pevca. Ko je leta 1985 osvojila prvo nagrado na tekmovanju
“Nuevas voces Liricas” se je
odločila, da se preseli v Evropo.
Zdaj živi z družino na Koroškem
v Avstriji.
Kot koncertna pevka redno
nastopa v velikih svetovnih
glasbenih središčih in se posveča
poučevanju opernega petja.
Njeni posnetki so prejeli mnogo
nagrad, med njimi tudi Grammy,
nagrado Gramophone, Diapason
d'Or in številna druga priznanja.
Srečanje spada v niz dogodkov Centra za evropske študije, ki
domuje v Trstu in namenja pozornost enotnemu slovenskemu
kulturnemu prostoru in narodnim manjšinam, ki predstavljajo
dodano vrednost za celo evropsko območje. CEŠ želi obogatiti
obstoječe kulturno in socialno delovanje slovenskih društev in
združenj: njegov pogled je namreč usmerjen tako v specifiko
slovenskega prostora kot v njegovo vpetost v širši evropski
kontekst.
BERNARDA FINK GOSTJA V TKS
Videmska / Aktualno22. februarja 201812
Bonutti je eden mnogih furlanskih priimkov, ki
so prišli iz Furlanije. Da je bilo tega mešanja pre-
bivalstva ogromno, pričajo mnogi priimki, naj-
bolj pa priimek Furlan. Čeprav najdemo med Slo-
venci tudi veliko italijanskih priseljencev, pa je bi-
lo furlanskih neprimerno več. Na Primorskem so
furlanski priseljenci po-
leg Hrvatov in Srbov go-
tovo najbolj številni.
Furlani so se priseljevali
med Slovence veliko-
krat kot obrtniki, saj je
rokodelstvo v Furlaniji
cvetelo.
Priimek Bonutti je samo
ena od različic priimka:
Bonut, Bonuti, Bonuto
in Bonutto. Nastal je iz
latinske besede bonus v
pomenu dober. Končni-
ca UTTI je italijanska. Iz-
vorno furlanski priimek
je bil v začetku verjetno
Bonut. Dobil ga je
človek, ki je bil
dober po srcu.
Možno je sicer tu-
di obratno – ker so
bili priimki veli-
kokrat v resnici
norčavi vzdevki,
je bil prvi Bonutti
mogoče tudi hu-
dobnež. A vendar-
le lahko ocenimo,
da je ta razlaga
manj možna kot
prva. Slovenska
različica priimka
je Dobrič, mogoče
tudi Zlatič.
Bonuttije na Pri-
morskem najde-
mo v Bukovici le-
ta 1885, ko sta se tja priselila zakonca Giovanutto
Bonutti (1850-1926) in Maria del Frate (1855-
1889) s tremi otroki. Kaj je Titeja, kot so mu rekli,
pripeljalo iz rojstnega Gonarsa, kjer je bil rojen v
predelu z lepim imenom Paradiso, v Vipavsko do-
lino? Kot oskrbnik videmskih grofov Del Mestri
je postal upravnik v
“frnaži”, tovarni
opeke v Bukovici.
Mlada družina je
pognala nove kore-
nine v Bukovici. Že
kmalu pa se je vse
obrnilo. Mama Ma-
ria, ki je po treh
otrocih (Giuseppe,
Anna, Antonia) v
Gonarsu v Bukovi-
ci rodila še sina An-
tona, je bila spet
noseča. Kmalu po
34. rojstnem dne-
vu, 29. novembra
1889, je rodila
dvojčici, Veroniko
in Alojzijo. V nekaj
dneh se je življenje
obrnilo povsem na
glavo. 1. decembra
je umrla Alojzija, 2. Veronika in 5. mama Maria.
Tite je ostal sam s štirimi otroki – najstarejši je
imel 10, najmlajši pa manj kot dve. V tistih časih
je bilo življenje vdovca ali vdove skorajda nemo-
goče. Vsi, ki so izgubili soprogo ali soproga, so se
navadno ponovno poročili že v nekaj mesecih.
Za veliko večino vdov (cev) je vdovstvo trajalo le
nekaj mesecev, saj sicer niso mogli preživeti. Tite
pa se vendarle ni poročil in je sam poskrbel za
vzgojo štirih malčkov. Ni mu bilo lahko.
Po njegovi zaslugi najdemo Bonuttije v Sloveniji
vse do danes. Prii-
mek pa se je ohra-
nil tudi v Gonarsu.
Zanimivo, da naj-
demo v župnijski
družinski knjigi
dokument o prisel-
jeni družini, ki ga je podpisal gonarški župan. V
njem je našteta celotna
družina, kot priimek pa
je napisan Bonutto. V
Gonarsu najdemo Bo-
nuttije še vse do danes.
Po svetu živi danes
okoli 1000 Bonuttijev.
Največ jih je v Braziliji,
polovica vseh. V Italiji
jih je 280, v Argentini
90, v Franciji 50 in v
ZDA 30.
Najbolj znan Bonutti v
Sloveniji je seveda dr.
Karl Bonutti, ekono-
mist in diplomat, ki je
ravno v začetku fe-
bruarja obhajal svoj častitljivi ju-
bilej, 90. rojstni dan. O prihodu
Titeja, svojega deda, na Primorsko,
piše v zanimivi avtobiografiji Med
izbiro in zgodovino (Goriška Mo-
horjeva 2015). Odlična knjiga pa
je še vse več kot to, saj natančno
opisuje razmere v Gorici in okolici
v najhujših letih bratomorne in
druge svetovne vojne. Bonutti je
moral bežati in se je ustalil v ZDA.
Kljub temu je venomer iskal stike
tudi s Slovenci, ki so ostajali na tej
strani železne zavese, tudi z mno-
gimi levičarskimi intelektualci,
kasnejšimi politiki in gospodar-
stveniki. Njegova pomoč je bila
ključna za izgradnjo goriškega Ka-
toliškega doma. Pri zbiranju de-
narja mu je pomagal tudi ljubljan-
ski škof dr. Gregorij Rožman in dr.
Bonutti je tisti, ki je največ naredil, da so škofa
slednjič pokopali v ljubljanski stolnici. Bonutti je
kot prepričan demokrat in kristjan vedno zago-
varjal spravo in vzpostavljal dialog z drugo stran-
jo, čeprav ga je ta pognala v svet. Zato še danes
doživlja napade ne le z leve, ampak tudi z desne.
Dr. Bonutti jesen življenja preživlja na Pristavi (Ra-
futu) pri Gorici. S pokojno soprogo sta se priselila
domov, v Stari kraj, kot rečejo domovini ameriški
Slovenci. Šest otrok in kopica vnukov ostaja on-
kraj Atlantika. Zelo zgovorno pa je, da se je na Pri-
stavo želel preseliti tudi njegov sin, dr. Peter Bo-
nutti, svetovno znani zdravnik in inovator. V
Rožni Dolini je želel odpreti ortopedsko kliniko,
a pri slovenskih oblasteh njegova investicija ni
naletela na odprta vrata. Vsak komentar je verjet-
no odveč.
PRIMORSKI PRIIMKI (62) Tino
 M
a
m
ić
Dr. Karl Bonutti ob izidu avtobiografije, izjemnega
dokumenta življenja v 20. stoletju.
TAKI SMO (28)Katja Ferletič
WhatsApp: aplikacija za naš vsakdan!
Po pustu je čas za post. Začelo se je obdobje zmer-
nosti in poglobitve, iskanja ravnovesja in primerne
priprave na Veliko noč.
V majhni župniji v bližini italijanskega mesta Ge-
nova je župnik na svoji strani Facebook spodbudil
župljane, naj se v 40-dnevnem obdobju pred Veli-
ko nočjo postijo in naj zmanjšajo oz. se povsem
odpovejo uporabljanju spetnih družbenih omrežij,
še posebno aplikacije WhatsApp. Župnik pravi, da
mora biti post čas, posvečen resničnim medseboj-
nim odnosom.
Zelo verjetno se je za te župljane, pa tudi za vse
nas, v našem vsakdanjem življenju lažje odpove-
dati uživanju mesa ali npr. sladkarij kot pa upora-
bljanju WhatsAppa. To je aplikacija na pametnih
telefončkih z internetno povezavo, s katero pošil-
jamo takojšnja spo-
ročila. Bila je prva
alternativa SMS-om,
omogoča uporabni-
kom, da si brez-
plačno izmenjujejo
tekstovna sporočila
besedil, slik, video-
posnetkov, doku-
mentov in lokacije
kot tudi glasovnih
klicev. WhatsApp
sta ustanovila Jan
Koum in Brian Ac-
ton, ki sta pred tem
skupno preživela 20 let pri družbi Yahoo. Na začet-
ku leta 2014 je aplikacijo WhatsApp kupil Facebo-
ok, vendar še vedno deluje kot ločena aplikacija.
Mark Zuckerberg, predsednik in soustanovitelj Fa-
cebooka, trdi, da sta Instagram in WhatsApp sve-
tovno najbolj uporabljeni sredstvi za izmenjavo fo-
tografij, sporočil in “zgodb” v računalniškem okol-
ju: po zadnjih podatkih se vsake aplikacije dnevno
poslužuje 300 milijonov ljudi. Samom WhatsApp
šteje več kot milijardo in pol uporabnikov vsak me-
sec in v 180 državah na svetu (skupno 60 milijard
sporočil na dan). Uporabljamo ga za ohranjanje
stika s prijatelji in družinami, kadarkoli in kjerkoli.
Celo na letošnjem sanremskem Festivalu so gle-
dalci z domačega kavča med televizijsko oddajo,
ki je bila predvajena v živo na italijanski državni
televiziji, pošiljali sporočila in komentarje nepo-
sredno v režijo. WhatsApp je spremenil tudi način
komuniciranja v družinah, postal je sredstvo za
vzdrževanje medsebojnih odnosov še posebno v
primerih, ko je fizična oddaljenost problem v
življenjski rutini družine. Pri mlajših starših, ki
imajo v povprečju po dva mladoletna otroka, pa
se je povsem ustalila navada, da si s svojimi otroki
izmenjujejo tudi sporočilca glede vsakodnevnih
opravil in dogodkov.
Širjenje uporabe tehnoloških sredstev pri
vzdrževanju medsebojnih odnosov je gotovo po-
sledica stalne izpostavljenosti digitalnim komuni-
kacijskim kanalom in povečanju spretnosti pri
uporabi le-teh, največ pri mlajših generacijah upo-
rabnikov. Znanstveniki, ki preučujejo vpliv infor-
matske mreže na človeške, v specifiki družinske
odnose, trdijo, da ima ta več pozitivnih kot pa ne-
gativnih učinkov na medsebojno kohezijo in na
sodelovanje v družbenem življenju. Namen njiho-
vih raziskav ni poudariti grobo nasprotje med tra-
dicionalizmom in inovacijo, pač pa prepoznavanje
potenciala, ki ga imajo spletni družbeni portali pri
gradnji čim boljših medsebonih odnosov v
družini.
Gotovo smo pri nas doma in v naši družbi prijatel-
jev inovatorji, saj si večkrat na dan dopisujemo in
si pošiljamo fotografske utrinke. Iz naših spletnih
klepetalnic so seveda otroci izključeni, a vseeno se
vse vrti okrog njih: imamo klepetalnico, v kateri
sodelujemo mamice, ki imamo otroke v vrtcu, in
tisto za otroke v osnovni šoli, “moško” klepetalni-
co, kjer se očetje menijo, kdaj bodo šli zvečer na
pivo in kdo bo trezen voznik. “Ženska” klepetal-
nica gotovo ni tako zanimiva, saj je nastala z na-
menom, da bi se tudi me zmenile za večerno pi-
jačo, razvila pa se
je v neke vrste voj-
ni bilten, kjer si iz-
menjujemo novi-
ce glede zdravja
naših otrok in do-
mačih nalog (za-
nimivo, kako si
vsak otrok po svo-
je razlaga navodi-
la, ki jih v šoli daje
učiteljica). Vsa-
kodnevno z
WhatsAppom
pošiljam fotogra-
fije svojih otrok noni, saj mora biti obveščena o
vsem in videti vse spremembe, ki so se med dne-
vom pojavile na njihovih obrazih: otroci pač tako
hitro rastejo!
Podobno kot pri nas se dogaja tudi doma pri Win-
dsorjih, angleški “royal family”, saj se tudi oni po-
služujejo WhatsAppa in družinske virtualne kle-
petalnice. Glede na to, kar je medijem razkril kral-
jičin nečak, je nastala v klepetalnici kraljeve
družine celo prevelika gneča in večina članov bi
se rada iz nje izključila, a se noče zameriti drugim
(čisto angleški način obnašanja), tako da vsi mirno
poslušajo telefonsko brnenje, ki obvešča, da je ta
ali oni bratranec napisal novo obvestilo.
Večina od nas “mlajših uporabnikov” ima na svoji
aplikaciji tudi službeno klepetalnico: s kratkimi
sporočili si izmenjujemo informacije, ki so potreb-
ne za organizacijo dela. Globalno gledano, zelo hi-
tro narašča tudi število sporočil, ki si jih uporabniki
WhatsAppa izmenjujejo z raznimi podjetji. Zaradi
tega je nastala nova, trenutno še brezplačna apli-
kacija WhatsApp Business, s katero lahko mlajša
podjetja komunicirajo s svojimi strankami, tako
pred nakupom blaga ali soritve kot v post-prodajni
fazi. V praksi bo delo, ki ga zdaj opravljajo klicni
centri, potekalo po aplikaciji na gotovo bolj pri-
ročen način za vse uporabnike, a to ni dobra novi-
ca za vse tiste, ki nudijo telefonsko asistenco.
Pričakovati moramo povsem tehnološko napred-
no in avtomatizirano prihodnost, ko bo v mnogih
dejavnostih računalnik zamenjal človeka.
Sprašujem se, ali bo, prej ali slej, tudi moj vsakdan
organiziral kdo drug in sporočila v mojo družinsko
in službeno klepetalnico namesto mene pisal neki
“virtualni” uporabnik s trdnimi živci.
Dokument, ki je prvega Bonuttija spremljal ob prihodu na
Primorsko (1885). Podpisal ga je župan v Gonarsu. V njem
je datum Titejevega rojstva in ime staršev: Giuseppe
Bonutti in Antonia Miconi. Knjigo hrani župnija Bukovica.
Kalinova upodobitev Bonuttijevih šestih otrok.
BONUTTI
  cerkvi svetega Filipa
in Jakoba v Ukvah je
bil v ponedeljek, 12.
januarja 2018, pogreb Si-
mona Prešerna, zavednega
Slovenca iz Kanalske doli-
ne. Star je bil 96 let in je bil
med osrednjimi akterji slo-
venskega življa na tem ro-
bu slovenskega etničnega
ozemlja. Pogrebni obred,
ki ga je spremljalo petje
domačega cerkvenega pev-
skega zbora, je daroval du-
hovni oskrbnik na Svetih
Višarjah gospod Peter Lah.
Prisotna sta bila župan
občine Naborjet Ovčja vas
Boris Prešeren in predsednik
sveta slovenskih organizacij
Walter Bandelj. Pokojnikov
lik je orisal Rafko Dolhar.
V
V svojem skoraj stoletju dol-
gem življenju je na Trbiškem
delil prijetne in težke trenut-
ke, ki jih je zgodovina nala-
gala našim tamkajšnjim roja-
kom. Bil je člo-
vek odprtega
značaja, vselej
pa je zasledo-
val dobrobit
slovenskega
življa. In to že
od otroštva
dalje. Rodil se
je leta 1921
kot drugi izmed desetih
otrok. Oče je bil krojaški moj-
ster, mati je upravljala trgovi-
no jestvin. Tudi sam Simon
Prešeren je bil trgovec. Nje-
gova trgovina z elektromate-
rialom je bila poznana široko
naokrog.
Otroštvo je preživel v Ukvah.
Tedaj je Kanalska dolina po
podpisu Rapalske pogodbe
prešla pod Italijo. Tamkajšnji
Slovenci so se znašli v novi
državi, ki je niso poznali. Tu-
di italijanščine niso poznali,
saj je pouk na šolah dotlej po-
tekal v nemščini in slo-
venščini. Cerkveno življenje
je bilo v glavnem slovensko.
Nemci so vsekakor predsta-
vljali manjšino. Italijanska
raznarodovalna politika je
kmalu nastopila tudi v Kanal-
ski dolini, ki je po prvi sve-
tovni vojni postala del go-
riške nadškofije. Prav zato se
je v tajnih okoliščinah po ti-
hem krepila naveza med slo-
vensko goriško kulturno sce-
no in Slovenci s Trbiškega. Si-
mon Prešeren je bil priča pri-
zadevanju tedanje slovenske
duhovščine in goriških kul-
turnikov za ohranitev jezika
in kulture predvsem v Ukvah
in na Svetih Višarjah, ki so bi-
le središče tedanje slovenske
katoliške kulture. Med temi
so bili Viktor Stanič, Anton
Cešronja, Ivo Juvančič in Raf-
ko Premrl, a tudi Janko Kralj
in Lojze Bratuž, ki je Ukljane
s slovensko pesmijo še bolj
privezal k slovenstvu. Simon
Prešeren si je ustvaril lepo
družino. Kot zaveden Slove-
nec je otroke dal šolati v slo-
venske šole v Trst in Gorico.
Bil je tudi aktiven pri stranki
Slovenska skupnost in bil še
dolga desetletja povezovalni
element Slovencev v Kanal-
ski dolini. Trdno je bil pre-
pričan, da je treba mladim
Slovencem vliti upanje in po-
gum, da se ne bi čutili pre-
puščene samim sebi in se ne
bi predali asimilaciji.
Družina Karla Bonuttija v družinski
knjigi župnije Bukovica. Knjigo hrani
župnija Bukovica.
Ukve / Slovo od Simona Prešerna 
Bil je steber slovenstva
v Kanalski dolini
Slovenija 22. februarja 2018 13
  Sloveniji poteka dogajan-
je, ki sta ga omogočila
dva dogodka hkrati. Zara-
di razsežnosti, tradicije in zlasti
pomena za vernike in Cerkev je
najbolj pomemben postni čas, v
katerem potekajo obredi in drugi
dogodki v pričakovanju Velike
noči, največjega in najbolj po-
membnega krščanskega prazni-
ka. Ta bo letos v nedeljo, 1. aprila.
Obdobje 40-dnevnega
posta naj bi bilo napol-
njeno z razmišljanji o
človeku, njegovem bi-
vanju, tudi o smrti, z
molitvijo, o Bogu, ki je
od mrtvih vstal, in z na-
jrazličnejšimi odrekan-
ji. O postu je papež
Frančišek objavil posla-
nico, v kateri svari pred
“lažnimi preroki, ki
obljubljajo srečo ter
lahke in takojšnje rešit-
ve za trpljenje. Prve
žrtve tega so mladi. Šte-
vilnim se ponuja lažno
zdravilo v drogah,
'uporabi in zavrži' odnosih, vir-
tualni resničnosti družbenih me-
dijev ter lahkih, a nepoštenih za-
služkih. Ti prevaranti odvzemajo
to, kar je najvrednejše: dostojan-
stvo, svobodo in sposobnost lju-
biti”. Papež nadalje opozarja
pred nasiljem, “ki ga izvajamo
proti tistim, ki ogrožajo našo 'go-
tovost', torej proti nerojenim,
V bolnim in ostarelim, tujcem inbližnjim, ki ne ustrezajo našimpričakovanjem. Zdravila Cerkve
za takšno ohlajeno ljubezen so
molitev, miloščina in post, kar
nas prebudi, napravi nas bolj po-
zorne do Boga in bližnjih ter
razvname voljo po pokorščini
Bogu, ki edini lahko nasiti našo
lakoto”.
Papež Frančišek je v poslanici o
postu podal tudi svojo definicijo
postnega časa. Ta se glasi: “Postni
čas je pot od suženjstva do svo-
bode, od trpljenja do veselja in
od smrti do življenja”.
Slovenski škofje so Pastirsko pi-
smo za postni čas objavili v dveh
delih. Navajajo stališča in pogle-
de Cerkve na sedanje verske in
posvetne probleme v Sloveniji,
ob tem pa opozarjajo, “da smo za
prenos vere naslednjim genera-
cijam odgovorni vsi člani cerkve-
nega občestva, da je družina de-
jansko prva veroučna šola:
družinska molitev ter iskren po-
govor o verskih vprašanjih sta za
otroke neprecenljiva popotnica.
Obhajilo, kot rad poudarja sveti
oče, ni nagrada za popolne ljudi,
temveč zdravilo za grešnike”.
Naši škofje v
Pastirskem pi-
smu za postni
čas nadalje
poudarjajo,
“da je v Slove-
niji v osemde-
setih letih
prejšnjega sto-
letja k prvemu
obhajilu pri-
stopilo več kot
90 odstotkov
otrok, ki so
prejeli sveti
krst, konec de-
vetdesetih le
slabih 80 od-
stotkov, zdaj pa prvo obhajilo
prejme samo še 68 odstotkov
krščenih otrok. Ker se število cer-
kvenih porok manjša in narašča
število zunajzakonskih skupno-
sti, ki so običajno manj vpete v
življenje Cerkve, se bo verjetno
odstotek otrok, ki pristopijo k
prvemu obhajilu, še zmanjšal”.
Skladen s stališči, ugotovitvami
in opozorili sloven-
skih škofov v po-
stnem času je tudi
Cveto Uršič, novi
generalni tajnik
Slovenske karitas,
naše osrednje kato-
liške dobrodelne
ustanove. V inter-
vjuju za tednik
Družina je zatrdil, “ da Cerkev in
Karitas služita ljudem tam, kjer
živijo, kjer trpijo in kjer upajo”.
Prepričan je, “da je revščine v
Sloveniji preveč, saj skoraj
280.000 ljudi živi v revščini.
Žalostno je, da prihajajo na Kari-
tas po materialno pomoč tudi
družine, v katerih sta oba starša
zaposlena, prejemata pa mini-
malno plačo, ki ne zadošča za
preživetje”.
Čas posta je vrednota, ki jo
doživlja in izpolnjuje veliko šte-
vilo Slovencev, politika in poli-
tične stranke pa so posvetne usta-
nove, ki stremijo k prestižu in
vladanju v družbi in državi. Poli-
tično prizorišče je v pričakovanju
volitev pestro, raznoliko, zaplete-
no ter včasih polno dvoumnosti.
Razmere so take, da se vse stran-
ke na različne načine dobrikajo
volivcem, poslanci pa so za-
skrbljeni zaradi možnosti, da ne
bodo več kandidirali in torej ne
ponovno izvoljeni. V Socialno-
demokratski stranki so že pred-
stavili nekaj oseb, ki naj bi posta-
le ministri v vladi, ki naj bi jo po
parlamentarnih volitvah obliko-
vala prav ta stranka. Največja vla-
dajoča stranka, Stranka moder-
nega centra, bo imela kongres
10. marca, ko bodo, tako spo-
ročajo, politiko in javnost sezna-
nili z “uspehi stranke in vlade pri
stabilizaciji razmer v državi in
predstavili volilni program stran-
  azvoj slovenske kulture v
Sloveniji in zunaj nje je
bil vedno povezan z
vzgojo družinske tradicije, vere,
šolske vzgoje, gospodarske po-
vezanosti in tudi politike. Zato
tudi danes ni vseeno, kako smo
med seboj povezani na vseh teh
področjih povsod, kjer živimo
na slovenskem strnjenem
ozemlju, kot izseljenci ali na
začasnem delu v tujini.
Ob slovenskem kulturnem
prazniku se vse premalo
vprašamo, ali v matici dovolj
naredimo za živ pretok sloven-
ske kulture in slovenskega go-
spodarstva čez “mejo” iz naj-
bližjih krajev ob njej, saj naj te
ne bi bilo več. Dejstvo je, da je
kultura tista, ki nas dela Sloven-
ce, toda brez gospodarskega
pretoka in pomoči bodo vasi v
Benečiji le še prazne hiše, je bilo
ponovljeno tudi na letošnjem
novoletnem srečanju s Slovenci
v Videmski pokrajini. Razvoj
slovenstva je bil neposredno
povezan s kulturo, vero, šol-
stvom, politiko in ne nazadnje
s kakovostjo strokovnega uspo-
sabljanja, storitev in povezovan-
ja na vseh ravneh. Prav iz potre-
be po povezanosti vsega tega s
Slovenci po vsem svetu je dala
“slovenska pomlad” v Dragi, že
v osemdesetih letih, pobudo za
ustanovitev Slovenskega svetov-
nega kongresa, in to še pred jav-
nimi pripravami na ustanovitev
lastne demokratične države. Žal
se ta začetni pomladni proces
demokratične oblike države ne
more dokončati, ker so ga zavrli
premočni nasprotniki, ki jim je
R vse to v prikrito spotiko.Država, država …, kje si?!Znano je, kako visoko zavest so
ohranjali rojaki po svetu in iz-
ven sedanje države skozi več ge-
neracij in kako so gradili svoje
cerkve, kulturne domove, po-
magali te graditi tudi v zamej-
stvu, podpirali društva (nevid-
na za pomoč totalitarnih obla-
sti doma), pomagali pri osamo-
svajanju ter priznanju države
Slovenije. Vemo, da veliko od
njih oz. velika večina ne obvla-
da slovenščine in mnogi bi se
je učili, če bi bili boljši po-
goji za to, čeprav so oni že
tretji ali četrti rod v izsel-
jenstvu. Njihov interes in
želja sta, da Slovenci v Slo-
veniji živijo v urejeni, na
evropskih demokratičnih
temeljih zgrajeni parla-
mentarni demokraciji.
Toda spremljajo vsak po-
zitiven korak slovenske
države, njenega gospodar-
stva, v svetu odmevne
inovacije podjetnika ali
znanstvenika, navijajo za
slovenske reprezentante,
alpiniste … in svojim so-
sedom s ponosom kažejo
fotografije izjemno lepih
krajev, od koder so prišli
za boljšim kruhom ali pribežali
pred nasiljem njihovi predniki.
Le kakih tristo se jih je po osa-
mosvojitvi za stalno vrnilo v
Slovenijo, toda njihova spreje-
tost s strani določene opcije na
oblasti je ostale odvrnila od te-
ga koraka. Tudi od koraka po-
slovnega sodelovanja. Država
in vsak od nas mora čutiti
dolžnost vzpostavitve takšnega
odnosa, da bomo lahko začeli
sproščeno in brez strahu gospo-
darsko sodelovati, posebno z
ljudmi tik ob meji, kot je to že
bilo samo po sebi umevno pred
totalitarnimi in rasističnimi
režimi, ki so pustili močno
“poškodovanost” v zavesti po-
sameznika in družbe.
Toda, kaj so sosednje države, in-
stitucije in določene organiza-
cije ter posamezniki naredili, da
bi te posledice presegli? Vzorec
skrb vzbujajočega stanja je, ka-
ko nekateri naši politiki nič ne
vedo ali nočejo vedeti o Sloven-
cih v Kanalski dolini, kaže izja-
va, da mora potekati prometna
in gospodarska povezava
Bovškega s svetom in osrednjo
Slovenijo “po slovenskem
ozemlju in ne čez Italijo”. Žal,
tam, kjer nismo prisotni, se
zgublja tudi zavest o nas, o pri-
padnosti … No, pa saj
imajo celo nekateri
na tej strani meje
občutek, da zanima
prestolnico le tu-
kajšnji narodni park,
v katerega okolici naj
se spreminja čim
manj. To pa pomeni zaviranje
gospodarskega razvoja, čeprav
bomo morali čez dvajset let za-
preti v Bovcu osnovno šolo, ker
se mlade družine selijo, ker ne
najdejo primerljive zaposlitve,
niti pogojev za samozaposlitev,
dnevna vožnja v službo pa je po
teh cestah časovno in stroškov-
no nevzdržna.
Zgornje Posočje je najslabše do-
stopno območje v Sloveniji
Dejstvo je, da je Posočje za kul-
turne in gospodarske povezave
z zamejstvom in središčem Slo-
venije usodno nedostopno in
nič ne kaže, da ima država na-
men v to stanje posegati kaj bolj
kvalitetno kot s krpanjem var-
nostno najbolj izpostavljenih
prometnih točk. To pa blokira
čezmejni pretok kulture in go-
spodarstva - prihod turistov. Kot
rečeno, se posledično prebival-
stvo stara, dolina prazni. Obe-
ke”. V javnih občilih se pojavljajo
imena t. i. novih obrazov, to je
politikov, ki bi se po volitvah
morda povzpeli med vladajoče v
Sloveniji. Med njimi še zmeraj
prednjači Marjan Šarec, župan
občine Kamnik. Sam sicer pona-
vlja, da ni novi obraz slovenske
politike, saj je že osem let župan
in torej politik. Vršilec dolžnosti
predsednika Nove Slovenije,
Krščanski demokrati, Matej To-
nin, predsednike drugih strank,
v “povabilih na kavo”, pre-
pričuje, da se njegova stranka
zavzema za sporazum med vsemi
strankami, v dobro Slovenije.
Opazno je, da se v političnem be-
sednjaku ne omenja več, da
kakšna stranka nasprotuje sode-
lovanju s SDS in opozicijskim vo-
diteljem Janezom Janšo. Pač pa
je novi glavni in odgovorni ured-
nik tednika Demokracija, Jože
Biščak, v svojem uvodniku spo-
ročil, “da so po neuradnih infor-
macijah v nekaterih medijih na-
stale projektne skupine, ki imajo
en sam namen, namreč za vsako
najmanjšo malenkost napasti in
očrniti največjo opozicijsko
stranko, to je SDS, in njenega
predsednika Janeza Janšo”.
Medtem pa velika civilno
družbena organizacija, Zbor za
republiko, ki naj bi bila pod vpli-
vom SDS, pripravlja simpozij z
naslovom Kako končati tranzici-
jo (prehod) iz socializma v novo
državo in vzpostaviti demokraci-
jo. Simpozij, na katerem pričaku-
jejo veliko udeležbo različnih po-
litikov in predstavnikov različnih
organizacij in ustanov z javnega
prizorišča, bo potekal ob sredah,
od 21. februarja do 14. marca.
Slovenija je sicer pod vtisom in
političnimi pritiski razčlenjene
stavke delavcev in uslužbencev
javnega sektorja. Njihovi sindi-
kati vztrajajo pri zahtevi, naj jim
država odobri plačne poviške, v
skupnem znesku skoraj milijardo
evrov. To se seveda ne bo zgodilo,
opozarjajo na finančnem mini-
strstvu, ker bi s takim zneskom
porušili celoten finančni in pro-
računski sistem države. Ude-
leženci stavke in njeni nasprot-
niki ostajajo neomajno pri svojih
stališčih in pogledih na stavko,
ki poteka v predvolilnem času,
ko se vsak sporazum ali kompro-
mis navadno lahko razume kot
škodljivo popuščanje nasprotni
strani. Sicer pa se je minister za
javno upravo Boris Koprivnikar
odločil vladi predlagati, naj ga za-
menja kot vodjo pogajalske sku-
pine v pogajanjih s sindikati jav-
nega sektorja. Pravi, da se je za to
odločil “morda tudi glede na šte-
vilne kritike, s katerimi se sooča”.
Marijan Drobež
Letališče kot v Portorožu, s 30 tisoč potniki
v letu, bi zadoščalo tudi za Posočje
Nedostopnost Posočja slabi čezmejni kulturni in gospodarski pretok 
Četudi ne govorijo ali ne znajo več
slovensko, imajo slovensko srce
nem tudi to odločilno prispeva
k temu, da se to dogaja tudi Ka-
nalski dolini in Benečiji. Dobre
želje z nedavnega srečanja s Slo-
venci iz Videmske pokrajine o
revitalizaciji Benečije s po-
močjo zaposlitev mladih Be-
nečanov v Posočju so, pod temi
pogoji, le pogrete sanje, ki uto-
nejo v temi, ko se ljudje iz dvo-
rane porazgubijo v zimsko noč.
Pomlad, slovenska pomlad se
oddaljuje in po naslednjih vo-
litvah bo znova kaj pomladne-
ga vetra? “Bog pomagaj”!, je
zavzdihnila dobro znana pisa-
teljica, novinarka, publicistka
in politična analitičarka. Morda
jo je bilo groza neposredno od-
govoriti.
V devetnajstem stoletju, ko je
bila predelska cesta pomembna
vojaška in gospodarska poveza-
va Benetk, Benečije in Posočja s
sosednjo Koroško oz. z Duna-
jem, so leta 1857 opravili ljud-
sko štetje in v bovškem okraju
našteli kar 6218 prebivalcev. Ta-
krat je bil Bovec drugi največji
trg na Primorskem! Potem je
njihovo število padalo vzpored-
no s tem, kot je izgubljala velja-
vo najpomembnejša gospodar-
ska povezava, to je s Koroško, ko
predelske ceste niso toliko po-
sodabljali. Bovško in dokaj slo-
venska vas Rabelj sta se znašla v
vsestranskem slepem črevesu,
brez bolj pretočne ceste čez Pre-
del.
V bistvu se je skokovito nazado-
vanje začelo pod nasilnim
režimom po prvi svetovni vojni
in dosti se ni spremenilo tudi
kasneje. Včasih prinaša krizno
stanje tudi spoznanje, da mora-
jo občine vzeti usodo v svoje ro-
ke in urediti, ob športnem, še
turistično letališče v Bovcu. Po-
tem pa bo Posočje le zanemar-
ljivo malo časa oddaljeno od ze-
lo obiskanih letališč, kot so tu-
ristični biser Benetke, Dunaj,
Dubrovnik, Zagreb, München,
Budimpešta …
Miran Mihelič
Politične stranke predstavljajo volilne programe in kandidate za nove poslance!
Post, čas za razmišljanje,
molitev in odrekanja
Realisti
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica bo na domačem
odru v četrtek, 22. februarja 2018, in v petek, 23. februarja,
premierno uprizorilo delo Realisti, kabaret za pet igralcev,
pijanca in občinstvo. Šesta premiera v letošnji sezoni je nastala
v režiji Tijane Zinajić. Delo je napisal Jure Karas, tudi dramaturg
predstave. Snov zanj je črpal iz današnjega časa in okolja,
tekst pa napisal v duhu nadrealističnega humorja. Tina Zinajić
se je vrnila v SNG Nova Gorica po osmih letih. Takrat je režirala
svojevrstno otroško predstavo Antonton, ki se je publiki zelo
priljubila in prejela kar nekaj nagrad. V predstavi Realisti igrajo
sami mladi člani igralskega ansambla SNG Nova Gorica, Peter
Harl, Jure Kopušar, Matija Rupel, Urška Taufer, Žiga Udir;
nastopa tudi Anže Vrabec /Joži Šalej. Poleg režiserke Zinajić in
dramaturga Jureta Karasa pri predstavi sodelujejo lektor
Srečko Fišer, scenografinja Neža Zinajić, kostumograf Matic
Hrovat, korepetitorja Joži Salej in Anže Vrabec ter oblikovalec
svetlobe Samo Oblokar. / IK
SNG Nova Gorica / Šesta premiera
v sezoni 2017/2018
Cveto Uršič
Aktualno22. februarja 201814
NATUROPATSKI NASVETI (57)Erika Brajnik
Diabetes tipa 2 v naturopatiji
Diabetes tipa 2 je degenerativna bolezen, ki je
med nami vedno bolj prisotna, predvsem med
mladimi. Glavni vzrok, da telo zboli za degene-
rativnim obolenjem diabetesa tipa 2, sta debe-
lost in neaktivnost.
Ko govorimo o diabetesu tipa 2 v naturopatiji,
govorimo o energetskem deficitu vranice. Če
želimo telo okrepiti in obolenje odpraviti, mo-
ramo biti pozorni, da v telesu s hrano ne
sprožimo inzulinskega nihanja.
INZULINSKI INDEKS
Inzulinski indeks se ne nanaša na ogljikove hi-
drate, ampak na sposobnost živila, ki ni ogljikov
hidrat, da sproži nizko, srednje ali visoko inzu-
linsko nihanje. Mlečni iz-
delki na primer imajo ni-
zek glikemični indeks, a
visok inzulinski indeks.
O inzulinskem indeksu so
prvič govorili leta 1997, in
sicer dr. Holt, ki je objavil
svoj zapis o pomenu inzu-
linskega indeksa živil v
American Journal of Cli-
nical Nutrition.
Kako si lahko doma sami
pomagamo s hrano, da (poleg zdravil) čim bolj
pripomoremo k ureditvi pravilne presnove slad-
korjev?
Ko zaužijemo nekaj, kar sproža inzulinsko ni-
hanje, lahko obremenitev telesa s sladkorji
znižamo tako, da uživamo beljakovine, telo po-
trebuje veliko energije, da presnavlja beljakovi-
ne, zato bo porabilo tudi en del sladkorjev, ki bi
se drugače nalagali v našem telesu.
Živila, ki urejajo inzulinska nihanja v telesu, so:
prosena kaša, cimet, ajdov čaj, brokoli, datlji,
semena.
Primer naturopatskega jedilnika, ki ureja inzu-
linsko nihanje v telesu:
Zajtrk - prosena kaša, sveže naribano jabolko,
cimet, datlji, agavin sirup.
Malica – sveža jabolka, 2 x jajce
Kosilo – Juha brokoli, prosena kaša s piščancem,
solata in fižol
Malica – sveže korenje
Večerja – brokoli, skuša, fižol.
Pri urejanju presnove sladkorja v telesu pripo-
more mineral krom, dobimo ga veliko v sadju
in zelenjavi, kot so brokoli in datlji.
Po tradicionalni kitajski medicini povezujemo
nepravilno presnovo
sladkorja z deficitom vra-
nice in osebi, ki ima
težavo s presnovo slad-
korja, pravimo, da ima
vranični deficit in da je
vranični tip človeka.
Kako izgleda vranični tip
človeka?
Ta tip morfološko pre-
poznamo po celulitu,
mlahavosti tkiv, slabem
spominu, visokem glasu, zastajanju vode v te-
lesu (zatečene noge), jutranji zabuhlosti obraza,
ženski plešavosti, počasnosti gibov in miselnih
procesov, pozabljivosti, demenci, apatiji, brez-
voljnosti, dolgočasju, zmedenosti, lenobi, pre-
drznosti (v slabem smislu), aroganci, prepoten-
tnosti, brezsramnosti ter pomanjkanju lastne
vrednosti in morale.
/ dalje
www. saeka. si
Beneška Slovenija / Lepa prireditev v Špetru 
Dan kulture - dan ljubezni
  enečija je dan slovenske
kulture praznovala v sobo-
to, 17. februarja, in sicer z
odlično izpeljano prireditvijo, za
katero je poskrbela Dvojezična
šola Pavla Petričiča. Večnamen-
ska dvorana centra v Špetru je bi-
la ob tej priložnosti res nabito
polna, saj so se poleg domačinov
na povabilo odzvali tudi po-
slušalci iz Slovenije in Trsta. Go-
ste so najprej razveselili člani
mladinske folklorne skupine
Živa nit Junior, ki se sicer na va-
jah zbirajo komaj dva meseca, a
so kljub temu živahno in
dovršeno prikazali občinstvu naj-
bolj tipične beneške
plese, medtem ko
jih je na harmoniko
spremljal mladi
Mattia Trusgnach.
Otroci, bilo jih je res
veliko, kar obeta
živahno prihodnost
beneške folklorne
skupine, so bili pre-
pričljivi, glasba pa je
bila prijeten uvod v
osrednji del prire-
ditve.
Benečani so si to-
krat praznovanje
kulture zamislili tu-
di kot praznovanje
ljubezni, točneje
ljubezenskih spevov
vseh vrst. Ideja bi ne
mogla biti boljša in
izvirnejša, saj je ravno ljubezen
tista, ki daje moč in vsebino
umetniškemu ustvarjanju in
nam obenem polni srca, da ne
ostajajo prazna v bedi vsakdana.
Prešernov dan in valentinovo sta
nas torej ponesla v objem nežno-
sti in predanosti, ki fante in de-
kleta ter može in žene povezuje
že tisočletja. Zbor Fajnabanda de-
luje v okviru dvojezične šole, se-
stavljajo pa ga starši otrok, nek-
danji učenci in učitelji ter še ne-
kateri pevci iz Nediških dolin, pa
tudi iz Terske doline. Nastal je
približno pred dvema letoma, te-
B daj, ko je šola dopolnila tridesetlet. Je eden izmed najbolj inova-tivnih beneških zborov s pestrim
in izdelanim programom; vodilo
so mu zanos, energija brez konca
ter ljubezen do petja. Vodi ga Da-
vide Klodič, ki skrbi obenem za
večino priredb in izbor progra-
ma. Ideje za koreografijo in
odrsko predstavitev so sad sku-
pinskega dela, neštetih poskusov
in dolgih ur večernih vaj. Tokrat
je zbor stopil na oder po kratkem
nastopu baletke Anne Martine.
Koncert, ki je bil obenem tudi
živahna predstava, je bil namen-
jen ljubezenskim skladbam, sta-
rejšim, ljudskim, modernim, slo-
venskim in tujim. Petje sta pope-
strili harmonika Anne Bernich in
trobenta Zema Tamija, trobentaš
Sandro Carta pa je bil, žal, zaradi
bolezni odsoten. Svežo noto na-
stopu je dala tudi pesem Antonel-
le Bucovaz, ki jo je avtorica zape-
la skupaj z zborom v zagreti rap
izvedbi. Občinstvo, ki je nastop
aktivno spodbujalo z nav-
dušenim ploskanjem, je lahko v
približno uro trajajočem progra-
mu spremljalo izredno kakovo-
stne, dovršene in skrbno izpelja-
ne moderne izvedbe slovenskih,
pa tudi tujih, predvsem italijan-
skih in hrvaških pesmi in po-
pevk. Peli so o hrepenenju, rado-
sti, prevarah in bolečini, ki jih
najbolj plemenito čustvo prinaša
v naša človeška srca. Ploskanja se-
veda ob prehitrem koncu koncer-
ta ni hotelo biti konec, saj so s
prireditvijo Benečani res pokaza-
li, da zmorejo veliko in da je lju-
bezen do petja in slovenske kul-
ture močno zakoreninjena v nji-
hovih srcih. Upati je, da si bo res
kvalitetno predstavo Fajnebande
o temi kulture in ljubezni lahko
v kratkem ogledalo tudi občin-
stvo v Trstu in Gorici ter da bo
zbor gostoval tudi v sosednji Slo-
veniji.
Naj še povemo, da je bilo pred
koncertom v galeriji muzeja
SMO odprtje fotografske razstave
Una nessuna centomila identita'
- Ena nobena stotisoč identitet. V
okviru le-te bodo na ogled foto-
grafije Jasne Košuta, ki je že raz-
stavljala tudi v tržaški kavarni
Caffe' San Marco, lani pa je
poučevala na dvojezični šoli Pa-
vla Petričiča. Njene slike v diapo-
zitivih so spremljale tudi nastop
Fajnebande.
Suzi Pertot
NA BOŽJO POT ŠE MALO NAOKROG (1) Mariza Perat
GUADALUPE V MEHIKI
Kot Lurd in Fatima je tudi Guadalupe svetovna
znana Marijina božja pot.
Mehika, z glavnim mestom Mexico, leži v Srednji
Ameriki.
Dežela ima bogato zgodovino. Tu so se okrog leta
1100 po Kr., v današnji Srednji Mehiki, naselili
Azteki. Bili so to junaški, a tudi
kruti vojščaki, strah vseh sosed-
njih ljudstev, katere so podjarmi-
li. O sebi so govorili, da so “Ljud-
stvo Sonca”. Sonce so častili po
božje in žrtvovali so mu tudi lju-
di.
Njihovo glavno mesto Tenochti-
tlan, danes Mexico, je za Azteke
bilo “Mesto Sonca”. Poročila
pravijo, da je bilo to najlepše
mesto, ki so ga Indijanci kdajko-
li zgradili na ameriški celini.
Zgrajeno je bilo na otoku sredi
jezera Texococo, s kopnim pa so
ga povezovali mostovi in dvi-
gnjene ceste. Lepota mesta je
prevzela celo španske osvajalce,
ko so leta 1519 pripluli v deželo
Aztekov. Vodil jih je Herman
Cortes.
Španci so deželo, ki so jo
imenovali “Nova Španija”,
zasedli in podjarmili. Med
njimi in Azteki je tako prišlo
do silovitih bojev. Španski
osvajalci so zasedli “Mesto
Sonca”, sedež vlade Aztekov
ter ga leta 1521 do tal po-
rušili, in to kljub temu da so
ob prihodu s tolikim
občudovanjem zrli nanj.
Azteki so bili zdaj premaga-
ni, njihova skupnost
razpršena. Španci so s kru-
to roko uničili vse, kar jim
je bilo domačega: njihovo
kulturo, njihov jezik, nji-
hovo vero, njihove navade.
Azteki so se počutili izgu-
bljene, brez korenin, brez
doma.
Kmalu zatem so iz Evrope
v Mehiko pri-
speli misijonarji.
Prvi so bili
frančiškani, ki
so sem prišli leta
1524. Za njimi
so kmalu dospe-
li dominikanci,
leta 1533 pa še
avguštinci.
Misijonarji so se
zelo trudili, da
bi domače pre-
bivalstvo branili
pred nasiljem
osvajalcev. Žele-
li so, da bi do-
mačini sprejeli
krščansko vero,
kar pa nikakor
ni bila lahko na-
loga, in to
predvsem zaradi trdno ukoreninjenega pogan-
stva, ki si ni pomišljalo božanstvu Sonca žrtvo-
vati tudi žive ljudi. Azteki so bili namreč pre-
pričani, da se mora sonce s temi žrtvami hraniti,
ker bi drugače izgubilo svojo moč. Vendar pa so
sčasoma le dobili zaupanje do misijonarjev in se
tako približali tudi krščanstvu.
Misijonarji so se pri verskih
obredih skušali vživeti v na-
vade in miselnost domačega
prebivalstva, ki je verske
obrede rado obhajalo z veli-
kim slavjem in praznovan-
jem. Ljudstvu pa so tudi dru-
gače pomagali. Zgradili so
bolnišnice in šole, domačine
so naučili rokodelstva in
boljšega obdelovanja zemlje
ter jih tako obvarovali pred
nasiljem osvajalcev.
Marijino prikazovanje na
griču Tepeyac
Približno v istem času, dne 9.
decembra 1531, bila je sobo-
ta, se je Juanu Diegu,  (1474 -
1548), 57-letnemu obdelo-
valcu zemlje, vdovcu brez
otrok, Indijancu iz rodu Azte-
kov, na griču Tepeyac, v sever-
nem predelu glavnega mesta,
prikazala Božja Mati.
Juan Diego, ki je nekaj let prej
sprejel krščansko vero, je bil
tistega dne namenjen k
frančiškanom, da bi se tam
udeležil molitve in krščanske-
ga nauka. Pot ga je vodila mimo griča
Tepeyac. Tedaj je zaslišal petje, tako milo
in lepo, kot bi prihajalo iz samega raja.
Nenadoma je nastala tišina in Juan Die-
go je zaslišal neskončno ljubezniv glas,
ki ga je v jeziku nahuatl, torej v jeziku
Aztekov, klical “Juanito! Juan Dieguito”!
Tu je treba omeniti, da pomanjševalnica
imen odraslih oseb pri Aztekih nikakor
ni bila znamenje nežnosti, ampak je po-
menila veliko spoštovanje in čislanje ne-
ke osebe.
Juan Diego je stekel na grič, od koder je
prihajal glas. Zagledal je mladenko, pri-
bližno 18-20 let staro. Njena obleka je
bila bolj bleščeča kot sonce, iz kamna,
na katerem je stala, so se usipali žarki.
Tla okrog nje so se blestela v mavričnih
barvah, čeprav je vsenaokrog ležala me-
gla. Prevzet od nebeške Prikazni, se je
Juan Diego vrgel na tla.
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail zadruga.gm@gmail.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev 
v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 20. februarja 2018, ob 13. uri
Foto Walter Bastiani
Azteški vojščak
Del mesta Tenochtitlan
Hernan Cortes
Juan Diego
Aktualno 22. februarja 2018 15
  oj najbolj spontan od-
govor na vprašanje, kaj
si mislim o pustu, bi
bil, da ga enostavno ne maram. A
vendar gre za površen odgovor,
kajti dejansko ne maram meščan-
skega, potrošniškega pusta. Ne
maram dolgočasnih sprevodov
vozov, v katere je bilo vloženo vse
preveč denarja. Ne maram pusta
potrate, pusta, zaradi katerega
ljudje kupujejo z edinim name-
nom, da bodo odvrgli. Ne maram
pusta, kot sem ga bila vajena v
Trstu.
Mask, ki so bile razstavljene v
izložbah in na policah trgovin,
nisem nikoli marala. Televizijski
junaki, ogabno grde vile, čarov-
nice, živali s plišastimi kožuhi.
Vse to me je že od otroštva odbi-
jalo. Tako brezokusno, sešito in
izrisano v naglici, samo da bi ljud-
je kupovali. Potrošništvo pač. Bo-
lezen, ki se je nalezeš že vsepov-
sod. Brez vsake vsebine. Brez vsa-
kega sporočila. To se mi je že kot
otroku upiralo. Nisem se oblačila
v pustne šeme. V mestu, ki je bilo
v najbolj mrzlih zimskih mesecih
sivo in žalostno, je imel pust še
posebno žalosten, prostaški priz-
vok. Zabava iz obupa. Klic iz
osamljenosti. Klic ljudi, ki so
končno našli priložnost, da
poiščejo nekaj družbe in dvignejo
kozarce.
V Trstu so pust praznovali predv-
sem odrasli. Za otroke skoraj ni
bilo prostora med moškimi, ki so
se preoblačili v ženske, med pro-
staškimi maskami, ki smo jim re-
kli “umazane maske”, “maschere
sporche” v italijanščini, med
lažnimi bolniki z infuzijo in “ka-
hlico” v rokah, med prostitutka-
mi, za katere človek ni vedel, ali
gre za maske ali se zares ukvarjajo
s tem prastarim poklicem. Pijane
M množice, zdelana mladina, zaple-tajoči se koraki in naveličanost, izkatere ni streznitve.
Spominjam se, da je bil v času
moje mladosti v Trstu najbolj
znan škedenjski pust. Pod železar-
no in smrdečimi oblaki dima so
se valile pijane množice “umaza-
nih mask”. Moški so iskali žensko
za eno noč ali v popolnem brezu-
pu celo za vse življenje. Pijane pri-
letne samotarke pa so se spogle-
dovale z moškimi, da bi jih ti
rešili iz obupa. Smeh je bil izgo-
vor, da ni bilo videti žalosti. Sa-
mota je bil skupni imenovalec
vseh teh izgubljenih mestnih
duš, ki so pred nabitimi,
smrdečimi lokali ogovorile kogar-
koli in obupano hlastale po
družbi in seksu. Vsaj ob pustu.
Vsaj teh nekaj dni in noči. Predv-
sem noči, rdeče osvetljenih zaradi
zubljev velikih varilnih peči. Tam
v predmestju tistega Trsta, kjer
sem bila vsak dan bolj osamljena.
Za pust, ko je osamljenost preki-
pevala zaradi vpitja, pa še najbolj.
Mama me je kot otroka rada vozi-
la na pustni sprevod, da sva gle-
dali vozove, ki so šli po glavnih
mestnih ulicah. Sicer jih nisem
nikoli videla. Premajhna sem bi-
la, ljudi okoli mene pa vse preveč.
Spominjam se predvsem mraza,
ki je lezel v kosti. Še zdaj me stre-
se, če se le spomnim, kako dolgo
sva čakali na tiste vozove, med-
tem ko je burja tulila med hišami
in so se ljudje pehali, da bi ujeli
zadnje sončne žarke. Mene je ze-
blo, bolele so me noge, tiščalo me
je lulat, z mamo pa sva čakali in
čakali, da so končno prišli tisti
brezsmiselni vozovi. Muzika je
preglasila mestni hrup, maske so
vpile, pele in plesale. Ljudje so se
smejali, jaz pa sem samo nemo
gledala. Zabavala bi se raje, kot se
zabavajo otroci. Morda bi se
izven mestne ječe lovila z
vrstniki. In se smejala. Ampak
spontano.
Pozneje, ko sem postala odra-
sla ali skoraj odrasla, sem pust
doživljala drugače, v družbi
sošolcev. Spet mestni pust.
Spet poskus bega iz sivine.
Hrup, obleke, barve in glasba.
Glasbe je bilo še največ, a ne tiste
prave, pristne, ko ljudje enostav-
no zapojemo. Prijatelji so me zva-
bili v disko klube, na ple-
sišča. Mama mi je za pri-
ložnost sešila kostum Pier-
rota. Sama sem si zaželela
te maske. Zaradi solze na
licu. Zaradi žalosti, ki je bi-
la v meni v dneh, ko so mi
vsilili veselje. Pierrot pa je
bil žalosten kot jaz. Ko sem
se počasi utapljala v hrupu
disko glasbe, vse bolj sa-
ma, z občutkom, da sploh
ne vem, kaj počnem med
množico, se je “šminka”
počasi kvarila in barve so
se mi razlezle po utruje-
nem obrazu. Solza na licu
pa je počasi polzela v sa-
moto vsesplošnega noren-
ja.
Potem dogo let ni bilo več
pusta in pustovanj. Vsaj
zame. Nadomestile so jih
gore, prijatelji, narava. Če
me je kdo kam vabil, sem
odgovarjala, da pusta ne
maram. Da mi je ta praz-
nik popolnoma tuj. Do-
kler se nisem pred leti
znašla v Benečiji. In sem
prebrala o pustih, ki naj bi bili
“predhodniki” Harlekina. Ali pa
je bil celo Harlekin vzrok, da so si
Benečani stare obleke okrasili s
pisanimi trakovi, klobuke pa z
rožami in odhajali s harmoniko
na plano. Čisto tako kot nekoč.
Brez tistih potratnih vozov, ki
zahtevajo ure in mesece dela, po-
tem ko je pustnega sprevoda ko-
nec, pa gre vse skupaj v že prepol-
ne smetnjake našega vsakdana.
Morda najsrečnejši odnesejo do-
mov nagrado, po navadi pa gredo
delo, trud in lepenka že čez dan
ali dva v pozabo.
Beneške maske so drugačne.
“Večne”, menda, ker so tu od pra-
starih časov. Zanje uporabijo do-
mačini vse: stare obleke, pižame,
slamnate klobuke, kmečko orod-
je... In jih iz omar vlečejo leto za
letom. Ko zaigrajo harmonike in
postane pust del teh dolin, ki, uje-
te v meglo in zaledenelo snežno
odejo, kličejo po barvah in pom-
ladi. Tedaj se harmonike zlivajo s
pesmijo neba, ptic in prvih pom-
ladnih barv. Tedaj se tistih nekaj
domačinov, ki jih niso še pregnali
pomanjkanje dela, mačehovska
roka države in klic tujine, spet
zbere. Da gredo skozi vas in za-
plešejo v čast novemu letu, ki se
tu na kmetih začenja s pomladjo,
z rastjo, s setvijo in brstenjem. Be-
neških mask se ne da kupiti v
trgovini. Zašiti si jo moraš. In
imeti moraš harmoniko. Beneške
maske živijo v nedogled, ker so
del preteklosti. In prav v tem je
razlog, da sem pust, takega, kot ga
imajo v Benečiji, sprejela za svo-
jega.
Letos je bilo vreme veseljačenju
še posebej naklonjeno. In zami-
kalo me je, da sem šla peš do Čar-
nega Varha. Montefosca v itali-
janščini. Tam so doma blumarji.
O njih sem slišala veliko. Ko sem
bila še zaposlena pri televizijski
agenciji Alpe Adria, kjer smo pri-
pravljali programe za TV Koper,
je ekipa vsako leto odhajala v Be-
nečijo, da je posnela blumarje. Bi-
la sem najmlajša in najmanj iz-
kušena, zato sem zaman čakala,
da bom kot novinar še sama
prišla na vrsto. Vsi so se potego-
vali za to in blumarjev tedaj ni-
sem videla v živo. Zato sem se le-
tos podala s prijatelji eno uro
strmo navkreber. Da sem se dala
ujeti hipnotičnemu
pozvanjanju pom-
ladi.
Pust je tu, 700 me-
trov visoko, v obje-
mu gorskih pobočij
Benečije, v vasi, ki
je bila nekoč boga-
ta, a jo zdaj izpod-
jedata samota in ro-
bida, nekaj povsem
drugega. Nobene
potrate, nobenega
razkošja. Pust je tu
del narave, del mi-
nevanja in rojevan-
ja. Kot so del narave
blumarji, bele ma-
ske, ki so jih nekoč
lahko oblačili le ne-
poročeni fantje,
zdaj, zaradi vasi, ki
se praznijo, in be-
nečanske trme, ki
hlasta po življenju,
pa jo lahko nosijo
celo otroci. Blumar-
ji so oblečeni v be-
lo, ker je bela barva
simbol zime, ven-
dar na glavah nosijo lepa pokri-
vala iz pisanega cvetja. Cvetje in
barve so življenje, so rast in upan-
je, ki se obnavljata. Moč prastarih
navad, ki pustu dajejo vsebino. In
smisel. Zima bo še enkrat prema-
gana, vsi vemo, da bo zagotovo
morala kloniti. Kajti blumarji bo-
do okoli vasi tekli tolikokrat, ko-
likor je udeležencev samih. Po-
skakovali bodo s svojimi lesenimi
palicami in pozvanjali z zvonci.
Da bo pomlad, da bo sreča, da bo
letina dobra in ne bo nesreč. Pra-
stari ples barv in zvokov sredi be-
line zasneženih pobočij. Simbol
pomladi, ne nazadnje tudi
življenja, ki ga Benečija trmasto
obnavlja.
Lepa druščina smo, ljubitelji
strmih gorskih poti in časov, ki
jih ni več. Vaška gostilna, ki je
zadnja leta vse prevečkrat zaprta,
nas sprejme v toplo sobo, kjer so
mize polne mišk in “kroštol”.
Čakajo na nas. Ker revni ljudje ni-
koli ne pozabijo na gostoljubnost.
Gostoljubnosti ni več tam, kjer je
denar. Tam, kjer je največ denarja.
Tam, kjer je vse samo na prodaj.
Tudi prastaro praznovanje pom-
ladi. Posedemo se in naročimo
kavo, čaj. Nestrpni smo, ravno tu,
v tej mali gostilni, si bodo blu-
marji nadeli maske in klobuke.
Pomešamo se med domačine.
Med seboj govorijo v narečju, ne-
kaj radovednežev je prišlo tudi iz
Slovenije. Ob peči je toplo. Poza-
bimo, da je pust. Glasba igra za-
radi druženja in zaradi ljudi, da
smo skupaj.
Končno pridejo moški, ki naj bi
se preoblekli v blumarje. Ljudje
navalijo s fotoaparati. Najmlajši
deček je star komaj štiri leta in po-
nosno čaka, da mu nadenejo pi-
sano pokrivalo. Ponosen je. Po-
nosen, da bo blumar, kot je bil
verjetno blumar njegov oče. Ta
svet. Majhen, pozabljen, a tako
zelo bogat. Svet občutkov, kamor
potrošništvo še ni prodrlo. Ta pust
bi lahko lepo prodajali, sem ne-
koč rekla Benečanki. Mi tega ne
znamo, nočemo, mi je odgovori-
la. Ta pust je naš. In je tudi moj.
Prijateljici, ki pomaga pri preo-
blačenju, povem, da pusta nisem
nikoli marala. A v Benečiji je ven-
darle drugače, se mi posmeje. Je,
res je drugače.
Blumarji se postavijo v vrsto, poz-
vanjanje polni zimski popoldan.
Sonce je, blumarji tečejo zato, da
bo vsak dan topleje, da bo sonca
vse več in bo snega konec. Slišati
jih je tam daleč na obrobju vasi,
ki bo čez nekaj ur, ko bomo vsi
odšli, spet utihnila v samoti. Ven-
dar trdno verjamem, da bodo blu-
marji čez leto dni spet tekli. Tekli
bodo, tudi če ne bo nikogar, da bi
jih gledal, fotografiral in ploskal.
Tekli bodo zaradi pomladi, ki se
obnavlja. In življenja, ki ne sme
umreti. V teh prelepih dolinah,
katerim potrošništvo še ni ukra-
dlo duše. In korenin. In kljub
težkim udarcem preteklosti še
vedno verjamejo v pisane rože, ki
jih nosijo blumarji na glavi in ki
počasi spet poganjajo na za-
puščenih dvoriščih.
Suzi Pertot
Dokaj črn scenarij za nogometaše Krasa
Rešiti sezono in elitno ligo
  aj se dogaja z nogome-
taši Krasa? V tokratnem
sestavku bomo iskali ra-
zloge za vse prej kot prepričlji-
ve nastope naše najviše posta-
vljene enajsterice, edine, ki tek-
muje v paradni članski deželni
elitni ligi. Repenci so deset kro-
gov pred koncem štirinajsti na
lestvici, kar pomeni, da imajo
za sabo le dve postavi. Prven-
stvo belo-rdečih je že od vsega
uvoda nihajoče,
začetek je bil sicer
spodbuden, nazad-
nje pa so kapetan
Grujić in soigralci
izgubili štiri dvobo-
je zapovrstjo.
Ključna bo že pri-
hodnja, tretja zapo-
redna domača tek-
ma, ko se bo v ne-
deljo Kras spopadel
s predzadnje
uvrščenim
moštvom Ol3 iz
Fojde. Tu ni debate,
osvojitev treh točk
je imperativ.
Katere pa so slabosti, ki zazna-
mujejo to presenetljivo uvrsti-
tev pri dnu razpredelnice? Že
nekaj sezon v Repnu udejanja-
jo pomladitev, pri tem pa so bi-
stveni starejši, izkušeni igralci,
ki pokrivajo vlogo nosilcev ob
številnih mladih. Lani so bili
K na primer ti preverjeni nogo-metaši (Smrtnik, Spetič, To-mizza in drugi) dodana vred-
nost, letos pa ima trener Ra-
denko Kneževič z njimi precej
težav. Zalomilo se je že s Štro-
majerjem, veteranom, ki je v
Sloveniji tresel mreže tudi v
prvi ligi, v Krasov tabor pa se
ni mogel vključiti in je deloval
kot tujek. Po nekaj mesecih je
odšel. Tudi nekdanji prvoligaš
Parola (ex Ascoli, Atalanta,
Sampdoria) doslej ni zmogel
prevzeti pričakovane vodilne
vloge. Branilca Hadžić in Ra-
dujko sta zanesljiva, a kaj ko
ima Krasova četa daleč najbolj
prerešetano obrambno vrsto
(skupno 43, povprečno več kot
dva prejeta gola vsako nedeljo,
večkrat so bili tudi trije ali štir-
je). Ob tem pa ima tudi tretji
najslabši napad prvenstva (16,
torej komaj en zadetek vsaki
dve tekmi), kar so pred mese-
cem dni skušali zakrpati s pri-
hodom odličnega strelca Ci-
riella.
Skratka, scenarij se zdi dokaj
črn, čeprav nič še ni izgublje-
no. Od neposrednega obstan-
ka loči ekipo se-
dem točk, tudi
naskakovanje
rešitve preko do-
datnih spopadov
play-outa, četudi
neugodno, pa bi
ne predstavljalo
neke tragedije.
Uprava letos ni
ukrepala zaleta-
vo ali korenito,
Kneževič je že
društveni človek
in njegova figura
menda ni pod
vprašajem. To je
vsekakor dobra
novica, saj lahko dela mirno
(stalno prisega, da fantje dobro
trenirajo) in ima še vse možno-
sti, da reši doslej nesrečno se-
zono. O prihodnosti pa bodo
že lahko temeljito razmislili ju-
nija, ob izteku lige.
HC
GLAS MLADIH
Ko socialna omrežja niso več središče druženja,
ampak širjenja laži
Živimo v obdobju, v katerem se vsak dan
soočamo s spremembami in novostmi. Nova teh-
nološko-socialna družba ustvarja novega človeka,
ki sobiva z novimi tehnološkimi napravami in se
istočasno odpira novemu virtualnemu svetu.
Vse se je začelo, ko se je na začetku 21. stoletja po
vseh domovih razširil ameriški izum za širjenje
podatkov po žični povezavi, Webu. Ta je omo-
gočil nastanek raznih spletnih strani, med kate-
rimi tudi socialna omrežja, ki so v kratkem času
ustvarila možnost hi-
trih stikov. Zadnja leta
so doživela pravi
vzpon, ker so predsta-
vljala in še danes pred-
stavljajo nov vir komu-
nikacij, po katerih lah-
ko vzpostaviš stik s ce-
lim svetom. Število po-
rabnikov socialnih om-
režij se je povečalo do
take mere, da so se jih
kmalu začele posluževati velike družbe, po kate-
rih širijo svoje oglase. Poleg vsega tega so postala
tudi pomemben vir za širjenje novic: veliko hi-
trejši in učinkovitejši je od ostalih modernih me-
dijev.
Tako kot so se po spletu širile resnične novice,
poročila, oglasi itd., so se vedno bolj širile tudi
neresnične novice, t. i. fake news, ki danes pred-
stavljajo hud problem. Do socialnih omrežij ima-
jo prost vstop vsi ljudje, toda fake news ne bi
predstavljale resničnega problema, če bi bili vsi
ljudje sposobni jih prepoznati in jih ne jemati v
poštev. Žal, pa vedno več ljudi ni sposobnih ra-
zločevati resnice od laži. Ti so t. i. funkcionalni
analfabeti, ljudje, ki znajo brati in pisati, vendar
ne razumejo tega, kar berejo. Državni zavod za
statistiko (Istat) poroča, da v letu 2017, v Italiji,
80 % prebivalstva ne bi bilo sposobno razumeti
in sintetizirati niti odlomka nekega srednje zah-
tevnega teksta.
Sporočila, ki širijo sovraštvo in lažne informacije,
ustvarjajo nelagodje in trenja, ki odvzemajo vsa-
ko upanje v človeka. Ne vemo, komu naj bi zau-
pali. Socialna omrežja predstavljajo pomemben
vir informacij, ki se širijo
in razprostirajo do najbolj
samotnega kotička na sve-
tu. Zadnje mesece v parla-
mentu razpravljajo o tem,
da bi pripravili zakon, s
katerim bi lahko zaustavili
(vsaj delno) širjenje lažnih
novic po socialnih om-
režjih in spletu na
splošno.
Težki časi ustvarijo dobre
ljudi, dobri ljudje ustvarijo dobre čase, dobri časi
pa slabe ljudi in slabi ljudje težke čase. Upal bi si
trditi, da je zgodovina le magistra vitae; že vsa ti-
sočletja nas skuša učiti, da se ponavlja, mi pa ka-
kor konji v vpregi drvimo naprej, ne da bi kaj od
tega odnesli. Poskrbimo, da bomo iz teh slabih
časov ustvarili dobre ljudi, zgradili nov svet re-
snice in ne laži in da bomo dokazali človeku, da
sta razsodnost in splošna kultura edini dobri
orožji, s katerima lahko prebrodimo to hudo
stanje, ki delno spominja na 20. leta prejšnjega
stoletja.
TADEJ PAHOR 1
Da bi bilo sonca in življenja vse več ...
Pisane rože, ki
oznanjajo pomlad
Aktualno22. februarja 201816
  atoliški vrtci imajo tako
kot v Sloveniji tudi v Etio-
piji status zasebnih
vrtcev, kar pomeni, da jih vlada
ne financira. Kot pri nas tudi v
Etiopiji marsikdo misli, da je
Cerkev bogata in da tako ali tako
plača vse Vatikan. Vladni urad-
niki pa se zelo radi vmešavajo v
delo vrtcev (in drugih katoliških
ustanov, na primer bolnišnic) z
raznimi predpisi, zakoni in
inšpekcijami. Da je v samo eni
ulici več diskotek, ki so za razliko
od naših odprte na petek in sve-
tek, od večera do zgodnjega ju-
tra, in v vsakdanje življenje ne
prinašajo prav ničesar dobrega,
razen denarja kitajskim lastni-
kom, pa jih očitno ne moti kaj
dosti. Tradicionalne vrednote
K propadajo, v Etiopiji, ki sicer vel-ja za eno najvarnejših afriškihdržav, se širita prostitucija in kri-
minal in včasih se zdi, da je vse
to načrtovano … Zahod ima
namreč v Afriki velike interese.
Ni čudno, da se že navadni ljudje
pogovarjajo, kako Etiopijo vodi-
jo ZDA, Evropa, Kitajska in Izra-
el. Šele pred kratkim so v Adis
Abebi zaprli zloglasni zapor Ma-
kelawi, kamor so pod obtožbo
“politični zapornik” zapirali tudi
tiste, ki so si upali na glas kritizi-
rati vlado, na primer intelektual-
ce, novinarje...
Na ulicah Adis Abebe je skoraj
100 tisoč otrok, ki prosjačijo. S
sestro Letteghebriel sva srečali
13-letnega dečka, ki je v etiopsko
prestolnico prišel od nekod s po-
deželja, da kaj zasluži. Starši so
revni. Na ulici čisti čevlje, proda-
ja cigarete, žvečilne gumije, kar-
tice za mobitel. Nikoli ne bom
pozabila njegovega lepega, širo-
kega, iskrenega nasmeha in si-
jočih, pametnih oči. Ko ga
srečava, ravno čisti čevlje neke-
mu moškemu, ki pa odločno od-
kima, ko pro-
sim in s kretnjo
pokažem, da ju
želim fotogra-
firati. Zato se
sestra usede na
stolček in fan-
tiček se dela,
kot da ji čisti
čevlje, čeprav
je obuta v san-
dale, svetle bež
barve. Sestra
pravi, da so
odrasli Etiopij-
ci veseli, če lah-
ko pomagajo
uličnim otro-
kom. Spraševa-
la sem se, kje
vsi ti fantki
prespijo noč.
Nekega dne
smo se s sestra-
mi peljali mi-
mo barak iz slame, ki stojijo te-
sno druga ob drugi ob menda
najbolj prometni in prašni cesti,
v bližini pa so kupi in kupi in ku-
pi odpadkov. Na strehi skoraj
vsake barake je okrogla antena,
vsa zarjavela, tako da nisem ve-
dela, ali služi svojemu namenu
ali kot zbiralnik vode ali kot ne-
kak moderni okras. Sestra je po-
vedala, da je to naselje malih
uličnih prodajalcev, in ko sem jo
  isatelj Boris Pahor nam je
v dneh, ko smo priče ne-
nasilnemu in pravične-
mu boju Kataloncev za svojo
narodno avtonomijo, ponudil
v objavo svoj zapis, ki je izšel le-
ta 1978 v številki 3-4 tržaške re-
vije Zaliv. Pisatelju smo iskreno
hvaležni, pričujoči zapis pa je še
en dokaz o tem, kako se je Boris
Pahor od nekdaj zavzemal za
ohranjevanje narodne sloven-
ske identitete, a prav tako tudi
drugih narodnih manjšin.
Ured.
23. julij
Poletno nedeljsko jutro. Prozor-
no kot ribje oko.
Odsevi mladega sonca nad
drevjem drevoreda so dvojčki
tržaških.
Potujemo na Montserrat.
Najprej se dolgo časa komaj vid-
no premikamo v koloni na av-
tocesti; nazadnje pa se le začne-
mo vzpenjati po planinskem
svetu. Niz ostrih zavojev. Kot da
se vzdigujemo na Vršič, samo
da je tukaj nizko pod nami
planjava, ki se razširja v nedo-
gled.
Gorovje Montserrat je dolgo de-
set kilometrov, pet pa široko. V
srcu Katalonije.
Kot izbruh grbančaste okame-
nele sile.
Montserrat pomeni obžagana,
ožagana gora.
Dež in veter, toplota in mraz so
namreč razjedli stene in čeri
P konglomerata, da je ves kom-pleks skalovito čipkasto kipenjev nebo. Ko pa se jim približaš,
postanejo zglajeni stebri veli-
kanski dolmeni, vzbuhle pred-
potopne živali, ki tiho ždijo v
planinskem svetu.
Tisoč metrov nadmorske višine.
Benediktinska opatija je zaslon-
jena z veličastno, močno zgu-
bano steno, kateri se je vrh raz-
jedel v ponosne cigaraste
stebre z obrušeno konico.
Ti okameneli stražarji iz
razglednih višav varujejo
postojanko katalonske
kulture.
Zakaj Montserrat ni samo
samostan, ni samo božja
pot k temnopolti Mariji ali
Moreneti (predhodnici
poljske črne Madone), kot
jo nazivajo. Menihi, ki
imajo za svojo maksimo
ora et labora – moli in de-
laj -, so zbrali v svoji
knjižnici dvesto tisoč knjig
in rokopisov. Imajo svojo
pinakoteko, svojo založbo,
glasbeno šolo … Vsekakor
je igral Montserrat po-
membno vlogo pri pou-
darjanju katalonske iden-
titete. Zavoljo izjav, ki jih je dal
pariškemu “Le Monde”, je opat
Aureli Escarré moral 1963. leta
v begunstvo in je preminil blizu
Milana pet let kasneje. Njegov
naslednik Cassia' Just se je prav
tako zavzel za katalonske pravi-
ce. Za časa procesa proti Ba-
skom v Burgosu se je tu-
kaj na Montserratu zbra-
lo tristo katalonskih in-
telektualcev, ki so sesta-
vili protestno izjavo pro-
ti frankizmu. V to gorsko
skrivališče so se zatekali
ilegalci, ki so prehajali
špansko-francosko mejo …
O tem nam v samostanski dvo-
rani predava pater Aureli Arge-
mi', predstavnik mednarodne-
ga centra za etnične in narodne
skupnosti, ki ima en sedež v
Barceloni, enega v Franciji, tret-
jega pa v Milanu. Center nosi
ime po opatu Escarre'-ju. Ker je
predavanje v katalonščini, smo
precej prikrajšani za vsebino;
predavatelj pa mi obljubi, da mi
bo poslal francoski prevod.
Sledi kratka slovesnost, s katero
se poklonimo violončelistu in
skladatelju Pauu Casalsu.
Položimo šopek pred njegovim
spomenikom.
Potem sledi nagovor Casalsove-
ga prijatelja, ki je z njim živel v
begunstvu. Pravi, da ima Casals
spomenik v atriju palače
Združenih narodov in pa tukaj,
na tem kraju, kamor priromajo
vsi, ki jim je pri srcu katalonska
samobitnost. Potem se oglasi
zbor s katalonsko narodno
himno “Els segadors” (Žanjci).
Ko odhajamo, začutim, kako so
ti katalonski najemniški žanjci,
ki so se v šestnajstem stoletju
začeli upirati zemljiškim pose-
stnikom in tujim zasedbenim
četam, bratsko povezani z
našimi kmečkimi puntarji. In
spet se mi upira, da so ti narodi
tako daleč od naše zavesti. Saj
“Mala splošna enciklopedija”,
ki je pred kratkim izšla, in tudi
“Mali leksikon” - oba trdita, da
je Casals španski čelist; kar je
isto, kot če bi napisali, da je
Gruden italijanski pesnik, ker
ima rojstno hišo v Nabrežini, ki
je ena izmed občin italijanske
republike! A kdo bo slovenskim
legitimistom znal uspešno brati
levite?
Nazadnje napoči čas, da se od-
zovemo vabilu menihov, ki nas
pričakujejo v refektoriju. Na
vrhu vijugastega stopnišča nas
sprejme tišina, tako da stopamo
v prostorno obednico molče in
kar precej v zadregi. Povablje-
nih pa nas je samo toliko, da pri
mizah zasedemo prazne sedeže.
Ko stojimo vsak ob svojem pro-
storu, mlajši menih poleg opata
poje svetopisemsko besedilo.
Molitev pred jedjo, menihi pa
odpevajo v zboru. Meni se zdi,
da se vračam v pozabljeno, nič
kaj naklonjeno ozračje; obe-
nem mi je vedro, skoraj igrivo
odpevanje katalonskih
patrov domače in neo-
bredno blizko.
Potem opat sede in sede-
mo tudi mi; tedaj pa nad
pridušenim brenkom pri-
bora zagospoduje glas
zvonkega bralca, ki z iz-
branim čtivom plemeniti
nepesniško opravilo pre-
hranjevanja. Tako se mi
spet povrne refektorij ko-
prskega zavoda, kjer na
privzdignjenem podiju
prav jaz berem, medtem
ko so dolga omizja sklon-
jena nad krožniki in plad-
nji. A ker je bilo to takrat,
ko so možje v črnih suta-
nah prežali za našimi slo-
venskimi in hrvaškimi
izrazi kot za neizpodbitni-
mi znamenji herezije, me zdaj
tudi ta samostanska zbranost
veže. Nekako diplomatsko me
veže, bi rekel. A veže me. Zakaj
rajši se sam umaknem v tišino
(in to delam dan na dan), kakor
da me drugi brez napovedi spel-
je vanjo.
Na srečo traja branje samo ne-
kaj minut.
Opazujem opata, ki sedi za mi-
zo, obrnjen proti dvorani.
Tršat je, glavo ima sključeno na-
prej in proti levi. Malobeseden
je, skorajda zagoneten. Videti
je, da je tih in odločen načrto-
valec. Ko sem se mu poprej zah-
valil za predavanje, je omenil,
da si je dopisoval tudi z nekim
slovenskim intelektualcem, da
pa se ne spominja njegovega
imena.
Naključje je hotelo, da je reditelj
določil prostor ob meni Miro-
slavu Košuti, ki ga je na kongres
poslala kot opazovalca “Sloven-
sko kulturno-gospodarska zve-
za”. Tako se tam oglasi tudi slo-
venska beseda. Družno pa pri-
kličeva še tretjega gosta, ko mo-
drujeva, kako bi se tak obisk pri
patrih šele prilegal Alojzu Rebu-
li.
Zatem moje zanimanje prite-
gne povabljenec na moji levi.
Predstavi se mi kot tajnik inšti-
tuta za razširjanje katalonske
kulture na tujem. Razlaga, kako
si morajo, dokler ne pride do
same izpolnitve katalonske av-
tonomije, pomagati sami. Na
svojo roko se povezujejo s šte-
vilnimi deželami, kjer so že or-
ganizirali gostovanja razstav ka-
talonske umetnosti, plesnih an-
samblov itd. Zelo, da bi jim bilo
ljubo, pravi, ko bi se mogli po-
vezati z nami; po štirih desetlet-
jih molka komaj čakajo, da bi
spet stopili v družino evropskih
narodov.
(Prepisujem si naslov: Institut
de projectio' exterior de la cul-
tura catalana, Passeig de San Jo-
an, 98. Barcelona 9. Tel.
2358361, Telex 54007.)
/ dalje
vprašala, ali
imajo tudi te-
levizije, je
odvrnila, da
morajo tudi
oni biti “na
tekočem” s
tem, kar se
dogaja po
svetu. Včasih
še zdaj ne
vem, kaj se
skriva za ka-
kim odgovo-
rom, ki sem
ga dobila od
sester. Prišla
pa sem do te-
ga, da se mo-
rajo znajti na
vse načine,
če želijo po-
magati tem
revežem.
Ulični proda-
jalci navadno nimajo dovoljenja
za prodajo izdelkov, ki jih ponu-
jajo mimoidočim. In ko med nji-
mi završi novica, da prihaja po-
licija ali inšpekcija, hitro pobere-
jo svoje stvari, se razbežijo na vse
strani in se kam skrijejo. Ko gre
nevihta mimo, pa se vsi počasi
vrnejo nazaj. Najprej nisem zau-
pala, ali so mobi kartice, ki jih
prodajajo na ulicah, sploh še vel-
javne. Sestra pa mi razloži, da
podjetja, ki se ukvarjajo z mobil-
no telefonijo, želijo pomagati
tem fantom. Ko fantje pri pod-
jetju nabavijo mobi kartice, jim
od vsake prodane kartice ostane
nekaj procentov zaslužka. Na uli-
cah prodajajo tudi knjige, zem-
ljevide, dežnike, lične podstavke,
ročno narejene iz slame … Med-
ve pa sva se nekega popoldneva
odpravili v bližino parka, da bi
kupili lesene koptske križce.
Ubogala sem sestro, ki je rekla,
da se bo sama dogovarjala z mla-
dima prodajalcema, saj bi meni,
bogati Evropejki z belo kožo, za-
računala petkrat višjo ceno. Po-
tem sva nadaljevali pot do velike
koptske cerkve. Na pločniku
pred vhodom na prostrano
ploščad, ki obdaja cerkev, so se-
dele tri stare sivolase ženske v
živo oranžnih oblačilih. Skoraj
mi je vzelo sapo, saj se mi je za
trenutek zazdelo, kot da sem se
znašla v Indiji ali na kakem
tečaju a' la joga v vsakdanjem
življenju. Sestra mi je pojasnila,
da so to starejše ženske koptske
vere, morda tudi že vdove, z
odraslimi otroki, ki so se
odločile, da bodo odslej svoje
življenje posvetile le še molitvi.
Še vedno živijo doma, a se dobi-
vajo in skupaj molijo. Vhod sicer
stražita dva stražarja v unifor-
mah. Kopti imajo očitno zelo
spoštljiv odnos do vsega, kar je
sveto, in tako jih lahko opazuješ,
kako se priklonijo že pred širo-
kim stopniščem, ki vodi k cerkvi,
nato še enkrat vrh stopnišča, ko
pa pridejo pred vrata svetišča,
pokleknejo in poljubijo tla. Mi-
slila sem, da so tako verni le sta-
rejši ljudje, a tudi mladi prihajajo
na tak spoštljiv način, se nato kot
Judje dotikajo zidov cerkve in ti-
ho molijo, s čelom naslonjeni na
cerkveni zid. Okrog cerkve so
manjše železne posode, kjer na-
mesto sveč prižigajo ognje in ka-
dila. Med prazniki je vzdolž
pločnika pred cerkvijo vse polno
beračev, ki upajo na miloščino.
Koptski duhovniki se lahko po-
ročijo, hodijo tudi na delo, ver-
niki pa jim finančno zelo poma-
gajo. Imajo tudi svoje šole. Etio-
pija je bila prva afriška država, ki
je sprejela krščanstvo, le nekaj
desetletij po Kristusovi smrti. Ko
pa je zaradi nestrinjanja glede
vprašanja o Kristusovi Božji in
človeški naravi prišlo do razkola
med vzhodno in zahodno cer-
kvijo, je v Etiopijo prišel koptski
škof iz Egipta in tako je koptska
pravoslavna Cerkev tu pognala
korenine, sem izvedela od sestre.
/ dalje
Špela Pahor
Tretje pismo iz Adis Abebe (1)
Otroci, ulični delavci
(Zapiski s kongresa)
Boris Pahor: Montserrat
kot domovina (5)