V okviru prizadevanj našega gospodarstva Naša letošnja poslovna politika , O uresničevanju Brestovega srednjeročnega načrta v letu 1983 je 1,0 nekaj več napisanega že v prejšnji številki našega glasila. Pisali mo tudi že o prvih pripravah plana in poslovne politike za leto 1984. *°krat bomo nekoliko več spregovorili o nekaterih usmeritvah Bresta letu 1984, opredeljenih v poslovni politiki. Njena osnova je poleg *rsih resolucij, srednjeročnega načrta, dejansko doseženih rezultatov n naših zmogljivosti tudi dolgoročni program gospodarske stabiliza- Najpoglavitnejši za dosego zadavljenih ciljev so prav gotovo a°bri medsebojni odnosi. Zato °mo še naprej krepili in poglab-Jali samoupravne socialistične dnose in odločanje delavcev na Seh področjih poslovanja. Zunanjetrgovinsko poslovanje Znano je, da Brest iz leta v leto Povečuje svoj izvoz. Res je, da so to potrebna izredna prizade-j nja, vendar tudi za letošnje le-0 velja takšna usmeritev. Polo-j J, je nekoliko ugodnejši kot .aui, saj povpraševanje po naših ^delkih na svetovnih trgih narava« še posebej pomembna pa je povpraševanja na ameri-Skem trgu. . Osnovno izhodišče nam je, da et°s vsaka temeljna organizacija zadrži enak delež izvoza v celotnem prihodku, kot ga je dejansko dosegla v letu 1983, ali pa ga poveča. Izjema je le temeljna organizacija GABER, za katero načrtujemo nekoliko nižji izvoz, saj je lani dosegla rekordnega. Ta usmeritev pa mora hkrati pomeniti boljšo, kvalitetnejšo in pravočasno oskrbo domačega trga s kuhinjami. Več bomo morali storiti pri izvozu izdelkov, ki se še niso uveljavili na tujem trgu (tapetniški izdelki) in nadaljevati z večjim izvozom mineralnih plošč. Prizadevali si tudi bomo, da bi izvažali čim več končnih izdelkov. Uresničevanje tega je v bistvu tudi skupni izvoz temeljne organizacije ŽAGALNICA z Javorje-vim OLESOM, pri čemer se žagan les finalizira — na osnovah skupnega prihodka, kar je tudi naša usmeritev v tem letu. Da bi izpolnili omenjene cilje in realno povečali izvoz do 20 odstotkov, bomo morali uresničiti še nekatere ukrepe: — izdelati strategijo prodaje izdelkov, ki še niso uveljavljeni na tujem trgu; — izdelati program nastopanj na sejmih; — opredeliti ustrezno organizacijo zunanjetrgovinske službe; — odbrali izvozne posle z vidika dohodkovnosti, količine in dolgoročnosti... Uvoz bo podrejen dosežkom izvoza in ustrezni razpolagalni pravici z devizami. Uvažali bomo le materiale, ki jih na domačem trgu ni moč dobiti ali pa so nekvalitetni. Materiale, katere je moč dobiti na klirinškem področju, pa bomo uvažali od tam. Še naprej bomo v okviru možnosti opravljali uvoz na osnovi maloobmejnega sporazuma z Italijo. Prednost pri uvozu repromateria-lov bodo imeli programi za izvoz na konvertibilno tržišče. PROIZVODNJA Dejstvo je, da v proizvodnji ne dosegamo stopenj rasti, opredeljenih s srednjeročnim načrtom. Zato je v letu 1984 v proizvodnji osnovna naloga, da omenjeno stanje spremenimo z izrabo notranjih rezerv. Te so predvsem v varčevanju s surovinami, zmanjševanju izmeta, boljši izrabi materialov, boljši organizaciji proizvodnje in celotnega poslovanja, kljub iztrošenosti in zastareli tehnološki opremi v skoraj vseh temeljnih organizacijah. Že vnaprej se moramo pripraviti na težave v proizvodnji zaradi otežene oskrbe in pravočasno naročati posamezne materiale. Obenem pa si moramo prizadevati za zagotovitev realnih dobavnih rokov pri naših dobaviteljih. Tudi ne bomo smeli dopuščati, da bo naša proizvodnja nepripravljena pri pravočasni in kvalitetni proizvodni dokumentaciji, od katere je v veliki meri odvisna časovna in stroškovna izpolnitev načrtovanega obsega proizvodnje. Bistvena naloga v proizvodnji je dobra organizacija dela, saj bo le tako mogoče odpravljati zastoje, v strukturi časa večati efektivno delo in s sedanjo opremo proizvajal zahtevnejše in manjše serije. Nadaljevati bomo morali z odpravljanjem ozkih grl pri posameznih strojih ali v oddelkih, na nekaterih področjih pa se usmeriti v izrabo prostih izmen za daljše časovno obdobje. V notranji kooperaciji moramo odpraviti slabosti, ki so se v preteklem letu še pojavljale, v zunanji pa se še tesneje povezati s tistimi partnerji, ki so zanesljivi v rokih in kvaliteti. Posebna pozornost bo čez vse leto veljala varčevanju z izredno drago energijo. PRODAJA NA DOMAČEM TRGU V preteklem letu se kaže upadanje fizične prodaje na domačem trgu. Podobno pričakujemo tudi letos, kar pomeni, da se bomo morali na prodajnem področju ustrezno prilagoditi takšnim razmeram. Načrtovani obseg proizvodnje za domači trg bomo morali v celoti tudi prodati, hkrati pa znižati zaloge nekaterim vrstam izdelkov (ploskovno pohištvo, mineralne plošče). Za kompletira-nost posameznih programov in za skrajševanje dobavnih rokov v odpremi moramo vzpostaviti tesnejše sodelovanje med prodajo in proizvodnjo in v proizvodnji spoštovati dogovorjene lansime programe. Odprema mora postati kvalitetnejša, nujen je prehod na celotno računalniško obdelavo. Poostrili bomo tudi odgovornost pri dokumentaciji. Pri odpremi bomo dajali prednost lastni maloprodaji in upoštevali dogovorjene dobavne roke. Nadaljevali bomo s preusmeritvijo prevozov na železnico, zatem pa predvsem izkoriščali lastna prevozna sredstva. Programske naloge smo zastavili tako, da bo imela vsaka temeljna organizacija rezervni program oziroma dolgoročnejšo programsko politiko, ki se bo sposobna prilagajati tržnim zahtevam. Pri prodaji žaganega lesa in ivemih plošč bomo še naprej razvijali prihodkovne odnose. Zaradi težav pri prodaji naših izdelkov na trgu (padec kupne moči in podobno) bomo morali čim večji del proizvodnje prodati za opremo stanovanjskih, turističnih, industrijskih in drugih objektov. Za opravljanje omenjenih nalog pa bomo morali nadaljevati s širjenjem pripravljalnega inženiringa. NABAVA NA DOMAČEM TRGU Za doseganje načrtovane in nemotene proizvodnje bo morala nabavna služba pravočasno, v dogovorjenih količinah in kvaliteti oskrbovati proizvodnjo s surovinami, repromateriali in rezervnimi deli. Glede na to, da se razmere na domačem nabavnem trgu še bolj zaostrujejo, bo potrebno dosedanje kupoprodajne odnose postopoma razvijati v prihodkovne odnose z devizno soudeležbo in si s tem zagotavljati dolgoročnejšo in trajnejšo oskrbo z važnejšimi surovinami in repromateriali. Z nekaterimi našimi dobavitelji pa moramo zastaviti trdnejšo politiko deviznega združevanja. Pri nabavi lesnih elementov, nekaterih vrst žaganega lesa, furnirja in podobnega moramo pravočasno načrtovati naše potrebe in si zagotavljati dolgoročno oskrbo. FINANČNO POSLOVANJE Za normalen reprodukcijski in celotni poslovni proces bomo morali zagotavljati tudi vire finan-ciranja. To pa bomo dosegli z načrtovanimi prilivi od prodaje in izvoza blaga ter z nabavo in investiranjem v dogovorjenih okvirih. Hkrati pa moramo na vseh področjih zmanjševati stroške. Sproti bomo morali reševati dodatne likvidnostne potrebe. V večji meri moramo zagotavljati lastne vire financiranja obratnih sredstev. Sproti moramo spremljati prilive in sproti opravljati izterjave. V celoti moramo tudi (Konec na 2. strani) Iz TOZD POHIŠTVO — čiščenje prahu (krtačenje) Skupna proizvodnja opažnih plošč Z JAVORJEM PODPISAN SAMOUPRAVNI SPORAZUM NA OSNOVI SKUPNEGA PRIHODKA Po temeljitih pripravah sta v decembru lani Javorjeva temeljna organizacija OLES iz Postojne in naša Žagalnica podpisali prvi izvedbeni samoupravni sporazum na osnovi sprejetih zamisli o dolgoročnem poslovno-tehničnem sodelovanju med obema delovnima organizacijama. (Nadaljevanje s 1. strani) letos spoštovati že sprejete ukrepe za izboljšanje likvidnosti in s tem zmanjševati obresti, s tem pa večji del dohodka nameniti akumulaciji in porabi. NALOŽBE Zaostreni pogoji za gospodarjenje so v zadnjih letih precej poslabšali gospodarski in likvidnostni položaj delovne organizacije. S tem so omejene tudi naše naložbene možnosti. Poleg tega pa so se s spremembo republiškega srednjeročnega načrta spremenili tudi družbeni normativi za pospeševanje naložb. Na tej osnovi smo lani spremenili in dopolnili srednjeročni načrt naložb za obdobje 1981—1985. Le-ta predvideva, da se modernizacija in povečanje zmogljivosti termoenergetskih naprav prenese v naslednje srednjeročno obdobje. Osnovno letošnje izhodišče je pospeševanje tistih naložb, ki povečujejo izvoz na konvertibilno področje, hkrati pa omogočajo dolgoročno, ob povečanem izvozu in neto deviznem učinku, tudi ustvarjanje višjega dohodka na zaposlenega. Vlagali bomo v nadomestitev opreme za proizvodnjo masivnega pohištva, ki je poleg sorazmerno ugodnih izvoznih možnosti tudi malo odvisna od uvoza surovin. Tako bomo letos posodobili najnujnejšo opremo za proizvodnjo masivnega pohištva v temeljitih organizacijah MASIVA, ŽAGALNICA in POHIŠTVO. Če bomo pridobili dodatne vire finančnih sredstev, bomo začeli z gradnjo nove proizvodne hale v Masivi. Poleg teh naložb predvidevamo še nekaj manjših v modernizacijo opreme, predvsem za odstranitev ozkih grl in racionalizacijo proizvodnje. ZAPOSLOVANJE Tudi zaposlovanje bomo prilagajali potrebam proizvodnje za izvoz na konvertibilno področje. Istočasno moramo zmanjševati število zaposlenih v režijskih službah in jih preusmerjati na proizvodna dela. Bolj racionalno moramo izkoriščati delovni čas, delo pa organizirati tako, da bosta kar najbolj izrabljena znanje in sposobnost vsakega posameznika. Če bo potrebno, bomo morali delovni čas prerazporejati v smislu 42-umega tednika, prav tako pa tudi prerazporejati delavce v okviru delovne organizacije. Izboljšati moramo tudi kadrovsko strukturo zaposlenih. DRUGE NALOGE Nadaljevali bomo s prenosom posameznih evidenc na računalnik, hkrati pa uskladili posamezne evidence. Bolj moramo izkoriščati terminale. Poleg prodajnega, obračunskega in drugih po- dročij, ki jih že obdelujemo na računalniku, bomo vpeljali tudi vodenje proizvodnje. Še naprej bomo širili sodelovanje z zunanjimi uporabniki. Preverili bomo racionalnost in učinkovitost obveščanja znotraj Bresta, pa tudi v razmerjih navzven. Vzpostaviti moramo tudi trden sistem pretoka, zbiranja in uveljavljanja povratnih informacij. Odgovornost za obveščanje bomo morali zaostriti pri vseh strokovnih delavcih in predlagateljih delegatskih gradiv. Večji vpliv na tem področju pa morajo pokazati tudi družbenopolitične organizacije. V sklop prizadevanj za večanje produktivnosti dela in za zmanjševanje vseh vrst stroškov sodi tudi primemo organizirana in motivirana inventivna dejavnost. Zato moramo v tem letu opredeliti tudi to področje. Ustvarjanje in povečevanje realnega dohodka mora temeljiti na kvalitativnih dejavnikih. Doseči moramo nižjo rast porabljenih sredstev kot enega izmed kazalcev bolj smotrne rabe surovin in repromaterialov, kar bo ugodno vplivalo na boljšo likvidnost in s tem na nižje obresti, pa tudi na možnost večje delitve dohodka za porabo in s tem blažitev čedalje nižje življenjske ravni. Z boljšim delom, odgovornostjo in ustvarjalnostjo ter s spodbujanjem inovacij, smotrnejšo organiziranostjo in varčevanjem bomo povečali učinkovitost gospodarjenja ter krepili reproduktivno sposobnost. Pri delitvi osebnih dohodkov moramo upoštevati določila dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in delovati za sprejetje samoupravnega sporazuma dejavnosti. Sam sistem nagrajevanja bomo dogradili s kvalitativnimi dejavniki pri delu vsakega posameznika. Vidimo torej, da smo si postavili veliko zahtevnih nalog na vseh področjih poslovanja. Ob zaključku leta pa bomo videli, ali smo jih tudi izpolnili. To je sicer še predlog poslovne politike, zato je prav, da so delavci z njenimi glavnimi cilji seznanjeni že pred odločanjem. Sporazum predstavlja začetek dogovora o skupni proizvodnji opažnih plošč na osnovah skupnega prihodka. Preprosteje povedano, gre za proizvodnjo okrog 80.000 kvadratnih metrov opažnih plošč, ki jih bo OLES izdelal iz 4000 kubičnih metrov jelovega žaganega lesa, proizvedenega v naši Žagalnici. OLES bo tako del svoje proizvodnje uresničeval v letu 1984 v sodelovanju z Brestom na osnovah skupnega prihodka, Žagalnica pa bo del svojih žagarskih proizvodov usmerila v višjo stopnjo predelave lesa, kar je naš dolgoročni cilj. Kot je znano, so opažne plošče precej iskan izdelek za izdelavo opažev pri izdelavi betonskih konstrukcij. Predvideno je, da bo približno 80 odstotkov tako načrtovane skupne proizvodnje opažnih plošč prodanih na zahodnoevropska tržišča, preostanek pa na domačem trgu. Tako ustvarjeni devizni in dinarski iztržek si bosta partnerja delila po vnaprej izračunanem ključu, ki je bil izračunan iz kalkulacij lastnih cen za žagan les in za opažne plošče. V posameznih členih samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za skupno proizvodnjo in promet proizvodov na osnovah skupnega prihodka so podrobno razčlenjeni odnosi v skupnem poslovanju. Tako bo področje skupne proizvodnje opredeljeno tudi v skupnem planu obeh delovnih organizacij oziroma v posebnih dodatkih k planu, če se bo za to pokazala potreba. Predvideno je, da bo Žagalnica dobavljala žagan les v svežem ali zračno suhem stanju do povečanja zmogljivosti svojih sušilnic. V sporazumu je tudi dogovorjeno, da bosta načeloma za svoj del proizvodnega procesa zagotavljala partnerja potrebna obratna sredstva vsak zase. Predvidena pa je tudi možnost za skupno financiranje sprotne proizvodnje. Udeleženki sporazuma oblikujeta skupno strategijo prodaje končnih izdelkov in skupna merila za oblikovanje prodajnih cen. Dogovorjeno je bilo, da bodo promet z opažnimi ploščami za domači trg in za izvoz opravljale že organizirane sedanje službe v Javorju. Dopuščena pa je možnost tudi za drugačno urejanje teh zadev, če bi se za to pokazali opravičljivi razlogi. Če bi zaradi različnih vzrokov prišlo do občutnega znižanja cen končnih izdelkov, bosta morala oba partnerja sprejeti ustrezne dopolnilne ukrepe za uskladitev prodajnih cen s kalkulativnimi- Skupni prihodek od prodanih opažnih plošč v tujini ali doma se bo finančno realiziral na računu prodajalca. Nato pa se bo po ključu deležev, ki so bili izračunani iz kalkulacije lastnih cen žaganega lesa in opažnih plošč, delil med oba partnerja, ki sta sodelovala v skupni proizvodnji-Pri izračunavanju kalkulacij za lastne cene so bili upoštevani dogovorjeni ceniki, normativi in standardi za surovine, materiale in za izdelavne čase v Žagalnici in OLESU. Pri izračunu deležev je upoštevan tudi izračun vkal-kuliranega dohodka, ki se nanaša na skupno proizvodnjo. Predvideno je, da se merila za razporejanje skupnega prihodka lahko tudi spremenijo, če bi se zaradi spremenjenih pogojev gospodarjenja v delovnih organizacijah občutno spremenili odnosi v škodo ali korist prve ali druge- Pravkar sklenjeni samoupravni sporazum je še en otipljiv korak naprej na osnovi skupaj dogovorjene usmeritve. Sporazum je sklenjen za dobo desetih let z možnostjo predčasne odpovedi, v prepričanju, da bo potrebno morebitna vprašanja med uresničevanjem in dograjevanjem sporazuma sproti razčiščevati, je obli; kovan tudi skupni koordinacijski odbor, ki bo kot skupen organ za urejanje medsebojnih odnosov bdel nad izvajanjem sklenjenega sporazuma. D. Mazij POJASNILO OZIROMA POPRAVEK V novoletni številki BRESTOVEGA OBZORNIKA smo v članku Z denarjem večne težave zapisali, da bo v letu 1984 začel veljati 7.a člen zakona o zavarovanju plačil. Prav med tiskom Pa je bila uveljavitev tega člena preložena, in sicer do začetka leta 1985. Vzrok temu je bilo posredovanje zveze sindikatov Jugoslavije, ki meni, da bi ta ukrep najbolj prizadel delavce, ki so za takšno stanje na področju likvidnosti najmanj krivi. M. Širaj TOZD JELKA se je lani ubadala z vrsto težav ŽAGA NA JELKI BO KMALU SPET OBRATOVALA Strojelom polnojarmenika v novembru lani je našo temeljno organizacijo močno prizadel. Že tako neugodne rezultate gospodarjenja je zastoj proizvodnje na žagi še poslabšal. Z izjemno prizadevnostjo strokovnih služb pa bo že v februarju začel obratovati nov polnojar-menik. V času, ko to pišemo, so polnojarmenik že pripeljali na JELKO. Poškodovani polnojarmenik je razmontiran in vse je pripravljeno za montažo novega. Po mnenju proizvajalca bo montaža končana v kakih štirinajstih dneh. Zagotovljene so tudi tolikšne količine hlodovine, da bo žaga lahko nemoteno obratovala. S tem bodo spet dane možnosti, da bomo izpolnili načrtovane cilje. Strojelom je povzročil nemalo težav tudi kupcem, saj je le malo žag v Sloveniji prilagojenih za razrez ostrešij in drugih nestandardnih dimenzij lesa. J. Opeka Kontejnerji pripravljeni za izvoz našega pohištva Trd boj na trgu pohištva O SEJMIH POHIŠTVA V PARIZU IN KOLNU Sredi januarja sta bili druga za drugo dve pomembni mednarodni razstavi pohištva. Prva: mednarodni salon pohištva v Parizu; druga: prednarodni sejem pohištva v Kolnu. Vsako od omenjenih razstav si le ogledalo tudi nekaj delavcev iz naše delovne organizacije. .Za sejem v Parizu lahko ugoto-Vl®o, da ima kljub mednarodnim razsežnostim nekakšen »francoski pridih«. Do tega pride verjetno zato, ker je razstavljalo veliko francoskih proizvajalcev in ker So se le-ti in drugi razstavljala Poskušali približati potrebam francoskega in s Francijo poveza-nega trga. Mednarodni sejem pohištva v Kolnu pa je sejem ogromnih razsežnosti, tako da je težko govori-ll o značilnih smereh. Prikazani So.bili različni slogi v najrazličnejših izvedbah in v različnih cenovnih razredih. V Kolnu razstavljeno pohištvo bi lahko oznanili z besedami: za različne okuse m skorajda za vse žepe. Ni se mogoče znebiti vtisa, da Za večino razstavljalcev oziroma Proizvajalcev vrhunska kvaliteta izdelave ni več vprašanje. Bolj bo držalo, če rečemo, da je kvalitetno delo abeceda, s katero ^ograjujejo različne oblikovne in Uporabne rešitve. Na omenjenih sejmih smo se ponovno prepričali. da proizvajalci, ki se ukvarjajo samo z vprašanji kvalitetne izdelave, nimajo več možnosti za Uspeh v mednarodni konkurenci. Kar zadeva uporabo gradiv, Praktično ni bilo omejitev, saj je bjlo moč videti les, plošče, furnirje, folije, kovino, plastiko, keramiko, marmor, steklo in blago, Pa seveda tudi kombinacije vsega naštetega. Ob tem pa lahko Ugotovimo, da se pohištvo, primerno za velike serije, le zadržuje v okviru preizkušenih receptov. . Skoraj pri vseh vrstah pohištva Je.opaziti veliko uporabo masive oziroma navidezne masive. Samo !zJemoma so pri najcenejših inačicah pohištva robovi ostri in ni dodatkov-, ki bi obogatili estetski iu trdnostni videz. Praviloma so t° rešitve s folijami in zelo enostavnimi linijami. . Posebna značilnost je tako Uuenovano drobno pohištvo, še celo pri večjih proizvajalcih. Kazvita kooperacija jim je omogočila, da tako zasledujejo dva glavna cilja: ~T funkcionalno dopolnjevanje velikega oziroma garniturnega Pohištva in racionalno izrabo manjših lenrentov oziroma »ostankov« surovin. Ne da bi se spuščali v analizo Posameznih vrst pohištvenih pro- gramov (kar je pravzaprav poslovna tajnost), lahko zapišemo splošno ugotovitev, da so razstavljale! oziroma proizvajalci vsi živi idej, da jih znajo strokovno in proizvodno izpeljati in da kot takšni predstavljajo naravnost grozečo konkurenco. Samo za primer naj povemo, da je znan proizvajalec kuhinj nudil na sejmu v Kolnu kar osemdeset različnih front in vsaka od teh je imela še nekaj inačic ročajev. Kljub temu je podatke o cenah in o drugih pogojih, pa celo samo prospekte in drugo slikovno gradivo večkrat težko dobiti, če nisi večji kupec ali večja trgov- ska organizacija. Vse več razstavljalcev se zapira v ograjene prostore in dovoli ogled samo svojim kupcem. V Parizu in Kolnu je Brest razstavljal v sklopu delovne organizacije Slovenijales — Trgovina Ljubljana, in sicer oblazinjeno garnituro Šali (v Parizu) in sedežno garnituro Al Divan (v Kolnu) — v izrazito arabskem slogu. Za obe je bilo kar precej zanimanja in seveda tudi nekaj pripomb, ki jih je zbrala izvozna služba in jih bo po analizi moč uporabiti za ustrezne ukrepe. Oba sejma, zlasti pa še kolnski, kažeta na trd boj za pohištveni kruh in ju moramo sprejeti kot poziv za nepretrgano snovanje ter strokovno spremljanje tokov pohištvene proizvodnje in trga. Z. Zabukovec Nova sušilnica v Masivi Zaradi vse večjega povpraševanja po visoko kvalitetnem pohištvu iz masivnega lesa za izvoz na konvertibilno tržišče smo se odločili, da tehnološko dopolnimo sedanje klasično sušenje lesa. Pravilno posušen les je namreč osnova za kasnejšo kvalitetno obdelavo vse do končnega izdelka. V zadnjem času se vse bolj uveljavlja kombiniran način sušenja lesa: — predsušenje žaganega lesa (deske) v kondenzacijskih sušilnicah, — decimiranje (razrez v frize), — sušenje decimiranega lesa v klasičnih sušilnicah. Klasične sušilnice že imamo, vendar nam ne zadoščajo niti po kvaliteti niti po količini. Zato smo se odločili, da bomo kupili kondenzacijske sušilnice. S tem si bomo povečali zmogljivosti, pa tudi kvaliteto sušenja. Računamo, da nam bo izboljšani način sušenja lesa prinesel dosti prednosti: — predsušenje pri blagih režimih zmanjšuje možnosti za nastajanje razpok v lesu in se tako poveča izkoristek lesa; — decimiranje tako osušenega lesa daje veliko večje izkoristke, ker so napake vidne in jih lahko odstranimo; — sušenje decimiranega lesa poteka enakomerneje, ker je znana začetna vlažnost (25 do 30 odstotkov), enaka za vse elčmente; — za sušenje decimiranega lesa porabimo znatno manj energije; — odpadki (koščki lesa in ža-govina), ki nastajajo pri decimi-ranju, so bolj suhi, kar nam zagotavlja učinkovitejše pridobivanje toplotne energije; — značilno za kondenzacijske sušilnice je majhna poraba toplotne ali električne energije, ker delujejo na načelu toplotne črpalke. . < Glede na omenjena dejstva računamo, da bomo veliko bolj kot do sedaj usposobljeni za izdelavo izdelkov za zahtevno zunanje tržišče. Sušilne komore so že v izdelavi pri dobavitelju LTH Škofja Loka. Med tem časom pa moramo usposobiti sušilničarja in zagotoviti prostor za postavitev. V tem trenutku imamo že pripravljen prostor za postavitev in predvidevamo, da bomo sredi maja že začeli dobivati prve sklope in da bo v juniju že mogoč začetek montaže. Za avgust pa računamo, da bo sušilnica že delovala s polno zmogljivostjo. M. Kusič Iz TOZD MASIVA, ki pričakuje posodobitev proizvodnje Poenotenje v lesarstvu PRIPRAVLJEN OSNUTEK SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O RAZPOREJANJU DOHODKA TER SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE IN SKUPNO PORABO Julija lani je bila skupna seja komisije za družbenoekonomske odnose in komisije za samoupravno sporazumevanje o dohodku in njegovi delitvi pri republiškem odboru sindikata delavcev gozdarstva in lesarstva, na kateri je bil imenovan iniciativni odbor za izdelavo samoupravnega sporazuma teh dejavnosti. Osnovne usmeritve za pripravo sporazuma pa so bile dane na seji predsedstva republiškega sindikalnega sveta ob obravnavi strokovnih podlag, ki izhajajo iz družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Iniciativni odbor je do sedaj že pripravil osnutek samoupravnega sporazuma o skupnih izhodiščih za usmerjanje pri razporejanju čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v lesni industriji in obrti. S tem sporazumom naj bi se udeleženci sporazumevali o — ukrepih, s katerimi bomo zagotavljali, da bodo dosežena splošna razmerja v delitvi družbenega proizvoda, ki so določena v vsakoletni resoluciji o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije; — kazalcih poslovnega uspeha, značilnih za udeležence in o skupnih osnovah ter merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka; — skupnih osnovah in merilih za razporejanje in delitev sredstev za osebne dohodke iz tekočega in minulega dela; — skupnih izhodiščih za oblikovanje razvida del in nalog ter za ugotavljanje zahtevnosti del in nalog; —- relativnih razmerjih za tipična dela in naloge ter o metodi za ugotavljanje teh razmerij; — skupnih osnovah in merilih za zajamčeni osebni dohodek; — skupnih metodoloških izhodiščih za ugotavljanje delovne uspešnosti delavcev; — skupnih izhodiščih za določanje nadomestila za rezultate ustvarjalnosti pri delu; — skupnih osnovah in merilih za delitev in uporabo sredstev skupne porabe in o namenih, za katere se lahko ta sredstva uporabljajo; — skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje zahtevnosti in uspešnosti dela delavcev, ki opravljajo delo in naloge poslovodnih organov; — postopku za pripravo, sklenitev in izvajanje samoupravnega sporazuma. Osnutek sporazuma mora sedaj obravnavati še odbor udeležencev družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, potem pa bo stekla široka javna razprava. Po izteku javne razprave in po usklajevalnem postopku bo iniciativni odbor pripravil dokončen predlog samoupravnega sporazuma, katerega sprejemajo udeleženci na delavskih svetih. Po sprejetju sporazuma bo potrebno tudi v naši delovni organizaciji proučiti usklajenost naših aktov, ki obravnavajo ta vprašanja, in se sistematično lotiti usklajevanja le-teh, saj se nam nepremišljenost na tako občutljivem področju, kot so osebni dohodki, lahko še kako maščuje. M. Petan Se o predčasni upokojitvi V novembrski številki Brestovega obzornika ste lahko brali o predčasni upokojitvi. Ker morda ob tem ni bilo vsakomur povsem jasno, koliko odstotkov naj bi v posameznem primeru znašala predčasna pokojnina, bomo poskušali to natančneje pojasniti s primerom. Delavcu, ki ima na primer 35 let delovne dobe in je star 55 let-(moški) oziroma 30 let delovne dobe in 50 let starosti (ženske), se izračuna pokojnina takole: Najprej se za vsako leto manjkajoče delovne dobe do polne delovne dobe, ki znaša 40 let (moški) oziroma 35 let (ženske), zmanjša pokojninska osnova za 2 odstotka oziroma v našem primeru za 10 odstotkov (5 let X 2 %). Nato se pokojninska osnova zmanjša tudi zato, -ker še ni star 60 let (moški) oziroma 55 let (ženska), in sicer za vsako manjkajoče leto 1,5 odstotka oziroma v našem primeru za 7,5 odstotka (5 let X 1,5 %) ter za vsako leto manjkajoče pokojninske dobe do 40 let (za moške) in 35 let (za ženske) še po 0,5 odstotka oziroma v našem primeru za 2,5 odstotka. V številkah je videti izračun pokojninske osnove v našem primeru takole: 85 % (polna pokojninska osnova) —10 °/o (zmanjšanje zaradi manjkajoče delovne dobe) —10 % (7,5 + 2,5 %) (zmanjšanje zaradi predčasne upokojitve) = 65 °/o. A. Perčič Jože Hren Zapustil nas je dolgoletni sodelavec Sredi dela ga je zatekla kruta usoda in utrnila življenje neumornega delavca, skrbnega moža in očeta. Njegova življenjska pot se je pričela v Cerknici v številni kmečki družini in letošnjega februarja bi dopolnil 55 let. Veliko željo po šolanju je prekinila vojna, zatem pa se je sredi leta 1947 zaposlil v LIP Cerknica (današnji Brest) — obrat v Martinjaku. Brestu je z manjšimi prekinitvami ostal zvest vse do svoje prerane smrti. Na Brestu je začel delati kot pomožni planer, zatem pa je bil obratovni knjigovodja, direktor računovodstva, direktor poslovne enote direkcije, direktor ekonom-sko-finančnega sektorja, direktor splošnih služb, vodja organizacijske službe, pomočnik glavnega direktorja, od 1974. leta naprej pa je bil vodja Skupnih dejavnosti. Vedel je, da znanje veliko pripomore k boljšemu delu in se je zato ob svojem zahtevnem in raznolikem delu nenehno strokovno in politično izpopolnjeval. Leta 1968 je tako uspešno končal šolanje ob delu na višji šoli za organizacijo dela. Vse njegovo delo je bilo neločljivo povezano z graditvijo in skokovitim razvojem Bresta. V najtežjih časih Brestove zgodovine, pa tudi v Brestovih najlepših letih, ga vedno najdemo na najodgovornejših delih in nalogah. V Brestu je veliko prispeval tudi za razvoj samoupravljanja, za dobre tovariške odnose, za delo družbenopolitičnih organizacij, za uresničevanje duha ustave in zakona o združenem delu. Pri vsem svojem delu se je vedno zavedal, da je ključno vprašanje človek, šele nato stroji, tehnika, številke... Jože Hren je veliko prispeval tudi za razvoj občine Cerknica. Ne samo zato, ker je bil več let vodilni funkcionar in družbenopolitični delavec, ampak predvsem zato, ker si je vedno prizadeval, da bi pri ključnih, najpomembnejših vprašanjih našega razvoja in položaja sodelovali in oblikovali politiko delovni ljudje in občani. Ko je bil v letih od 1963 do 1965 predsednik občinske konference SZDL, od leta 1972 do 1974 sekretar občinskega komiteja zveze komunistov in član medobčinskega sveta zveze komunistov, od leta 1976 do 1978 predsednik občinske skupščine, pa član republiške konference SZDL, predsednik skupščine krajevne skupnosti Cerknica, predsednik in član različnih organov družbenopolitičnih organizacij in skupščine, je bil vedno popolnoma predan socialističnemu samoupravljanju, neuvrščeni politiki, razvijanju in poglabljanju koncepta SLO in družbene samozaščite, bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. Prav zaradi takšnih sposobnosti in lastnosti je lahko opravljal tako številne in tako različne naloge in dolžnosti na strokovnem in družbenopolitičnem področju. Pri svojem delu se je odločal predvsem po temeljitem preudarku in proučevanju. Sovražil je površno frazerstvo, za izpolnjevanje dogovorjenih nalog in sklepov pa je bil dosleden in načelen. Vselej mu je šlo za stvar, za vsebino, ne pa za osebne ambicije. Ni bil željan aplavzov, želel si je samo dejanskih rezultatov dela in tudi akcij. Opis njegovega življenja ne sme in ne more biti samo ozko naštevanje podatkov, funkcij in dolžnosti, ki jih je opravljal, saj so bila njegova prizadevanja predvsem tesno povezana z našim skupnim bojem za izgradnjo takšnega sistema in odnosov, ki bodo delu in delavcu resnično dali častno mesto. V vsej tej bitki in verigi iskanj, naporov, žrtev, porazov in uspehov je bil pravi borec in pravi ustvarjalec. Kljub zahrbtni in skriti bolezni je do zadnjega po svojih močeh delal in se boril za boljši danes in jutri. Zato smo lahko ponosni, da smo imeli tako dobrega, zvestega in poštenega sodelavca. f! ! F E 0M0 j j 1 ir Ijh j Ir jflMfeUl El! 11 ; Naša vzorčna delavnica dobiva vedno nove naloge Bo potem bistveno bolje ? PRAVILNIK O INOVACIJAH PRED OBRAVNAVAMI V samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka imamo določene osnove za oblikovanje osebnih dohodkov za ustvarjalnost pri delu ter opredeljene osnovne pojme s tega področja. Za popolnejše in lažje obravnavanje ustvarjalnosti pri delu pa bomo morali sprejeti še poseben pravilnik na ravni delovne organizacije. Osnutek tega pravilnika je skoraj že dokončan in naj bi ga predvidoma obravnavali v naslednjem mesecu ali v marcu. Osnutek pravilnika ima sedem poglavij: splošne določbe, oblike ustvarjalnega dela, organi in službe ter njihove pristojnosti oziroma naloge v zvezi z ustvarjalnim delom, postopek za prijavo, obravnavo in sprejem posameznega predloga ter za določitev višine nadomestila, osnove in merila za določitev višine nadomestila oziroma nagrade, druge pravice avtorjev in organizacije združenega dela ter prehodna in končna določila. V splošnih določbah sta opredeljena vsebina pravilnika in njegov namen. Poleg tega so opredeljena še splošna izhodišča oziroma načela za obravnavanje ter odločanje o pravicah in obveznostih v zvezi z ustvarjalnim delom. V naslednjem poglavju so opredelitve posameznih oblik ustvarjalnega dela. V tretjem poglavju so najprej našteti organi in službe, ki naj inovativno dejavnost pospešujejo, organizirajo, uvajajo in spremljajo njene dosežke. Posamezni organi oziroma službe imajo v zvezi s tem določene tudi pristojnosti oziroma naloge. V naslednjem poglavju je podrobneje opredeljen sam postopek za prijavo inovativnega predloga, njegovo obravnavo in za določitev višine nadomestila. V petem poglavju so določene osnove in merila za določitev višine oziroma nagrade, do katere je upravičen predlagatelj — avtor inovativnega predloga. Pri tem je določena tudi doba, za katero se predlagatelju izplačuje nadomestilo za inovativni predlog. V predzadnjem poglavju so opredeljene še druge pravice predlagatelja — avtorja in sicer moralne pravice, pravica do izpopolnjevanja in morebitne druge pravice, ki se določijo po medsebojnem dogovoru odziro-ma odločitvi pristojnih organov. Poleg tega so opredeljene tudi dolžnosti predlagatelja — avtorja, ki so predvsem v tem, da spoštuje določila postopkov, daje ustrezna pojasnila in dopolnitve v zvezi s svojim predlogom, podpiše listine, potrebne za zaščito industrijske lastnine in varuje poslovno-proizvodno tajnost. V tem poglavju so opredeljene še pravice in dolžnosti organizacije združenega dela, ki jih ima v zvezi s posameznim inovativnim predlogom. V prehodnih in končnih določbah pa so zapisana predvsem določila v zvezi z začetkom veljavnosti pravilnika oziroma prenehanja veljavnosti dosedanjega pravilnika, kako je s pred- Iz zapisnikov in poročil o občnih zborih je videti, da so bili zbori v tistih temeljnih organizacijah, ki dosegajo slabše gospodarske rezultate, vsebinsko bogatejši kot tam, kjer v preteklem letu ni bilo večjih težav pri ustvarjanju dohodka. Največ razprav in pobud je bilo prav v Pohištvu, kjer so se v preteklem letu srečevali z naj večjimi težavami. Iz poročil in razprav je opaziti tudi precej skupnih ugotovitev. Delavci ugotavljajo, da imamo na Brestu še veliko notranjih rezerv. Skoraj vse osnovne organizacije ugotavljajo, da na področju inovacijske dejavnosti nismo naredili še ničesar in da bo perspektiva Bresta v veliki meri odvisna tudi od pospeševanja te dejavnosti. V vseh temeljnih organizacijah so resno opozarjali na zaostajanje osebnih dohodkov za rastjo življenjskih stroškov. Ugotavljali so, da je padanje realnih osebnih dohodkov tudi že zavora pri rasti produktivnosti. Obenem pa so ugotavljali, da sistem delitve osebnih dohodkov še vedno ni tak, ki bi spodbujal delavce, da bi več in bolje delali. Sindikati Bresta zahtevajo, da v najkrajšem možnerp času izdelamo sistem nagrajevanja po delu in rezultatih dela za vse delavce Bresta. Skoraj povsod ugotavljajo, logi, ki so že v postopku, pa še niso dokončno rešeni in še morebitna druga vprašanja. S sprejetjem samega pravilnika bomo verjetno laže in popolneje obravnavali inovativne predloge. Vsekakor pa pravilnik ne bo rešil osnovnega vprašanja, kako priti do tega, da bomo imeli čim več inovativnih predlogov, ki nam bodo učinkovito pomagali razreševati naše težave, zmanjšati stroške in s tem seveda povečati dohodek. Zato je naloga nas vseh, zlasti pa odgovornih delavcev, da vzpodbujamo delavce k razmišljanjem o problemih, ki jih opazijo pri svojem delu in jih s svojimi inovativnimi predlogi poskušajo rešiti. A. Perčič da je delovna disciplina zelo slaba. Izostanki z dela, odklanjanja dela, alkoholizem, slabo delo ifl porast bolniškega staleža, vse to so čedalje pogostejši pojavi. V večini temeljnih organizacij ugotavljajo, da bi z boljšo organizacijo dela, z boljšim izkoriščanjem materialov in z ustreznejšim nagrajevanjem lahko dosegali neprimerno boljše rezultate- Ugotavljajo, da nimamo težav samo s prodajo naših izdelkov, pač pa tudi s proizvodnjo. Vse več je izmeta in reklamacij. Delegatski sistem na Brestu ne deluje zadovoljivo. Predvsem delegacije za SIS niso odigrale tiste vloge, ki bi jo morale. Kot velik problem so poudarili dejstvo, da prihajajo delegati na seje skupščin SIS brez mnenja svoje »baze« in da so stališča posameznih Brestovih delegatov zelo različna. Kaže se velika potreba V° usklajevanju stališč med Brestovimi delegacijami in po zastopanju enakih stališč. Vse naše osnovne sindikalna organizacije so enotne, da je potrebno napraviti vse, da se izkopljemo iz sedanjih težav. Pripravljenosti za razreševanje teh težav je veliko, zato si mora vsak Pj1 svojem delu več prizadevati. <--e bo vsak delavec Bresta kvalitetno in pravočasno napravil vse tisto, za kar je zadolžen, se nam za prihodnosti ni bati. J. Opek9 Kritično o gospodarjenju OB OBČNIH ZBORIH OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA NA BRESTU Do sedaj so vse osnovne organizacije sindikata razen v temeljni organizaciji Mineralka imele svoje občine zbore. V Mineralki pa je zbor sklican za konec januarja. Iz drugih lesarskih kolektivov MEBLO je v letu 1983 izvozil na konvertibilno področje za pet °dstotkov več kot leto poprej ali za 14,5 milijona dolarjev, na klirinški trg pa za 3,5 milijona dolarjev; oboje pa je nekoliko pod načrtovanim. Pri Meblu gre za izvoz izdelkov iz rednega programa Za široko potrošnjo in za opremljanje objektov. Pri le-tem so imeli manj uspehov, ker se jim je Bližnji vzhod, kamor so največ izvažali, skoraj zaprl. Sicer največ izvažajo v dežele v razvoju, v zadnjih letih pa so povečali iz-v°z tudi v zahodno Evropo. Odprlo se jim je tudi ameriško tržišče in so že sklenili pogodbo za izvoz 5000 regalov v vrednosti milijon dolarjev. KLI Logatec namerava letos kar najbolj izkoristiti zmogljivosti nove tovarne strojev in stolov. Prenos proizvodnje strojev v no-Ve prostore ne bo povzročil zastojev, pohištvena proizvodnja pa °° nove prostore uporabljala za razširitev proizvodnje krivljenega pohištva. Hkrati bodo naba-vili tudi novo tehnološko opremo Za proizvodnjo stavbnega pohištva in začeli dograjevati energetike naprave, da bi čimprej začeli kuriti lesne ostanke, ki nastajajo Pri lupljenju. SLOVENIJALES — trgovina bo na osnovi nedavno podpisanega samoupravnega sporazuma o Združevanju dela in sredstev z novomeškim IMV prispeval k Uresničitvi sanacijskega progra-ma njegove tovarne prikolic, omogočil naj bi izgradnjo novih Zmogljivosti za proizvodnjo potniških prikolic. Njegov delež Zr*aša 18,9 odstotka predračunske gednosti naložbe ali 200 milijo-n°v dinarjev. Sodelovanje je zastavljeno na osnovi skupnega prihodka. SAVINJA je oblikovala poseb-o delovno skupino, ki bi prouči-Jl m predlagala prestrukturira-,je proizvodnje. Gre za razmiš-Janja, da bi v prihodnje vse bolj Prevladoval delež finalne proiz-odnje, da bi uveljavili kar naj-, ?tj raznoliko uporabo lesa in da * uvajali tudi takšno proizvod-/A°> ki ne temelji v celoti na lesu 'Plastika, kovina in drugo). V MARLESU je leta 1977 znašal k lez izvoza v celotnem prihodku maj 5,9 odstotka, lani pa je že n esegel io odstotkov. Pomemb-^ . Je, da v njihovem izvozu pada del ” Žaganega lesa, narašča pa , *ez. izvoza montažnih stavb, v štvJem ^asu Pa še zlasti pohi-v-ka\ Za letos načrtujejo izvoz v lni 8,5 milijona dolarjev, od dr v.en milijon na klirinško po-vc°v*e' ^ prihodnje nameravajo Vj?.k° leto doseči za 1,5 odstotka 1’ delež izvoza v celotnem pri- bo bodo letos, kolikor st m mogoče, obnovili svojo °]no opremo. Nadaljevali bo- do z lani začeto rekonstrukcijo grobega reza in sušilnic ter z nabavo ustrezne opreme. Nekateri drugi potrebni stroji so že naročeni, pri drugih potrebah pa bo imela prednost oprema, ki bo namenjena proizvodnji izvoznih programov. JAVOR ima štiri svoje lastne prodajalne, in sicer v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Skopju. V njih so lani prodali za okrog 14 milijard starih dinarjev blaga; zaposlujejo 87 delavcev. GLIN in Gozdno gospodarstvo Nazarje sta se pred dvema letoma dogovorila o skupni naložbi v industrijsko lupljenje in sortiranje hlodovine. Prva faza v izgradnji centralnega lesnega skladišča gre h koncu; obsega mehanizirani transport, lupilni stroj in novi del sortirnih naprav. Celotni projekt obsega še krojenje in Celjenje ter avtomatsko sortiranje hlodovine po debelini. Naložba naj bi bila končana do konca tega leta. ELAN se resno pripravlja na sarajevske zimske olimpijske igre. V Sarajevu in na olimpijskih smučiščih bodo odprli šest informativnih in razstavno-pro-dajnih centrov, razkošno pa bodo pripravili tudi 16 izložb v različnih trgovskih organizacijah v središču Sarajeva. Poleg tega so pripravili tudi dosti najrazličnejšega reklamno-propagandnega gradiva. Ocenjujejo, da bo Sarajevo stalo Elan nad 20 milijonov dinarjev, ki pa bodo učinkovito vloženi. V LIP Bled nameravajo letos začeti z nekaterimi novimi naložbami, in sicer: prenoviti nameravajo žagalnico v Bohinju, prenoviti proizvodnjo vrat v Rečici in tam urediti tudi prostor za prodajalno, dopolniti strojno opremo v vseh temeljnih organizacijah in skupaj z Jelovico pričeti z gradnjo prodajalne v Beogradu. Pripravljajo pa projekte in dokumentacijo za še nekatere druge naložbe, če bodo sredstva to dopuščala. LIKO je lani nabavil nov računalnik. Na njem so že izdelali programe obdelav za skladiščno poslovanje in delno tudi za vodenje proizvodnje. Letos bodo na računalnik uvedli še fakturiranje in likvidaturo, obe obdelavi povezali s saldakonti in zapisali evidentirana naročila kupcev, dobaviteljev, priprav dela in vodij delovnih enot, poleg tega pa uvedli še vodenje osnovnih sredstev, evidenco zaposlenih ter kontrolo vhodnih podatkov za obračun osebnih dohodkov. V LIP Slovenske Konjice lani niso imeli večjih naložb, razen postavitve filterskih naprav v Slovenskih Konjicah; šlo je predvsem za najnujnejša obnovitvena dela. Tudi letošnja vlaganja bodo v okviru lastnih amortizacijskih sredstev. Poleg investicijskega vzdrževanja bodo naložbe v tehnologijo za boljšo kvaliteto izdelkov ter v razširitev surovinske osnove (lameliranje, dolžinsko in debelinsko spajanje ter izkoriščanje drobnih lesnih odpadkov). LESNINA se vedno bolj uveljavlja tudi pri načrtovanju, proizvodnji dn opremljanju lesnoindustrijskih obratov in tovarn. Novost, ki so jo nedavno vključili v svojo ponudbo, zajema področje sušilniške tehnike lesa, pri čemer sodelujejo s proizvajalci opreme za lesno industrijo in s projektantskimi organizacijami. V sušilniški tehniki razvijajo nov program sušenja lesa. Poleg izdelave in montaže sušilniške opreme nudijo tudi celotne projekte in nadzor nad njihovim izvajanjem. JELOVICA je za svoji temeljni organizaciji v Gorenji vasi in Preddvoru nakupila novi pridobitvi — kotla za ogrevanje, s katerima bo delovna organizacija v letošnji zimi veliko prihranila. Oba kotla bosta namreč namesto kurilnega olja za kurjenje uporabljala lesne odpadke. Stala sta vsak po približno milijon dinarjev. Ob sedanjih cenah kurilnega olja bo naložba vrnjena v dveh do treh letih. Kotla sta domače izdelave, njun izkoristek pa je zelo velik. VSEM UPOKOJENCEM! Občinska zveza društev upokojencev Cerknica sprejema prijave za zdravstveno in počitniško rekreacijo v počitniškem domu upokojencev v Izoli. Dom je za letovanja odprt vse leto, prijavite pa se lahko za pet ali za deset dni. Na oddih v ta počitniški dom lahko gredo tudi svojci članov društev upokojencev, pa tudi tisti upokojenci, ki v društva niso včlanjeni. V ceno letovanja je všteto tudi kopanje v bazenu z ogrevano morsko vodo, le pedikerja, maserja in druge podobne storitve je treba plačati posebej. Vse druge informacije lahko dobite v pisarni OZDU Cerknica, Partizanska 15, vsako sredo in petek od 8. do 11. ure. Izvršni odbor OZDU Cerknica Še vedno dosti ročnega fizičnega dela Poškodbe pri delu lani Lani je bilo v naši delovni organizaciji 150 poškodb pri delu, na poti na delo in z dela. Zaradi teh poškodb je bilo izgubljenih 2661 delovnih dni. V primerjavi z letom poprej se je število poškodb dvignilo za 8,7 odstotka, število izgubljenih delovnih dni pa za 23,9 odstotka. Skoraj vse poškodbe so bile lažje. Nekoliko težjih, ki so povzročile daljšo odsotnost z dela, ne pa tudi invalidnosti, je bilo šest, pa še te so se pripetile predvsem na poti na delo ali z dela. Več nam povedo podatki v naslednji razpredelnici: TOZD število poškodb Indeks na leto 1982 št. pošk. na 1000 del. št. izg. del. dni Indeks na leto 1982 Izgub. del. dni na eno pošk. pri ost. delih na poti Skupaj POHIŠTVO 11 35 7 53 176,6 75,5 722 110,1 13,6 MASIVA 9 9 1 19 73,1 65,7 408 128,3 21,5 ŽAGALNICA 3 10 2 15 93,8 82,9 438 142,2 29,2 GABER 2 5 — 7 87,5 45,5 184 102,8 26,3 IVERKA 4 12 1 17 100,0 107,6 122 44,5 7,2 JELKA 5 13 4 22 100,0 127,9 552 261,6 25,1 TAPET. — 2 — 2 100,0 16,9 11 78,6 5,5 MINERALKA 1 2 — 3 75,0 66,7 77 114,9 25,7 PRODAJA — 9 2 11 110,0 43,3 134 135,4 12,2 SKUP. DEJ. — — 1 1 33,3 5,5 13 54,6 13,0 SKUPAJ 35 97 18 150 108,7 66,5 2661 123,9 17,7 Število poškodb pri delu se je zmanjšalo ali ostalo na isti ravni v večini temeljnih organizacij. Nekoliko (za 10 odstotkov) se je povečalo v Prodaji, močno (za 76,6 odstotka) pa je poraslo v Pohištvu. Glavni vzrok za takšno povečanje je nedvomno sprememba proizvodnega programa, ki je zahtevala med drugim tudi večje ali manjše spremembe ustaljenega načina dela in tako vplivala tudi na varnost pri delu. Ob upoštevanju števila zaposlenih je bilo največ poškodb v Jelki in Iverki. V teh dveh temeljnih organizacijah je pogostost poškodbe daleč najvišja, saj znaša 127,9 oziroma 107,6 poškodb na 1000 delavcev. Druge temeljne organizacije so v tem pogledu pod slovenskim povprečjem za leto 1982 (podatkov za leto 1983 še ni), ki znaša za proizvodnjo žaganega lesa in plošč 114, za proizvodnjo končnih lesnih izdelkov pa 82,5 poškodb na 1000 delavcev. Boljši od tega povprečja smo tudi v Brestu kot celoti, kjer je bilo lani 66,5 poškodb na 1000 delavcev, čeprav se je tudi to število glede na poprejšnje leto dvignilo za 8 odstotkov. Povprečna odsotnost z dela na poškodbo, ki v splošnem nakazuje težo poškodb, je bila največja v Žagalnici, razmeroma visoka pa še v Gabru, Mineralki, Jelki in Masivi. V vsej delovni organizaciji so poškodbe povzročile nekoliko večjo odsotnost z dela kot prejšnje leto, saj se je število izgubljenih delovnih dni na poškodbo povečalo za 13,5 odstotka. Vzrok za to pa je predvsem povečanje števila poškodb na poti na delo in z dela, ki zahtevajo daljši čas zdravljenja (zlomi, se je pripetilo pri manj nevarnih delih, kot so posamezna ročna dela, dela z ročnim orodjem, notranji transport in gibanje ljudi pri delu (padci na tovarniškem območju in podobno). Pri delu z rezkalnimi stroji je bilo 4,7 odstotka vseh poškodb, pri delu z žagami vseli vrst, ki štejejo za najnevarnejše, pa 6,7 odstotka. Črni dan v tednu lani ni bil petek, ampak torek, saj se je na ta dan pripetilo kar 26 odstotkov vseh nezgod pri delu v naši delovni organizaciji. • V. Žnidaršič zvini in podobno). Največ nezgod, kar 60 odstotkov, NEKAJ SODOBNIH MISLI Občani, ali že veste? Še ne? Bo pa gotovo za več kot deset odstotkov! V primerjavi s turističnimi cenami je morski pes nedolžna pošast. Hotel sem v hotel, pa denarnica ni hotela. Postal sem nudist. Turizem me je popolnoma slekel. Bral sem, da z akupunkturo zdravijo že skoraj vse. Mogoče bi lahko z njo ozdravili tudi naše gospodarstvo. Vendar pa še ni jasno, koga in kam je treba zabosti. RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1984/85 Svet za kadre je na svoji januarski seji sprejel razpis štipendij za redno šolanje. Predlog razpisa so poprej obravnavali tudi sveti za kadrovske zadeve v temeljnih organizacijah. Vzgojno-izobraževalni program Stopnja število zahtevnosti štipend. obdelovalec lesa II. 13 SREDNJE ŠOLE lesar široki profil IV. 36 lesar tapetnik IV. 4 elektrikar energetik IV. 1 obdelovalec kovin IV. 7 vzdrževalec vozil in strojev IV. 10 preoblikovalen in spajalec kovin monter in upravljalen energetskih IV. 1 naprav IV. 3 1 kuhar IV. lesar tehnik v. 8 strojni tehnik v. 2 tekstilno mehanski tehnik v. 1 VIŠJE ŠOLE ekonomist VI: 2 VISOKE ŠOLE dipl. inž. lesarstva VII. 3 dipl. inž. strojništva VII. 2 1 dipl. inž. elektroteh. — energetik VII. dipl. inž. kemijske tehnologije VII. 1 1 dipl. inž. arhitekt VII. dipl. ekonomist mednar. menjave VII. 1 dipl. ekonomist komercialist VII. 1 dipl. ekonomist anal. in plan. VII. 1 dipl. organizator dela, računal. VII. 2 Vloge za štipendije sprejema organizacijsko kadrovska služba Skupnih dejavnosti do 30. junija 1984. Pravilno izpolnjeni vlogi na obr. 8,40 je treba priložiti fotokopijo spričevala o dosedanjem šolanju. Kandidati bodo o rešitvi vloge obveščeni v prvi polovici julija. Organizacij sko-kadrovska služba NOVOSTI IZ KNJIŽNICE LUDWIG E.: Napoleon Spretno napisan življenjepis znanega vojskovodje izpod peresa pisatelja, ki z natančno uporabo virov prepričljivo prikaže življenje človeka ter dobo in okoliščine, v katerih je živel. MAZv'poTC^i'našeeznaneSpisateljice spoznamo dramo kmeta in borca v povojnem času ter usodo ljudi na hribovskih kmetijah, ki so bili v času industrializacije zanemarjeni in prepuščeni sami sebi. TOMŠIČ M.: Olive in sol V več zgodbah pisatelj opisuje nepoznavalcu ubogo in revno Istro, ki pa je za pisatelja, poznavalca teh krajev in ljudi, bogata in polna skrivnosti. GRABELJŠEK K.: Cerkveni maček Pisatelj partizanske tematike opisuje v tej mladinski knjigi svet otroštva, željo po dobrem in lepem skozi oči mladega fanta, z opisom otroške igre. Delo je polno humorja in ironije. Razstava knjig slabo obiskana Občinska knjižnica je od 9. do 13. januarja v prostorih stare Brestove delavske restavracije priredila razstavo knjig z imenom NAJBOLJ BRANE KNJIGE IN KNJIŽNE NOVOSTI. Čemu in komu je bila razstava namenjena? Vsa leta ima knjižnica stalne in zveste bralce, ki se jim vedno pridružujejo novi. V dobrih desetih letih nam je uspelo obdržati skoraj vse tiste, ki so takrat začeli zahajati v knjižnico, ali pa se vračajo po krajših prekinitvah. Ugotovili smo, da so posamezni naslovi knjig bodisi iz mladinske književnosti, bodisi iz tiste za odrasle bralce, vedno popularni in všeč že več generacijam in tudi najbolj brani. Zelo radi pa bralci posegajo tudi po književnih novostih, predvsem tisti, ki knjižnico redno obiskujejo. Kljub vsemu pa je velikokrat slišati, da bi se ljudje včlanili v knjižnico, pa ne vedo, kaj bi brali oziroma menijo, da v knjižnici ni novosti. Zato smo pripravili razstavo in pokazali vsaj nekaj bogastva, ki ga ima knjižnica, in pri bralcih, predvsem nečlanih knjiž- nice, hoteli vzbuditi zanimanje za knjigo, da bi se laže odločili za obisk naših prostorov. Razstavo je organizirano obiskalo šest razredov osnovne šole, bralcev, ki so prišli sami, pa je bilo približno 80. Ali je vzrok skromnega obiska samo premajhna obveščenost (plakati, osebna vabila)? Naj ponovno povem vsem, ki so si vzeli čas za branje tega prispevka, da je knjižnica namenjena vsem vrstam bralcev in jo lahko obiščejo ne glede na to, ali so njeni člani ali ne. Želim vas opozoriti še na nekaj dogajanj v teh dneh. V počastitev slovenskega kulturnega praznika bo v knjižnici ODPRTI TEDEN KNJIŽNICE od 6. do 10. februarja. Knjižnica na Partizanski 9 (stara šola) bo te dni odprta neprekinjeno od 7. do 18. ure. V prvem nadstropju pa razstavlja PODOBE S CERKNIŠKEGA JEZERA akademski slikar Milan Rot vsak dan od 10. do 13. in od 15. do 18. ure. Vabimo vse, ki boste uživali ob naših jezerskih motivih, tudi na obisk knjižnice, in obiskovalce knjižnice na ogled razstave! H. Mele Pravnik odgovarja Vprašanje: Sem delavka v tovarni pohištva, invalidka II. kategorije, in zato delam skrajšani delovni čas (4 ure). Sprašujem, ali mi pripada nadomestilo (regres) za malico, ker nimam pogojev, da bi hodila na malico v delavsko restavracijo, saj imam ravno v tem času reden prevoz do doma. Odgovor: Zakon o delovnih razmerjih določa, da pri delu z nepretrganim polnim delovnim časom traja odmor največ 30 minut, če pa delavci delajo v posebnih delovnih pogojih, največ eno uro. Torej ima delavec, ki dela polni delovni čas, pravico do ustreznega odmora. Glede na to, da so delavci, k* delajo skrajšani delovni čas, izenačeni v, svojih pravicah z delavci, ki delajo polni delovni čas in da se kot polni delovni čas šteje tudi delovni čas invalidov, morajo imeti ti delavci tudi glede odmora enake pravice kot drugi delavci. Praksa sodišč zdru-ženega dela se je glede tega vpra- \ šanja opredelila tako, da je izraba odmora med delom prepuščena samoupravnemu splošnem11 aktu. V našem sporazumu o delovni'1 razmerjih je določeno, da imaje pravico do odmora delavci, ki delajo več kot polovico delovnega časa, in tisti, katerih delovni čas je izenačen s polnim delovnih1 časom, če imajo med njihovih1 delovnim časom drugi delavc1 odmor. Tako ima tudi v tem primer11 delavka pravico do odmora; kV pa je s pravico do odmora povezana tudi prehrana (malica), im? delavka po našem mnenju prav1" co tudi do nadomestila (regresa) za prehrano. Delavka bi kot invalidka II. kategorije sicer lahka šla na malico v delavsko restavracijo, vendar ima v tem čash redni prevoz do doma in zato 1 možnosti ne more izkoristiti. A. Percih IUU Heitouislu fuiuešacd (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Ludvik Lovko se je udeležil tudi posveta aktivistov na Kožljeku v januarju 1942 (podatek je dal udeleženec posveta Alojz Rožej, Muta). Na njem so razpravljali o političnih in vojaških pripravah na množično vstajo v tem predelu Notranjske. Ludvik je bil namreč član okrožnega odbora Osvobodilne fronte in član rajonskega komiteja KPS. Po posvetu je Ludvik postal sekretar okrožnega odbora Osvobodilne fronte. V aprilu 1942 so zaprli okrožnega sekretarja KPS Alojza Dleta, in roto-ciklostilna tehnika, s katero je do tedaj natiskoval, je obstala. Potlej jo je začasno prevzel Ludvik Lovko in jo je od Antočičevih v Podgori premestil na dom Alojza Mlakarja na Babno polico. Tja je aparaturo, barve, papir in drugo pripeljal z volovsko vprego. S pomočjo pisalnega stroja je izpisal matrice in začel razmnoževati list Slovenski poročevalec. Poskrbel je še za raznašanje po vsem okrožju in še na hrvaško stran. (Podatek: Alojz Mlakar) To delo Ludviku ni bilo tuje, kajti že pred tem je tipkal in razmnoževal poročila pri Alojzu Rožeju v Slabetov! hiši. S štabom Zidanškovega bataljona sta Ludvik Lovko in France Caser-man-Tesar pripravila mobilizacijo cerkniških fantov v partizane. Oba sta bila tedaj ilegalna terenska funkcionarja in iz Cerknice sta poklicala na pogovor člana partije in sekretarja SKOJ Albina Logarja, da bi se z njim pogovorila, kako izpeljati mobilizacijo. Imela sta že izdelane pozivnice z žigom in podpisom štaba Zidanškovega bataljona. Vpisano naj bi bilo le ime poklicanega, zborno mesto pa bi izbrali zaupniki OF. Tako se je Albin 5. maja 1942 vrnil v Cerknico in se takoj lotil akcije. Na zborna mesta — bilo jih je več — bi morale 11. maja prispeti patrulje Rakovške čete, vendar je četa prav na ta dan napadla italijansko kolono, ki se je z Rakeka vračala na Bloke. Zbranih je bilo več kot šestdeset mož in fantov, toda zaradi omenjenih okoliščin patrulje niso prišle na določena mesta. Akcija je tako propadla. Vseeno pa je tedaj odšlo na Križno goro devet fantov, ki so sami našli pot do nje. Po Ludvikovem odhodu v ilegalo stiki s Cerknico niso prenehali. Večkrat se je vračal pred policijsko uro, pa tudi po njej. Prespal je po raznih skednjih in kozolcih, pri Dragoliču, pri Klemenovih, pri Kunčevih ... in seveda tudi doma. Italijani so ponoči stalno osvetljevali domačijo. Spustili so točo svinčenk, ko je Ludvik prihajal k sosednji Zajčevi hiši. Ludvik je imel nešteto javk po Cerknici in po okoliških vaseh. Spal je na kozolcih po Luščah, v Ušivku, Globovščku, v Razdrihovem in Šent-kovem skednju v Martinjaku, pri Mihovih na Marofu, pri Otrinu v Grahovem, pri Pirmanovih in Vese- lovih v Žerovnici, pri Mivcu in na Pocinovem skednju na Dolenjem jezeru, pri Gornikovih v Dolenji vasi, kjer je imel z drugimi aktivisti bunker v mlinu (k njemu se je prišlo po vodi), pri Urbanovih, Švelcovih, Ulečih, Ugljevih Lovranovih... v Dolenji vasi, pri Žigonovih v Trnju na Primorskem, pri Švigljevih na Brezjah, pri Blaževih na Kremencah, imel je povezavo s Cajnarji, z Oto-nico, na Blokah, večkrat je bil v gradu Snežnik, na Otoku in po drugih daljnih vaseh. Seveda je moral dostikrat prebiti noč na prostem in v gozdu, v bunkerju ali na pohodih. Njegove terenske tipalke so bile razpredene zelo na široko, a ljudje nikoli niso vedeli, kje se bo pojavil in kam se bo podal. Navadno je hodil v obnošeni temni civilni obleki in s črnim klobukom na glavi, vedno pa je imel za pasom kakšno bombo in pištolo. Dolgo časa se je Ludvik počutil varnega v Mivčevem bunkerju pod svinjsko kuhinjo na Dolenjem jezeru. Bunker je ohranjen še danes. Dolg je 210 centimetrov, širok 130 in visok 178 centimetrov. V njem so večkrat prenočili ali prečepeli tudi France Popit, Tone Debevc, Alojz Mlakar in drugi funkcionarji. Potlej so nekega spomladanskega večera leta 1943 pridrveli v Mivče-vo hišo savojski vojaki in slovenski »brambovci«. Žena je še utegnila potakniti partizansko berilo v peč, ko jih je bila že polna vsa hiša. Preiskava pa ni bila toliko namenjena hišnim prostorom kot zunanjim. Iskali so bunker in začeli kopati prav tam, kjer je res bil. Imeli pa so slab posluh za iskanje bunkerjev, zato so kopali ob zunanji steni svinjske kuhinje. Precej pozno v noč so udrihali s krampi in kmalu bi od- krili zakopano puško, ki je bila nekaj centimetrov stran od jeklene konice, ki so jo zasajali v tla. Ludvik je v veliki napetosti pričakoval najhujše in se pripravil na spopad. Imel je že aktivirano bombo in čakal, kdaj bodo v kuhinji dvignili pokrov ... Nenadoma je zamolklo udarjanje prenehalo in njegove oči so bile še bolj uprte v lino stropa. Trenutki tišine so bili neskončni, srce je divje udarjalo, telo je drgetalo ... Pozno v noč so preiskovalci odšli. Tudi Mivčeva sta bila vsa prestrašena in oddahnila sta se šele zgodaj zjutraj, potem ko sta večkrat pogledala po vasi in proti Cerknici, kamor so se po neuspehu nočni »gostje« končno umaknili. Šele potlej sta prišla v kuhinjo in dvignila pokrov. Ludvik je bil kajpak še vedno v negotovosti in šele, ko je zaslišal Francetov glas, se je otresel groznega občutka. Takoj zatem je iz bunkerja izvlekel tri zajetne vreče raznega tehničnega materiala in poskrbel, da so ga prenesli drugam. Ludvik se menda v ta bunker ni več vračal... OVADBA SE NI POSREČILA Pozimi 1941/42 je bil sklican sestanek odbora OF pri Zidarjevih na »veliki gasi«, kjer bi se morali pogovoriti o nekaterih akcijah na terenu in razkrinkati člana OF Adolfa Srimška, ki da sodeluje tudi z Italijani. Namesto povabljenih aktivistov pa so v Zidarjevo hišo pridrveli karabinjerji in vojaki ter začeli s preiskavo. Sestanek bi moral biti v zgornjih prostorih, kjer je domača hči Pepca zakurila peč. v Ob nenadnem prihodu nezaželen1^ gostov« se je komajda izmuznil3 . gornje prostore in pometla v Pf se, kar bi jo lahko bremenilo sod ^ ovanja v organizaciji OF. Italijani s ijeno izginotje opazili in vse don)^ ;e so nato nagnali v spodnjo vecl^ iobo. Devetletna Irena pa se j ikrila pod stopnišče in pomag3' lomačim iz zagate. Vedela je, 3 >odo k njim prišli ljudje, ki ne ajo Italijanov in doumela je, da 31 a po svojih močeh pomagati. Kmalu zatem je skozi prednja ve j la vrata vstopil Ludvik Lovko, ki mel navade zamuditi. Italijanski v aki so bili ravno pri preiskavi -udvika na srečo še niso op3ZV scer pa ga je že na pragui zagled3 rena in mu namignila, da v hiši n ^