-____t?mrmw'A
e

Jk
t
gff
Katolški cerkveni list.



J\3	V Četertik 17. Kozoperska.
Božja vladba v zgodovini celiga sveta.
v
5. Boj zoper Mavre na Španskim.
(Dalje.)
b) Bitra pri Aaves de Toloza.
Ta z veličastno zmago sklenjena bitva se je v letu V4V4 godila. Tri keršanskc kraljestva so se bile takrat proti oblasti 31 a v rov žc vstanovile: Navara, Aragonija in Kastilija, in vse troje je zdej terdno skupej deržalo, de bi se sreča španske dežele v veliki bit vi določila. Kastiljski kralj Alfonz je zimski čas v to obernil, de jc za vojsko zoper Saracene orožje pripravljal, potrebno zalogo slira-noval, dnarje nabiral, in svoje ljudstvo k junaški serčnosti spodbadal. Iz daljnih dežel so prišli poslanci, ki so na pomoč vabili, z veselimi sporočili nazaj. Z Kinta jc došlo tolažbe polno oznanilo, de je papež Inoccnci III. vsim francoskim škofam in nadškofam zapovedal, kristjane, de bi na pomoč prišli, za vso resnico opominjati. Mesto Toledoje bilo za orožnico odločeno, binkoštna osmina pa od-menjeni čas, na vojsko odriniti; zato so se od svečana skozi celo spomlad vojaki vsakoršni^a orožja, jezika in narave v tem mestu shajali. Prišlo je tudi nekej škofov in opatov, prišli so vsi knezi, vitezi in drugi plemenitniki s svojimi podložnimi — ne le iz španskiga in Portugalskiga, ampak tudi iz Fran-coskiga in Laškiga. Pozneje je z velikim kardelam še Leopold, vojvoda Avstrijanski, pritegnil. Vsih tistih, kteri so iz dežel linkraj Pircncjskiga gorja pristopili, se je pri 2000 vitezov ž njih podložnimi štelo; 10.000 je bilo suličarjev na konjih, in pri 50.000 pešeov; vesoljna vojskna truma je več kot sto tavžent mož imela.
V šotorih po prijetnih lokali ob reki Tajo so se trume vstavile, v kolikoršnim številu jih Evropa doslej iz svojih kraljestev še nikoli skupej vidila ni. Kakor je kralj po svojih poslancih obljubil, je bilo preskcrbljeno, dc obilne zaloge v živež zmanjkalo ni. Kralj je s svojo prijaznostjo in dobro-serenostjo celo armado v dobro volj nosti ohranil;
nadškofje pa so skerbeli, med številnimi vojaki mir in edinost obderžati, ktere je samo ta želja med seboj vezala, de bi sovražnikam keršanstva svojo vemo pogumnost in moč svojiga orožja čutiti dali; de tako nobeniga prepira, nobeniga nepokoja, nobene zmešnjave med njimi vstalo ni. Vender so se pa tisti, ki so pervi prišli, skor štiri tedne v miru na cniui mestu niti na zadnje žc naveličali.
V negotovosti, kako se bo huda in za ohranitev vere v tistih deželah razsodivna bitva iztekla, je papež Inocenci, kakor poglavarju keršanstva gre, z zemeljskim orožjem bojcvavcov duhovno orožje mašnikov sklenil: je v Kimu na S£IL vcliko-travna, ravno ta čas, ko jc vcdil, dc je armada na poti, očiten prosiven obhod ali procesijo za duhovne in druge ljudi napovedal, de bi llog keršanstvu zmago dodelil, de bi nc izdal svoje ded-šine nevernikam v osramotenje. Zjutrej zgodej sc je vse ljudstvo v treh cerkvah zbralo, inpooprav-Ijeni molitvi v zvonjenji vse boso, ženske brez lc-potije, v spokornih oblačilih z znamnjem vere tiho pred Lateran šlo. Med tem gre papež s kardinali, škofi in drugo duhovšino v cerkev, vzdigne tam posvečeni ostanek križa Gospodoviga, in ga nese do dvora Albanskiga škofa, kjer jc do ljudstva nektere spodbudljive besede govoril. Od tod se vse spet v cerkve verne — ženstvo v cerkev sv. križa, kjer jc en kardinal daritev sv. maše opravil, in spet k molitvi opominjal — duhovšina in drugo ljudstvo pa v Lateransko cerkev sv. Janeza, kjer jc po ravno tem opravilu papež sam — bos — kakor vsi drugi, svetimu križu svoje počastenje skazal. Mc-mo tega so molit v*, ojstre poste v jedi in pijači, in milošno (almožno) opravljali, de iii se nad keršansko ljudstvo usmiljenje božje sprosilo. Enake prosit ve so se tudi po Francoskim obhajale. Od časa Karola Martela za keršanstvo nikoli tolikšne nevarnosti ni bilo. V kratkim se jc namreč določiti imelo, kdo bo čez špansko gospodoval, ali keršanski kralji, ali knez Saracenov: ali bo Mohamedova nevera, ali pa keršanska vera v scrcih prebivavcov živela.
(Dalje *lcdi.)
Nedeljske šole.
„Katolički list" v št. 32 priporoča v ličnim spisu nedeljske šole. Po tem ko dopovč, kako bi se mogel v njih keršanski nauk djansko učiti, v zgledih poočitovati itd., pravi dalje, de bi mogel učenik v nedeljskih šolah mladost učiti: brati, pisati, številiti ali rajtati; potlej zcmljopis in zgodbe domačiga naroda: dalje razlagati, kako s travniki, gojzdi delati? kako živino rediti, verdevati in v snagi imeti? kakšna perst je dobra, kakšna ne? kako slabo perst popraviti? — kako semena in mladic za cepljence dobiti? kako ž njimi ravnati, cepiti, sadje sušiti? itd. — Pristavimo, de bi mogel nedeljski učenik mladost zlasti tudi učiti, kako človeku v nesreči pomagati, p. pri utopljenih, zalop-njenih. zmerznjeiiili, od strele zadetih, od kače piknjenih , kej strupenih vživših , omedlevših, pad-šili. pobitih itd. Tudi bi ne škodovalo, ako bi se mladosti nove soscskine zadeve o priložnosti razlagale , potlej njih koristi, nasveti, po kakšni poti de bi zamogla soseska, županija itd. prav srečna, in pokojna biti? zlasti tudi po pokoršini in spoštovanju do novih predstojnikov. — Bukve: „Blaže in Nežica v nedeljski šoli- bi se ne smele pri nikomur pogrešati, kdor nedeljsko šolo uči. Nedeljska šola bi mogla odpcrta biti celi županii, ali sploh mladim in odrašenim cele duhovnije. Naj priprav-niši čas hi hil po kcršanskim nauku. Očitno je, de bi se z dobro nedeljsko solo veliko veliko dobrima storilo in silo veliko napak odvernilo, ki se sicer ob nedeljah gode. — V nedeljskih šolah bi se tudi lahko koristne bukve, ki na svitlo pridejo, ljudem nasvctovale, pred zapeljivimi mažarijami in spiski pa bi se svarili. Povedalo bi se jim lahko, kaj se je skoz teden posebniga slišalo iz mnogih krajev sveta po dnevnih listih itd. Ob kratkim reči: Nedeljske šole. dobro vladane, so velik blagodar za dušo in za telo.
Dcdlclifi ss. Cjrilla a Mctlioda.
to je: dedinstvo (erbšina) ss. Cirila in Metoda.
Tako ne bo imenovalo novo katolško društvo na Moravskim. h kterimu moravski učeni, profesorji, duhovni in neduhovni (v prilogi k 39. I. rHlasa jednoty katolicke") svoje spoštovane rojake iu ljube katoličane vabijo.
Duh Kristusov une poštene može sili, se v svetim taborji, imenovanim: „Dedinstvo ss. Cirila in Metoda", /.brati, ter pod brambo teh vojvodov tisto vojsko /.oper novo nejeverstvo vojskovati, ktero sta pred IOOO leti ona sama tako slavno /.vojskovala. Xjih bratje Cehi so že pred leti napravili: „l)edinstvo sv. Jana Nepomuš-kiara". Z bukvami, ktere je to dedinstvo na svitlo dalo, je /e marsikteri Savi v Pavla spreobernjen. — Ker pa dandanašnji vse /.a učenostjo sega, nejevera pa se je slehernika znau-lva polastila, ga z bogotajstvam v mišico prekuhati; torej mi katoličani ne sinemo skušati, samo pobožne bukve na svitlo dajati, temuč, „kakor je „eerkev vselej delala; pološice vsih učenost se moramo rpolastiti. posamezne zuanske stabla v nebo obračati, .jim katolšk^ga duha vpcčatiti. ter s tem vse in vsake .edinozvcličavni resnici, in tako človeški sreči in bla-
ru su/.ne storiti". V zgled so jim Francozje. kteri so pod perutmi svojih serčnih cerkvenih poglavarjev enake tovarsije ko orožarnicc katolške vere iu resnice oživili.
K temu početju jih goni samo čista želja, de naj bi duh, kteri je njih sprednike skoz usta teh dveh sve-
tih aposteloov osrečil, po gromnih viharjih ravno minulih skušinj tudi nas vseskoz prešinil ter prepričal, de zunaj Kristusa in njegove cerkve ni sreče in zveliča-nja ; — de naj bi se tedaj ta duh povernil zopet k njim v rodovine, občine in mesta, ter jih v tisto djansko keršanstv o prerodil, ktero edino ima resničin pokoj na zemlji in sladko upanje v prihodnost. Njih preljubim slavskim bratam proti povodinj bogotajskih bukev od zahoda, zopercerkveno vganjanje od severja, in kovarsko zapeljevanje in spodlezovanje od razkolniškiga izhoda; za to je njih serčna želja, de naj bi verni v tesni zvezi s svojimi pastirji bili sami veseli svoje svete vere, in se tudi prizadevali, z besedo, z lepim življenjem in z molitevjo svoje odtergane brate na izhodu k materi cerkvi v Kristusov ovčnjak pripeljati.
Namen „dedinstvaa je, kakor se že iz rečeniga vidi, robdelanje ali omikanje moravskih Slovenov po vsih straneh, po potrebi sedajnosti, na podlagi katolške vere". Pomočki so bukve in spisi v vsih znanskih stablih itd. Tovarš je slehern, ki se zaveže 10 gold. enkrat za vselej vložiti. Kdor je mašnik , se zaveže tudi vsako leto eno mašo za žive in mertve tovarše društva brati, in ako se more, tudi eno za „zedinjenje razločenih ali krivoverskih Slovanov s sveto katolško cerkevjo. Sredina društva je v Bernu; njen glasuik (organ) pa j.lllas jednotv katolicke".
3». list rHIasa" pripoveduje, de sonj. milost vikši pastir ..Dedinstvo ss. Cirila in Metoda" pohvalili in po-terdili, in de tudi deržavski vradi nič ne ugovarjajo, de tedaj živeti začne.	j.
Čudesi.
Kolikor bolj se hudobija perta, sveto vero zatreti, toliko očitniši Bog razodeva, de le ona sama: katolška jc prava, kar se sedanje dni tudi z obilnimi čudeži po-terjuje. Kaj de se v Rimini in Fosombroni godi, ves svet ve , in slehern stermi, kteriga ni milost božja zapustila. Oči na podobi „Matere milosti Božje" se gibljejo kakor de bi podoba živa bila, tudi ustnice se premikajo in barva na obličji se spreminja. Gledavci, ki jih je na tavžente in tavžente, zdihujejo, se jokajo nad svojimi grehi, pravični od veselja poskakujejo, de Bog tako očitno svojo milost in mogočnost razodeva; bolniki z davnimi sicer neozdravljivimi boleznimi se nanaglama ozdravljajo, in, kar je nar večji čudež, terdovratni grešniki — celo taki, ki pridejo s sovražnim namenam: zasmehovati in zaničevati, — so presunjeni od usmilje-niga živiga pogleda, Matere usmiljenja", se začno jokati nad grehi ter se spokore. — Pa tudi drugod Gospod po svoji ljubeznjivi Materi usmiljenje čudežev ska-zuje. V Elvankah na Virtemberškim je v kapeli Marije Device sedemletno deklice na enkrat ozdravelo, ki je bilo hromovo popred. Ne le škof, ki je to dete že poprej poznal, ampak tudi zdravniki so to poterdili. — Na Francoskim v fari Pont de lloide je bila Marija Frančiška Petitova od 11. do 43. leta hromasta v nogah. kar spričujejo srejnski župan, uradi in duhovnik tega mesta. Se je posluževala toplic in druzih pomoč-kov, ali brez vspeha. 18. vel. travna tega leta pa je bila na vozičku k romarski cerkvi 31arija-Einsiedeln pripeljana. 12. vel. travna se je dala v kapelo nesti. Med povzdigovanjem so se ji začele že 33 let skrivljeue noge narav novati, de je zamogla terdno na nje stopiti. In je berž na kolena padla Boga zahvalit. Po sv. opravilu je sla peš v gostivnico nazaj, samo od dveh oseb nekoliko podperana. Njena hoja domu je bila podobna slavni zmagovinski procesii (triumfu). Povsod jo je ljudstvo z neizrečenim veseljem pozdravljalo.
Slroteinstva.
Po svetu ljudje sirotčinee napravljajo, to je hise, v ktere sirotke sprejemajo. Pri nas bi bilo potreba enake naprave, v ktero bi se jemali ne le sirotki, ampak zlasti tudi otroci nekterih ljudi, ki se po deželi sem ter tje klatijo, svoje zakonske ali nezakonske otroke seboj vlačijo, kteri odrašajo brez nauka za dušo in za telo. Iz njih izhaja nesrečni izvcržik, ki cerkve ropa, po hišah krade, ceste nevarne dela. Ni davno, ko so eniga taeiga ubili, po tem ko je že dolgo nepokoj delal, večkrat zapcrt bil, in mende ravno drugimu jamo kopal, v ktero je sam padel.	—r—
Angleški duh.
Znamenitno je, de na Angleškim protestanti sami zaničujejo katoličana, kteri cerkvene zapovedi ne spoštuje, ter ob postnih dneh meso je, de ne rečemo žre; prelomljenje posta velja za odpadstvo. Kdaj bodo se lenomisleči našinci do te misli perlezli! „Polž čez plot" bi jih kmal prehitel; fiet tamen.
Razgled po keršanskim svetu.
Število katoličanov V Avstrii jih je
Prusi i Saksonii Hanoveru oboji llesii Nasavi fiadnu
Vurtembergu na Parskim „ Svajcarskim v Luki „ Mod eni „ Toškani ra Rimskim „ Ncapolitanskim „ Siciljskim v Sardinii na Francoskim Spanjolskim
po Evropi: 26.000.000 61100 000 48.000 270 000 370 000 180 000 900.000 500.000 3,200 000 980.000 160.000 430 000 1,400.000 2,800.000
m
TJ rt rt
17
rt rt rt n rt n
Portugalskim Irskim
Angleškim in
Sotskim
Belgijanskim
Nizkozemskim
Švedskim
Rusovskim
Turškim
8,000 000 4.500.000 31.000 000 15.000 000 4.000 000 6.000.000
1.800.000 3.870.000 1,350.000 6.000 11,000.000 1,700.000
Skupej 131,964.000 Iz tega pregleda se vidi, de je Francosko perva katolška domačija, koj za njo pa naše cesarstvo. Ako gledamo na razločne narode, vidimo, de Francosko ima pervstvo med drugimi katolškiini narodi. Za njim na-sledujc naš slovenski, slovanski ali slavski narod, kterih je do 23,000.000 katolške vere. Za Slovani sledijo se le Lahi, Spanjolci s Portugalci, potlej Nemci itd. Med oddruženimi od katolške cerkve pa spet Sloveni izhodniga verstva stoje, bi djal, na pragu cerkve božje, ker se samo v dveh rečeh od prave katolške cerkve ločijo. Zaderžki tolikanj želeniga zedinjenja so bolj zunanji in nebistni, kot znotranji. Torej, ako sc učeni in globoko misleči Angleži takorekoč na trume v ka-
tolško cerkev povračujejo, desiravno so veliko delj zašli; obljubimo, de se bo to tudi pri nezedinjencih izhodniga verstva zgodilo, berž ko luč prave keršanske omike med nje posveti. (Po Blahovestu.)	J.
Iz Rima 30. kimovca. Nadškofje in škofje, ki so jih bili sveti oče v skrivnim zboru poterdili, so tile: Kapuanski nadškof, prečastiti Jožef Kosenza, popred Andrianski škof; — Kambreski nadškof, preč. Renat Franc Regnier, popred Angulemski škof: — Erlavski nadškof na Ogerskim, preč. Adalbert Bartalovič, popred Rozenavski škof; — Mehikanski nadškof v severni Ameriki, preč. Lazar de la Garza, popred Sonoranski škof; — Teramski škof, preč. Paskal Toccone, popred Bo-vanski škof; — Brešijanski in Lombardiški škof. visoko čast. gosp. Girolamo Vergeri, duhoven iz Bergamske škofije, in korar ondotne škofijske cerkve; — Trebiški škof, v Benečanskih deželah, visoko čast. Anton Fa-rina, korar škofijske cerkve v Vičcnci, vodja ondotuih modroslovskih šol; — Angulemski škof, visoko čast. Anton Korl Cousseau, duhoven iz Poatieškc škofije: — Rozenavski skof na Ogerskim, visoko čast. Štefan Kol-lartsik, korar Kašavske velike cerkve; — Tipski škof na Ogerskim, visoko čast. Ladislaj Zabojski, častni korar ondotniga korarstva, in Igleški fajmošter; — Hil-deshajmski škof v Hanoveranskini kraljestvu, visoko čast. Edvard Jakob Wedekind , namestnik ondotne škofije; — Sebastiški škof, v deželah nejevereov. gospod Stanislaj l)eko\vski, duhoven iz Kulmske škofije in namestnik ondotniga škofa. — Potem so sveti oče tele kardinale z vol j ene naznanili: Prečastiti Fornari, Niccjski nadškof, apostolski poslanec per francoski vladii; — preč. Pavi Terezija David d'Astro«, Tuluski nadškof; — preč. Janez Bonel v Orbe, Toledanski nadškof; — preč. Jožef Cosenza, Kapuanski nadškof; — preč. Jakop Marija Adrijan Cezarej Mathieu, Bezansonski nadškof; — preč. Guido Jožef Romo, Sevilski nadškof; — preč. Tomaž Gousset, Remski nadškof; — preč. Maksimilijan Jožef baron od Somerau-Beeckh , Olomuški nadškof; — preč. Janez Geisscl, Kelnski nadškof; — preč. Peter Pavi de Figueredo de Cunha e Mello, Braganski nadškof; preč. Miha \Viscman, Vestminsterski nadškof na Angleškim; — preč. Jožef Pecci, Gubijanski nadškof; — preč. Melhior od Diepenbrock, Brezlavski škof in knez; — preč. Robert Roberti, veliki sodnik apostolskiga zbora.
Line. Baron Andlav iz Badna, kteri sicer ni duhovin. kteri se je pa kot zvest sin katolške cerkve že večkrat s serčnostjo sv. Krizostoma v zborih deželnih stanov za njene pravice krepko potegoval, je tukej v kat. družbi misijone zlo povzdigoval, ter djal, de so oni po njegovi skušnji nar bolj perpravni, človeka v veri vterditi. In res, lep sad misijonov in duhovskih vaj se kaže na Ceskim iu Nemškim , kjer jih skerbui pastirji z velikim vspeham opravljajo.
Iz T ur i na. Časnik „Armonia" perpoveduje, kako so Turinskiga nadškofa iz Fenestrelske terdnjave na francosko mejo odpeljali: „V petek 27. kimovca okoli ene popoldan je peršel Pincrolski sodnik v Fencstrelsko terdnjavo, tam zapertimu nadškofu sodbo napovedal, po kteri mora Sardinsko kraljestvo zapustiti. Nadškof niso nič odgovorili; precej pa, ko je sodnik odšel, so ukazali, vse znatnnja škofijskiga stanu z oblačil pobrati. Kmalo po tem je tisti peršel, ki mu je bilo ministerstvo naročilo, nadškofa na mejo odpeljati, in je vprašal, kam de sc hočejo podati? Na to so nadškof odgovorili: „Jest imam pravico na Picmonteškim ostati; moja dolžnost me na mojo škofijo veže; če me vladija izžene, bom šel, kamor me peljati ukaže4-. Ko se jc pa nad-
škofu povedalo, dc bodo na Francosko peljani, so odgovorili: r Jest bora šel, kamor me bodo peljali". — Po tem so nadškofa denarja ponudili; odgovorili pa so, dc ga nc potrebujejo in de od vladije ne venarja vzeti nočejo. V saboto zjutraj ob šestih so prečastiti gospod nad«kof Franzoni s tajnikam in enim služabnikam Fe-ncstrclsko teidnjavo zapustili ter sc na voz podali, ako-raviio niso vedili. kam de sc bodo peljali. Sodnik jim je popotni list na Francosko spisal. V Traverzi so euo uro ostali, in ravno tako dolgo v Mont-Genevi, ter so ob se-t i h zvečer v Ilrianzone peršli , kjer so v gostivnici prenočevali. Dozdaj sc še nc ve, kje de nadškof ostati mislijo: iz nekterih znamenj se pa vender skleniti zamore. »Ic sc bodo ali v l.ion ali v Marselj podali. — Picmomcški kralj je kiiž sv. Mavricja in Lazarja dvema Tarkama. Fuad- in Achmct-Effendi podaril. Ob euimjc pa Sikardi veliki \ichanski red Mahomcta dobil, težko ce ne za velike dela, ki jih v preganjanji svete cerkve skazujc
Iz Londona 24. kimovca. Anglikanski cerkveni in deržavni dnevnik silno toži, ker se jih je že veliko v katolško cerkev vernilo. in ker jih misli veliko ravno to storiti. Ob euim naznani spreobernjenje brata Oks-forškiga škofa \Vilberforce-ta v Mechclnu. Perpove-iluje tudi, de se je 60 oseb Marjetine cerkvice spre-obernilo. odkar jc oče Oakelev tam vse poriinljevati začel. kar njegov pcrjatcl in naslednik Hiehards tolikanj umno posnema. P«t duhovnov te cerkvice se je že po-rimilo iu še veliko več unih, ki so tam kterikrat pri-digvali. — Gospa Feilding. ktera se je kot njen mož v katolško ccrkev vernila, je k temu že veliko pred nagnjenje v sebi čutila, kot on. Zdaj na svojim posestvu v \\"ales lepo cerkev zida; pred je bila za angleško cerkev namenjena, zdaj bo pa gotovo drugi namen za-ilobila. — krivoverski škof Dr. Forbes v Ilreachinu na Sotskiin se jc v Mechclnu h katolški veri spreobernil. — Kakor „Spekt*toru perpoveduje. se je število katolških cerkva na Šotskim v 10 letih za 46, katolških duhovnov pa za 40 pomnožilo.
Iz M ii nebna l!>. kimovca. Govori se. de se bodo bavarski nadškofje in škofje 1. kozoperska t. I. v Frei-singi snidili. kakor so se 1348. leta v AViirzburgu zbrali. —
Iz Brczlava 21. kimovca. Katolištvo se tukej na vse strani razširja. Ljudstvo bolje čuti, kot učeni pi-šcji. Saj jc en sam kaplan v enim letu 300 krivover-cov spreobernil! Kakšno vpitje bi bilo. ko bi kteri ka-tolčau svojo vero zatajil! Se mladost se vzdiguje. Velik« katolških učcncov jc bravno družbo vstanovilo v dušno vierjenje iu v obvarovanje zapeljevanja. De bi pač v drnzih mestih ljuba mladost lepi zgled posnemati hotla !
lir cz lav. V lepi cerkvi Marije Device na pesku f Sandkirchc i jc 6. t. m. 2S protestantov se h katolški veri spreobernilo.
Iz Dunaja. Dobrodelna družba Dunajskih gospa je Dr. Veithu per odhodu iz Dunaja pismo zročila, ki ga je več sto njenih udov podpisalo; ono pa sklene z besedami: V dnevih nevarnosti in revšine ste staliterdni in močni kot skala, strašni sovražnikam svete resnice, ki so Vam tolikanj perzadjali: tolažba in varstvo vernim in slabotnim, ki sle jih Vi oživljali, poterdovali in spodbudo vali. S pravo ponižnostjo ste zajemali in še vedno zajemate iz ucusahlji viga studenca večne resnice bogate zaklade, ki jih z besedo, pisanjem in djanjem v prid človeštva razširjate. Kdorkoli se Vam je per-blizal. kdorkoli Vas pozna, mora s hvaležnostjo in s
čudenjem zaklicati: Velik si, o Bog! v svojih svetih služabnikih. Ker Vas poznamo in resnično častimo, lahko veste, de nam Vaš odhod toliko veči žalost per-pravi; in zato Vas z vso ponižnostjo prosimo : Ostanite per nas — ostanite še v prihodnje svetla zvezda v naših omračenih , sveti resnici in ljubezni še zmiram proti vnih časih.
Iz Prešburga 4. kozoperska. Prečastiti nadškof Scitovski so pretečeni teden natihama iz Tirnavc sem peršli in sc bodo kmalo v Ostrigon nazaj podali. Duhovni , ki so se duhovnih vaj v Tirnavi vdeležili, ne morejo prehvaliti njih pcrljudniga, bratovskiga obnašanja. Nadškof so per cerkvenih opravilih in vajah viso-ciga stanu pozabili, in so kakor vsaki drugi duhoven zjutraj ob šestih v cerkev peršli ter do konca s svojimi duhovnimi brati tam ostali; jedli so s podložnimi vred per eni mizi in niso za sc nobeniga razločka delali. Ko je pa ua zadnje častiti namestnik Piber v ginljivim govoru bil besede izrekel: Doslej smo imeli škofa, zdaj imamo pa tudi očeta, kakor še nikdar ne popred", so iz oči vsih pričujočih solze serčniga veselja in hvaležnosti za cerkvcniga kneza perigrale , kteri je vse pričujoče kot brate kušnil in vsaciga posebej blagoslovil, in se tako per njih poslovil.
Zagreb. Zagrebški list piše iz čisto zancsljiviga vira, de je cesar že podpisal sklep, s kterim jc zagrebška škofija povzdignjena v nadškofijo. Poddanci ali sulfragani zagrebskiga nadškofa bodo škofje senjski, djakovaški in križevski. Naslednji list poterdi, de je sklep že v Zagrebu.
Ljubljana. Iz med 26 odbornikov, ki si jih je tukajšna srenja dozdaj izvolila, je 1 protestant in 1 katolški duhoven. Katolški list iz Moravskiga sicer pravi, de se govori od več ljudi iz Ljubljane, ki mislijo k pro-testantam prestopiti, — pa tega še ne moremo zdaj verjeti. Zelja krivovereov tukaj se vkoreniniti pa res ni majhna, njih luteransko-kalvinski tempelj, ki ga per koliseumu tako urno in s tolikimi potroški zidajo, to spričuje.
Gosp. Simon Pavlin, kaplan v Prečni je 3. t. m. za kolero umeri; 12. t. m. je umeri tudi gosp. Štefan K oba v, lajmošter v Adlešiču.
Rektere kratkoiuiike.
Kratkoumkc mu po glavi brodijo:
1.	Kdor sam dela, kar nad drugim graja;
2.	kdor meni, de je na Dunaji druga čednost, kot v Ljubljani; za gospoda druga večnost, kot za kmeta;
3.	kdor s hudobijo baha, in sc poštenosti sramuje;
4.	kdor misli, dc je vse rumeno, ker ima on oči berljave;
5.	lisjaku, ki grojzd graja, ki ga doseči nc more;
6.	bezjaku, ki kakor turčin živi , in misli kakor ka-pucin umreti. —	—n.
Darila za <*ast. misijonarja g. Dr. Ignaeja Hnolilelicrja.
Od poprej . . . 104 gld. 17 kr. Iz Verhpolja per Moravčah .... 3 „ -- „
Skupej . . . 107 gld. 17 kr.
Odgiivitriii vrcduik iu zaloznik: Janez Kr. Poyačar.
— Natiskat-: Jožef Blaznik v Ljubljani.