VIIINBK SOKOLSKIH ŽUP CELJE IN KRANJ LETO VII. CELJE, 20. OKTOBRA 1937 ŠTEV. 8 / VSEBINA Masaryku v spomin ! TEHNIČNI DEL M. Prelog: Vadbene ure za deoo obojega spola S. Burja: Vadbena snov M. Prelog: Soči (Simon Gregorčič) OBJAVE Iz župe Celje Iz župne uprave Skupščine društev in čet Trgatve grozdja Češkoslovaški narodni praznik Iz župnega TO Izid župnih plavalnih tekem 16. avgusta 1937 v Trbovljah Pogrešani jubilanti Sokolski tisk NAROČNINA 2 A 10 ŠTEVILK V LETU DIN 20-IZHAJA MESEČNO Urejuje in Izdaja za Sokolsko župo Celje Franjo Čepin Za Zvezno tiskarno v Celju Milan Četina Celjska posojilnica d. d. v Celju, Celje Glavnica in rezerve nad Din 16,500.000’— Podružnici: Maribor, Šoštanj Vsem Sokolskim društvom se priporoča knjigarna in veletrgovina s papirjem KARL GORIČAR ydv. CELJE, KRALJA PETRA C. 7 — Poravnajte naročnino! SAVINJSKA POSOJILNICA V ŽALCU RBOISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO Ustanovljena Jeta 1881 andi popolno varnost za vloge na hranilne knjižice in v tekočem računa ter jih obrestnje najugodneje - Hmeljarji! Nalagajte denar pri domačem zavodu! BaEnn poštne hranilnice št. 10.994 Brzojavi: „Posojilnica“ Telefon St. 2. --- -- BLAGAJNIŠKE URE :■ - Ob delavnikih od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, oh nedeljah in praznikih od 9. do U- ure FPnmn nnižnn (ehe, zn kresijo kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Se priporoča vsem bratom in bratskim edinicam v slučaju potrebe za c. naročile Prevzemam vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila — Cene zmerne — Postrežba točna in solidna VESTNIK__________________________ ____________SOKOLSKIH ŽUP CELJE IN KRANJ LETO VII. ŠTEV. 8 CELJE, 20. OKTOBRA 1937 Bratje in sestre ! Dne 14. septembra je preminul na Lani h pri Pragi v 87 letu starosti stari prezident čebos/ovaške republike T. G. MASARYK velik borec za resnico in pravico, velik učenjak, politik in državnik, največji Slovan in Evropejec. T. G. Masaryk je bi! Sokol najodličnejšega kova. Do svoje pozne starosti je osebno goji! sokoisko telovadbo in med Sokoli je ime! najboljše tovariše. Sokol pod vodstvom doktorja Scheinerja mu je poleg doktorja Beneša nudi! prvo materialno pomoč, da je ob pričetku svetovne vojne mogel započeti veliko osvobojevalno delo. Sokoli so tvorili jedro njegovih leeij. V legijah je vladal duh sokolskega bratstva, ki se je prenesel tudi v življenje osvobojene republike ter omogočil v njej mirno sožitje in sijajen procvit. Brat T. G. Masaryk je čehoslovaško republiko ustvari! in ji pribori! v politiki in kulturi eno izmed prvih mest v Evropi. Brat T. G Masaryk je dal svoji republiki pravi slovanski in človeški utrip. Sokolstvo se klanja spominu svojega največjega člana. TEHNIČNI D E E 'Ul. T?refog VADBENE URE ZA DECO OBOJEGA SPOLA Raz g ib an j e z »izmenskim tekom v vrečah« za nagrado. Vaje v vzpori ležno; z vzpiranjem n-a gred, bruno itd. Plezanje na navpičnih p 1 e z a 1 i h. Preval v dvoje. Troskoki. Igra: »Koškanje«; poenostavljeno. Razgiba n je z »izmenskim tekom v vreča h« za nagrado. Telovadce razporedimo z žrebanjem na dve enakoštevilč-ni vrsti. Prva iz vrst držita vreči, na znak vaditelja zlezeta v vreči ter v vrečah stečeta, oziroma skakljata do določenega predmeta (najbolje stojala), ga obideta in se vrneta do svojega prostora, kjer zlezeta hitro iz vreč, jih predata svojima naslednjima igralcema, ki storita isto. Za vrsto, ki je prva, je pripravljena nagrada v obliki orehov, jabolk, hrušek ali drugega. Pripravljeno naj bo toliko komadov nagrade, kolikor je igralcev v eni vrsti. Pri večjem številu igralcev naj tekmuje več vrst! Goljufanje, da se oprijema stojala, drug drugemu pomaga, gre nasproti itd., se prepove. Vrsti, ki bi kljub temu goljufala, se zmaga odvzame, igra ponovi, pri ponovnem prestopku pa prisodi zmaga nasprotni vrsti. V a j e v vzpori ležno; z vzpiranjem na gred ali drugam. A) Na vsako stran gredi (ali drugega predmeta) postavimo 3 do 5 telovadcev. V V V V V I___________________________________________________________I A A A A A 1. Vzpora čepno — in s takojšnjim odrivom vzpora ležno za rokama, telo togo — vzpora čepno — vzravnava, ponoviti! 2. Vzpora čepno — vzpora ležno za rokama — kroženje glave v levo, potem v desno —vzpora čepno in sp. vzravnava. 3. = 2. z zanoževanjem menoma leve in desne. 4. Vzpora čepno — vzpora ležno za rokama — ročkanje iz-menskoročno na mestu — z vzkokom vzravnava. 5. Vzpora čepno — vzpora ležno- za rokama — ročkanje iz-menskoročno na mestu in zanoževanje izmenskonožno — z vzkokom vzravnava (hkratni dvig desne roke in leve noge). 6. Vzpora čepno — vzpora ležno za rokama — ročkanje so-ročno na mestu — z vzkokom vzravnava. B) 1. Vzpora ležno bočno levoročno — desna leht poljubno — upogibanje trupa k gredi in vstran. 2. Vzpora ležno bočno desnoročno — leva v bok — kroženje s trupom. 3. Vzpora čepno, hrbet k gredi — s posunom nog naprej vzpora ležno pred rokama, telo togo — zaklon glave — menoma prednožujte z desno in levo — vzravnava v stojo spetno, poljubno. 4. Vzpora čepno, hrbet k gredi — s posunom nog naprej vzpora ležno pred rokama, telo togo — upogibanje trupa k gredi in močno uleknjevanje — vzravnava v stojo spetno, poljubno. 5. Vzpora čepno, prijem na tla, hrbet k gredi — s posunom nog nazaj vzpora ležno za rokama, telo togo — vstop z nogami na gred, da se je opiramo s prsti — močno upogibanje in uleknjevanje trupa — vzpora čepno med rokama — vzravnava. 6. Vzpora ležno bočno levoročno — s polobratom v desno vzpora ležno pred rokama — s polobratom v desno vzpora ležno bočno desnoročno — s polobratom v desno vzpora ležno za rokama — s poskokom vzravnava. Plezanje na navpičnih p 1 e z a 1 i h. A) Poljubno plezanje — dvakrat! Samo, da se pride do vrha plezal, ne oziraje se na hitrost. B) 1. Poljubno plezanje do vrha. 2. Potovalno plezanje. (Plezanje, a hkratni prehod z enega plezala na drugo, da se pride na nasprotni strani plezal zopet dol.) Prevali v dvoje. A) Telovadec leže na hrbet, dvigne noge v zmerno prednoženje raznožno. Drugi stopi za prvega in ga prime za členke nog. Prav tako se oprime ležeči nog tovariša, ki stoji. Začneta se prevračati naprej, ne da bi se pri tem izpustila. Vsakokratni spodnji mora vedno nogi skrčiti, zgornji pa glavo močno pripogniti. B ' 1. Par za parom. 2. Kateri par bo naredil več prevalov? 3. Hitreje! T r o s k o k i. A) Označimo odrivno mesto in doskočišče. Opozorimo deco, d-a je treba preskočiti razdaljo v treh skokih. Od odrivi-šča do prvega vstopa z nogo na tla je prvi skok, do drugega vstopa ali dotika je drugi skok in do doskočišča pa tretji skok. Med odrivom in doskokom se dotaknemo tai dvakrat. Skačejo poljubno in se doskočišče (blazine), polagoma oddaljuje. Ne pretiravaj nalet 1. skok 2. skok 3. skok ~~D □ odrivišče doskočišče B) Vadimo sistematično in deco privajajmo na orientacijo: 1. Poljubno. 2. Odriv z desno — levo — desno — doskok. 3. Odriv z levo — desno — levo — doskok. 4. Odriv z desno — desno levo — doskok. 5. Odriv z levo — levo — desno — doskok. b. Odriv z desno — desno —desno — doskok. 7. Odriv z levo — levo — levo —doskok. Vadimo samo manjše razdalje in malo, ker so to naporne vaje. I g r a »K o š k a n j e« (poenostavljeno). A) Vadijo metanje žoge v košek, glej 39. uro! B) Na obeh straneh primernega pravokotnega igrišča postavimo stojala s koški. Namen igre je spraviti nogometno žogo v nasprotnikov košek, svojega pa braniti. V obeh skupinah postavimo po pet igralcev (lahko tudi več). Začnemo igro z metom žoge v zrak sredini igrišča med dvema nasprotnima igralcema. Skupina, ki spravi žogo v košek, doseže točko in igra se začne zopet v sredini. Če gre žoga čez meje igrišča, jo nasprotni igralec meče v igro. Če igralec napravi eno izmed naštetih napak, mečejo nasprotniki žogo na košek od razdalje 7 metrov: 1. Če žogo brcne. 2. Pograbi ali prime svojega nasprotnika. 41. Sploh igra surovo. 4. Drži žogo več kot pet sekund v roki, ne da bi jo metal v zrak ali na tla. o o [> o © t> i o © ^ o t> o To je enostaven način, ki ga igra višja deca z uspehom. Pravo koškanje se igra po pravilih iz leta 1935 »Odbojka, bazena, koškanje«! S. 'Burja VADBENA SNOV 24. u r a Bradlja do skočno. Osnova: kolebanje. Iz stoje bočno znotraj bradlje, naskokoma: 1. Predkoleb v visu, vnanji prijem — kolebanje — v zako-lebu seskok. 2. Predkoleb v zgibi, vnanji prijem — zakoleb — s predko-lebom vis — v zakolebu seskok. 3. Z zgibo predkoleb — kolebanje — v predkolebu seskok. 4. Kolebanje vstran, vnanji prijem — v kolebu v levo seskok. 5. Isto — seskok v desno. 6. Predkoleb v visu, vnanji prijem — kolebanje — v predkolebu zgiba — zakoleb — s predkolebom vis — v zakolebu seskok. 7. Kolebanje v zgibi v stran, vnanji prijem — v kolebu v levo vis — kolebanje — v kolebu v desno seskok. 25. u r a Bradlja doskočilo. Osnova: ročkanje: menoma soroč — v kolebu. Na začetku bradlje, naskokoma: 1. \is, notranji prijem — ročkanje naprej menoma do sredine — z zibom zavesa v nartih zadaj raznožno — vds vznosno — z. zakolebom seskok. 2. Vis, notranji prijem — ročkanje soroč naprej do sredine — z zibom vis vznosno — zavesa v nartih zadaj raznožno — vis vznosno — z zakolebom seskok. 3. Pređkoleb v visu, vnanji prijem — zakoleb — ročkanje v predkolebu naprej soroč do sredine bradlje — v pred-kolebu seskok. 4. Predkoleb v visu, vnanji prijem — ročkanje v zakolebu naprej soroč do sredine — s predkolebom vis vznosno — z zakoiebom seskok. 5. Vis, notranji prijem — ročkanje menoma naprej z zamahom roke skozi priročenje — seskok. e nekaj let, je umestno, da osvežimo spomin na izdano prepoved. Trgatev grozdja, ki je najbrž udomačena le v našem predelu države, je namenjena samo pretirani zabavi in lovu na prispevke. O kakem duševnem užitku na takih prireditvah ne more biti govora. Tudi je naša dolžnost, da odvračamo članstvo od nepotrebnega zapravljanja. Ker je dohodkom iz zabav te vrste neizogiben posrednik alkohol, imajo društva le škodo. Prepričani smo, da nam na to prepoved prihodnje leto ne bo treba znova opozarjati, kakor nismo imeli za to povoda do letošnjih dveh primerov. Naši smeri se ne oddaljimo, ako prirejamo zabave, ki nudijo članstvu zdravo razvedrilo in ki so v skladu z našimi nalogami. Bližamo se dobi, ko se bodo prirejale gledališke predstave, koncerti in z^abavni večeri. Ponekod bodo prirejali tudi plesne vaje in večere, čajanke in podobno. Toda povsod naj imajo te zabave sokolski značaj, iz vseh naj veje pravi sokolski duh. IZ VZGOJNEGA STALIŠČA PROPAGIRAJTE, DA SE VSESO-KOLSKEGA ZLETA V PRAGI UDELEŽI CIM VEČ NARAŠČAJA. ČEŠKOSLOVAŠKI NARODNI PRAZNIK Bratska češkoslovaška republika nastopi 28. oktobra 20.. leto svoje svobode. To pot bodo bratje in sestre na Češkoslovaškem prvič praznovali obletnico v nemi boli za umrlim pre-zidentom Osvoboditeljem, bratom dr. T. G. Masarjkom. Ne bodo imeli Osvoboditelja živega v svoji sredi, toda v mislih jim bo lebdel pred očmi lik velikana, tvorca češkoslovaške republike. Čim oddaljenejši je tužni dan smrti tvorca, tem bližji je čut neizmerne hvaležnosti do njega, ki je narodu priboril svobodo. V zvestobi do severnih bratov in sester, se bo naše sokolstvo, kakor vsa leta, tudi letos spominjalo z radostjo 28 oktobra, ko je nastopil junaški češkoslovaški narod pot v svobodno državo. Sokolstvo je v prvi vrsti poklicano, da se oddolži spominu na desettisoče onih borcev, ki so dali svoje dragoceno življenje za osvobojenje domovine, češkoslovaški Sokoli so tvorili jedro armadam legionarjev in vzgojeni po Tvrševih načelih, so z nepopisnim samozatajevanjem trpeli in umirali, dokler niso priborili svojemu narodu svobode. Bratska društva in čete vabimo, da na dan češkoslovaškega praznika priredijo predavanja o Češkoslovaški in njeni borbi za svobodo, ako posebna prireditev ni izvedljiva. Na vsak način pa naj bratske edinice skrbijo za primerne govore pred vrsto. Naše misli bodo 28. oktobra posvečene bratski Češkoslovaški in spojene v edino željo, da bi vzorna bratska republika napredovala po začrtani poti svojemu narodu v srečo, Slovanom v ponos. IZ ŽUPNEGA TO Zbor načelnikov in načelnic celjske sokolske župe se bo vršil 14. novembra t. 1. v Celju. Na zboru bo tudi volitev župnega in okrožnega načelništva. Natečaj za proste vaje za leto 1939 je razpisalo savezno načelništvo, ozirajoč s© pri tem na naš predlog, da se vaje za vsako leto izdajo že najmanj 1 leto naprej, da ne bo nepotrebnega čakanja nanje. Župne strelske tekme za člane in naraščaj se bodo vršile v nedeljo 7. novembra 1937. v Celju na vojaškem strelišču Prijavite se polnoštevilno v smislu okrožnice. Ob priliki društvenih skupščin, ustanavljajte tam, kjer še niste, mladinske prednjaške zbore. Kjer že obstoje, naj se vršijo skupščine teh prednjaških zborov. Proste vaje za članstvo za Prago je sestavil br. Kovač, ki je znan strokovnjak za proste vaje, posebno pri vojni mornarici. Vaje so precej dolge in se vežbajo v zelo hitrem ritmu, kar bo zahtevalo precej vežbanja. Vaje za moški in ženski naraščaj st-a sestavila br. Ban in s. Poljšakova, ki so tudi zelo izdatne. Če nam vse vaje uspejo brezhibno v Pragi, smo napravili v težkoči in izvedbi prostih vaj velikanski korak naprej. To bo obenem tudi preizkušnja naših vaditeljev. — Vaje izidejo kot posebna priloga v Soko in jih prejmejo predplačniki za 1. 1937. brezplačno. Izidejo že v oktoberski in novern-berski številki. Ustanavljajte vrste starejših telovadcev in telovadk, da bodo do pozne starosti lahko sledili zdravi sokolski vzgoji. IZID ŽUPNIH PLAVALNIH TEKEM 15. AVGUSTA 1937 V TRBOVLJAH ČLANI 100 m prsno: 1. Tori Savo, Trbovlje 1.29.3, 2. Selevšek Ivo, Trbovlje, 1.43.2, 3. Meznarič Stanko, Celje, 1.44.4, 4. Uranič Edvard, Trbovlje, 1.59.2. 100 m prosto: 1. Ferlež Saša, Celje, 1.13.2, 2. Tori Savo, Trbovlje, 1.17, 3. Žužič Savo, Celje, 1.18, 4. Pertot Stanko, Celje, 1.27. 50 m hrbtno: 1. Persoglio Oto, Trbovlje, 44.1, 2. Ferlež Saša, Celje, 45.3. Štafeta 4X50i m prosto: 1, Celje 2.21, 2. Trbovlje 2.29. Skoki v vodo: 1. Ferlež Saša, Celje 49.3 točk, 2. Bizjak Mirko, Trbovlje 48.6 točk, 3. Flis Josip, Celje I 33.1 točk MOŠKI NARAŠČAJ 50 m hrbtno: 1. Nendl Alojz, Celje 41.4, 2. Erden Ferdo, Trbovlje 46.2, 3. Belaj Ivan, Celje I 51.1, 4. Božič Stanko, Celje 53, 5. Vastič Julij, Hrastnik 57.2. 50 m prosto: 1. Nendl Alojz, Celje 32.1, 2. Miloševič Romi, Celje 35.4, 3, Božaj Romi, Trbovlje 37.3, 4. Ropotar Jože, Celje 39.3, 5. Božič Janez, Celje 44.1, 6. Ložar Rado, Celje I 44.3, 7. Koritnik Franc, Hrastnik 44.3, 8. Cvahte Karol, Celje 45.2, 9. Pungerčar Franc, Trbovlje 47.4, 10. Jarc Franc, Trbovlje 56. 100 m prsno: 1. Božič Stanko, Celje 1.35.3, 2. Šip Jože, Trbovlje 1.42.2, 3. Persoglio Ignac, Trbovlje 1.44.4, 4. Fantin Franjo, Trbovlje 1.45.4. Štafeta 3X50 m mešano: 1. Celje 2.5.3, 2. Trbovlje 2.21, 3. Celje I 3.31.2. 4X25 m prosto: Celje 1.4.4. Skoki: 1. Uranič Zdenko, Trbovlje 50.5 točk, 2. Belaj Ivan, Celje 1 46.9 točk, 3. Loborec Zdenko, Hrastnik 33.6, 4. Potočnik Vinko, Celje 1 29.7 točk. ŽENSKI NARAŠČAJ 25 m hrbtno: 1. Pokelšek Fanči, Trbovlje 22.3, 2. Vedernjak Mila, Rimske toplice 23.3. 25 m prsno: 1. Mikuletič Sonja, Celje 22, 2. Vedernjak Mila, Rimske toplice 22.1, 3. Cergol Zdenka, Celje 23.3, 4. Dimnik Anica, Trbovlje 23, 5. Persoglio Anica, Trbovlje 23.2, 6. Cergol Rada, Celje 27. 25 m prosto: 1. Pokelšek Fanči, Trbovlje 18, 2. Mikuletič Sonja Celje 19, 3. Vedernjak Milena, Rimske toplice 19.1, 4. Cergol Rada, Celje 20.3, 5. Cergol Zdenka, Celje 21.4. Štafeta 3X25 mešano: 1. Celje 1.6.4, 2. Trbovlje 1.7.2. Štafeta 3X25 prosto: 1. Celje 1.1.5, 2. Trbovlje 1.3.1. ČLANICE 25 m prsno: 1. Jerin Majda, 23.2. V r s t e: 1. Celje 86, 2. Trbovlje 66, 3. Celje I 13, 4. Rimske toplice 8, 5. Hrastnik 2 točke. RAZNO POGREŠANI JUBILANTI Ni jim bilo usojeno, da bi se v naši sredini veselili obletnic svojega plodonosnega dela. Sokol v Gorici, iz katerega je izšlo toliko dobrih sokolskih delavcev, bi letos praznoval 50-letnico, njegov zvesti sobojevnik v Idriji, kjer je bila tako-rekoč šola za sokolske vaditelje, pa 40-letnieo. Sokol v Trstu je bil že ob ustanovitvi leta 1882. poln življenja, kako lepa bi bila njegova zgodovina še le letos pri pogledu na 55 let nazaj. Pred zaključkom sokolske Petrove petletke bi sporedno s celjskim in zagorskim Sokolom praznoval leta 1940. svojo 50-letnico Sokol v Prvačini, ki je imel svoj sokolski dom Delaven je bil tudi štiri leta mlajši Sokol v Postojni, ki je bil ustanovljen leta 1894. Leta 1939. bi se uvrstil med 40 letnike Sokol v Solkanu, 30-letnico svojega obstoja bi praznoval že predlanskim Sokol v Ilirski Bistrici. Zgodaj je v teh krajih prodrla sokolska ideja, ki se je leto za letom širila po vsej prostrani okolici. Ce pazljivo pre-motrimo razvoj naše organizacije v preteklosti in sedanjosti, moramo še le pravilno presoditi, kaj smo izgubili. Z izgubljenim smo prevzeli oporoko, da v svobodni domovini složno poklanjamo svoje moči delu za napredek naše organizacije. Oklepajoči se sokolskega gesla: »Poedinec nič, celota vse«, hočemo tako živeti. SOKOLSKI TISK »Sokolska prosveta«. Letos je izšla že 6. številka našega idejno kulturnega mesečnika. Sodelujejo naši najboljši sokolski pisci in urejevan je tako, da smo nanj upravičeno ponosni. V mesečniku je mnogo zanimivega narodopisnega gradiva, v njem najdete polno pripomočkov za sokolsko prosvetno delo. V vsaki številki je več slik iz naših lepih pokrajin, predvsem pa slik iz sokolskega življenja. Tudi naša župa je zastopana, saj so v reviji slike sokolskih domov Sevnica, Šoštanj in Zagorje ob Savi. Prva je bila celo dvakrat prikazana, v 1. in (i. številki. Rubrika »Sokolsko življenje in delo« nas seznanja s sokolskim prosvetnim delom v Savezu. V rubriki »Sokolske vesti« čitamo o prosvetnem delu v poedi-nih župah. Gotovo bo v prihodnjih številkah zastopana tudi naša župa po svojem ŽPO. V vsaki številki najdemo kratek toda izčrpen pregled o vseh važnih pojavih, ki so v zvezi s telesno vzgojo pri nas in v drugih državah. Poučna je tudi razprava o knjigah in revijah, ki pišejo o telesno-vzgojni smeri. »Sokolska prosveta« izhaja vsak mesec razen julij-a in avgusta. Naroča se pri prosvetnem odboru Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije, Beograd, Prestolonaslednikov trg 34. Letna naročnina znaša samo 30 din. Poslužujte se tvrdk, ki inserirajo v Vestniku! CELJSKA MESTNA HRANILNICA Prihrankom rojakov v Ameriki, denarju nedoletnih, ki ga vlagajo sodišča ter naložbam cerkvenega in občinskega denarja posveča posebno pažnjo. Hranilnica daje posojila na zemljišča po najnižji obrestni meri. Vse prošnje rešuje brezplačno Za hranilne vloge jamči poleg premoženja hranilnice ŠE MESTO CELJE z vsem premoženjem in z vso davčno močjo . ■■ Sokolske potrebščine sukno kakor tndi že gotove kroje, šajkače, telovadne majce, hlače in čevlje ter vse druge sokolske potrebščine nudi po nizkih cenah trgovina ~=ü= Miloš Pšeničnik, Celje - — Magnezijo v kockah — Fotografske aparate — Fotografski materij al vse to dobite po ugodnih cenah v drogeriji 99 Sanitas“ CELJE - LJUBLJANA, TVRŠEVA ULICA 5 ali pa v TRBOVLJAH Telovadne potrebščine t. j. majce, čevlje, hlače in žoge za odbojko in hazeno! Velika izbira otroških vozičkov in dečje opreme KRAMAR & M1SLEJ CELJE obstoji že 45 let in je tedaj najstarejši denarni zavod v radovljiškem srezu OGLAŠUJTE v ŽUPNEM VES TN/KU Zvezna tisüarna v Celju StTOSSfUCl^evjevci lil. 1 se priporoča Sokolskim društvom za naročila lepakov, vafiil in vsek drugifi tiskovin LASTNA KNJIGOVEZNICA