MILAN KUČAN: ZA REVŠČINO NI OPRAVIČILA »Naša usoda nikakor nista revščina in siromaštvo. Zanju tudi ni nikakršnega pametnega razloga in opravičila. To si morajo slovenske oblasti dati dopovedati, kajti za to so dobile in bodo dobile zaupanje državljanov. Navsezadnje so kvaliteta življenja, blaginja ljudi, razvoj in varnost države cilj, temeljno merilo in opravičilo sleherne politike. Če tega svoji državi nismo sposobni zagotoviti, potem tudi vsa prizadevanja in žrtvovanja mnogih rodov Slovencev ne bi imela pravega smisla in opravičila. V politiki pač ne odločajo nameni, ampak šteje le rezultat.« DRNOVŠKOVE KORENINE UUDICA PO DIREKTORJU NAJNOVEJSE O HITLERJU ČETRT URE UBIJANJA (/) (0 o 3 LJUBLJANČANI POPRAVLJAJO JOŠKE VELIKA NAGRADNA IGRA ZA NAROČNIKE stran 27 KAJ JE SLOVENIJA DOBILA Z NOVIM MANDATARJEM DRNOVŠEK V ŽAKLJU Državljani Republike Slovenije smo končno dobili tisto, česar smo si zadnje mesece tako vroče želeli: novega mandatarja, ki se je inkarniral v podobi dr. Janeza Drnovška. Izvolitev predsednika Liberalno demokratske stranke na položaj predsednika Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije je bila pričakovana, čeprav je obstajala realna možnost, da Janez z velikim metom vendar ne bo uspel. Strankarska vodstva, ki so se imela pod Peterletovim žezlom za opozicijska, so se očitno naveličala zoprnih nategovanj v skupščini ob poskusih Voljča in Bavčarja ter ob Drnovškovem plezanju na vrh dosegla kompromis. Peterle ob odhodu ne zapušča veliko prijateljev, saj si je z nefleksibilno dogmatsko politiko nabral predvsem košaro nasprotnikov in tudi sovražnikov. Ob njegovi predčasni zamenjavi se je izkazalo blatenje nekaterih politikov njegovega soja stare vlade in predsednika za nesmiselno. Peterle bo ostal v slovenski politični zgodovini zapisan kot tragikomična figura politika, ki se je rodil nekaj desetletij prepozno. Pomnili ga bomo tudi po njegovih pridigarskih sposobnostih. Slovenska javnost pričakuje od novega mandatarja in vlade veliko, bolje rečeno: preveč. Zakaj ne more novi mesija Janez ustvariti Slovencem nebes, že na zemlji? Prevladuje splošno prepričanje, da je Drnovšek odličen politik in gospodarstvenik. Mogoče je res, vendar tega doslej ni še nikjer dokazal. Je pa res, da je SFRJ ravno v času njegovega predsednikovanja doživela brodolom, kije »mornarje« Jugoslovane premetaval precej časa, dokler jih pred kratkim ni zalil zadnji val. Slovenci torej pričakujejo rešitev od predsednika, kateremu se je ena država že potopila. Ne smemo namreč pozabiti, da je bil Drnovšek v času predsednikovanja SFRJ živo zainteresiran za njen obstoj, vendar s svojo mehko politiko ni niti poskušal zaustaviti srbske agresivnosti, ko je le ta bila še obvladljiva (Kosovo). Drnovšek kot gospodarstvenik pa se bo moral šele dokazati. To bo težko, saj že na samem začetku poti ne more sestaviti vlade po lastnem okusu, katera naj bi baje dajala profesionalnosti prednost pred političnostjo. Z medstrankarskimi pogodbami ima zvezane roke, tako da bo nova vlada še vnaprej mesto političnih špekualcij, ne pa prostor, v katerem se rešuje eksistenca slovenskega naroda. Da bo res tako, nam je lahko jasno že po tem, da bosta na podpredsedniških položajih dr. Pučnik in Žakelj. Politika nad politiki in govorca nad govorci. Kje so zdaj Voljč, Gaspari, Oven in ostali profesionalci? Mandatarje ob sestavljanju nove vlade naletel tudi na trdne ograje In mine, ki varujejo Janši n, Bavčarjev, Ruplov in Kacinov fevd. Bog ne daj, da bi se slučajno dotaknil narodnih herojev v »veličastni« zmagi nad JA. Ali so Slovenci dodelili štiriperesni deteljici dosmrtno vodenje obrambnega, notranjega, zunanjega In ministrstva za Informiranje? Drnovšek je lahko delal le v dopustnih mejah, pa še tu pod strogim nadzorom vodstev strank koalicije 5+1. Uvidel je lahko, da je njegova moč omejena, in da se bo moral uklanjati pod strankarskimi interesi, na rovaš gospodarskih. S tem, da je zase začasno zadržal Ministrstvo za finance, bo lahko vsaj pokazal, koliko ga je v hlačah kot strokovnjaka za denarne zadeve. Dejstvo je, da so dobile »vladajoče« stranke v Drnovšku »gumijastega« politika, ki se jim bo podrejal. Kaj pa »navadni« Slovenci? Še naprej bomo slepo verjeli v nekaj, kar nikoli nismo imeli In najbrž nikoli ne bomo: dobro vlado, da bi delala za narod in ne proti njemu. Potrebovali pa bi nekaj takšnega, kar lepo slovenimo »vlada narodne rešitve«. Ta, ki smo jo dobili, pa nam bo z neumnimi potezami vsaj zapolnjevala prazen čas do volitev. Franc Furland ZAJAMČENI OD 18.500 SLI Slovenska vlada je sklenila, da bo od 1. maja zajamčena plača v Sloveniji znašala 18.500 tolarjev bruto ali 11.700 SLT neto. To je 17 odstotkov več od zajamčenega osebnega dohodka 10 tisočakov, še vedno pa ta denar ne zadostuje za pokritje 70-odstotkov sredstev za nakup osnovne košarice življenjskih potrebščin. AVSTRIJA »EVROPEIZACIJA« REGUNCEV Hitro naraščanje beguncev iz Bosne in Hercegovine je končno zbudilo Avstrijo, ki začenja razmišljati o beguncih' kot evropskem problemu in ne samo kot jugoslovanskem. Skrajni čas je, da tudi ostale države Evrope prevzamejo del bremena, katerega do sedaj nosita Slovenija in Hrvaška. Avstrijski podkancler dr. je beguncem mogoče poma-Erhard Busek je poudaril, da gati le v okviru čimprejšnje SE LAHKO ISKRENE SOLZE POSUŠIJO V DVANAJSTIH LETIH? Ob burnih spremembah v nekdanji Jugoslaviji, katere del je bila tudi Slovenija, nam je zgodovina pustila tudi spomin na čase in ljudi, s katerimi smo bili formalno in tudi čustveno povezani. Tega pa ni mogoče kljub prizadevanju trenutno dežurnih politikov, izbrisati. Letos mineva sto let od rojstva spornega velikega voditelja Josipa Broza-Tita, ki je preminil dne 4. maja 1980 v Ljubljani. Mnogi, ki so takrat jokali, se le tega danes sramujejo. Zakaj? N0Wj90Bfl Glavni in odgovorni urednik: Janez Sever Pomočnik odgovornega urednika: Peter Tomaž Dobrila Uredniki: Jana Štrlekar (reportaža), LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Janez Herle (tehnično urejanje), Zoran Vlajič (dopisništvo Koper) Tajnica redakcije: Suzana Rober Trženje: Erika Vidali (podružnica Koper) Prodaja: Renato Vedečnik Izdaja PREŠE d.o.o., direktor: Janez Sever, pomočnica direktorja Valerija Glavač - Tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. - Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel. (063) 441-215, 441-606, telefax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, 66000 Koper, telefon (066) 23-868, telefax (66) 51-702. Za naročnino glej naslovnico. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenja Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov. mednarodne konference o tem vprašanju. Ni pa pripravljen lastni državi naprtiti izključne odgovornosti, saj obljublja pomoč Avstrije le v kontekstu pomoči mednarodne skupnosti. Čeprav Avstrija ni članica Evropske skupnosti, vidi kancler Franz Vranitzky ravno v tej organizaciji mesto, kjer naj bi se reševala evropska manjšinska in narodnostna vprašanja. Zunanji minister države, katero mnogi v evropskih glavnih mestih že vidijo kot samoumevno naslednjo članico Evropske skupnosti, Alois Mock kritizira stališče Evrope do sedanjega poglabljanja jugoslovanske krize, ki je za Evropo resno opozorilo. Problematika beguncev najbolj zadeva avstrijsko zvezno deželo Salzburg, kjer je doslej zaradi bližine nemške meje največ razseljenih oseb. Referent dežele za socialna vprašanja. Gerhard Buchleitner nad begunci ni najbolj navdušen. Pregnanci iz BiH bodo našli prijaznejše zavetišče na avstrijskem Štajerskem, kjer so pozimi skrbeli za 2500 Hrvatov, zdaj pa razmišljajo o tem, da bi za begunce namenili nekatera gostišča in letovišča. Deželni socialni referat, katerega vodi Helmut Rasch, sprejema vse odločitve v sodelovanju z notranjim ministrstvom in Karitasom. Begunci iz BiH so našli prave prijatelje v dunajskih Zelenih, ki so zahtevali, naj rešuje Avstrija njihove težava enako ko je reševala težave hrvaških beguncev. KOPER: SEDEŽ PRAVOSLAVNE ŠKOFIJE Zagrebško - ljubljanski metropolit Jovan je povedal, da bodo sedež zagrebško-ljubljanske pravoslavne škofije iz Zagreba začasno preselili v Koper, kasneje pa v Ljubljano. V srbski pravoslavni cerkvi so se tako odločili zaradi nedavne razstrelitve cerkvenega muzeja zagrebško-ljubljanske eparhije v Zagrebu, ki je v istem poslopju kot sedež eparhije same. Metropolit Jovan je med drugim poudaril, da je odnos do pravoslavne cerkve v Sloveniji drugačen kot na Hrvaškem in da je v medcerkvenih odnosih v Sloveniji dovolj razumevanja. V tistih slovenskih krajih, kjer ni pravoslavne cerkve, lahko pravoslavni duhovniki brez ovir opravljajo cerkvene obrede v katoliških in v protestantskih cerkvah. Zagrebško-ljubljanski metropolit Jovan je še pojasnil, da bi moral biti novi sedež eparhije v glavnem mestu, vendar pravoslavna cerkev v Ljubljani zaenkrat nima ustreznega prostora, ki je potreben pa eparhijski dvor. Začasno bo torej sedež v Kopru in sicer v poslopju, ki ga je pravoslavna cerkev kupila pred desetimi leti za zimsko rezidenco zagreb-ško-ljubljanskega metropolita. KAM IZGINJA ZDRAVSTVENI DINAR POGOLTNO ZDRAVSTVO Niso še daleč časi, ko smo se jezili, bentili in hudovali, ker je denar, namenjen zdravstvu, odtekal neznano kam, slišati je bilo, da namesto zdravil kupujemo bombe, hranimo požrešne upravne službe, si izmišljamo strahovito drage predore in postavljamo vnaprej na propad obsojene umetne tovarne. Danes pa nam predsednik skupščinskega odbora za proračun in javne finance vrže v obraz precej drugačno resnico. Revni Slovenci imamo najbolj pogoltno zdravstvo in dajemo zanj več, kot bi si zmogle dovoliti in kot bi prenesle precej bogatejše in razvite države. Ni bilo malo starejših doktorjev, ki so poznavajoč prakso preteklih desetletij, zmajevali z glavami in trdili, da v bolnišnicah in v zdravstvenih domovih, gradili smo jih velikopotezno in megalomansko, kot da nas bo jutri namesto dveh že kar deset milijonov, ravnajo neracionalno in brez prave mere trošijo milijone, opravljajo nepotrebne preglede in paciente pošiljajo z enega na drugi konec, si umišljajo drage diagnostične aparature in iz najmanjše poškodbe, ki bi ji bil nekdaj kos vsak podeželski zdravnik, delajo prave znanstvene ekspertize. A čas gre naprej in znanost z njim. Moderna medicina potrebuje na stotine pripomočkov, zaradi katerih preciznosti pa so ljudje vedno bolj bolani, občutljivi inštrumenti zaznajo že najmanjšo anomalijo, farmacevtski proizvodni stroji pa mečejo na trg vse dražja in dražja zdravila. To pa stane in Slovenci, ki smo po čudnem spletu okoliščin ali najbolj bolan narod pod soncem ali pa najbolj spretni hipohondri, plačujemo in plačujemo svoje zdravstveno varstvo. Zdravstvo, ki je podobno vreči brez dna. Ko namreč želimo iz nje zajeti, je prazna. V bolnišnici je pokvarjen rentgen, zmanjkuje sanitetnega materiala, ni odej in posteljnine, preprane pižame so stare več desetletij, da o najnujnejših zdravilih in cepivih za človeka vredno življenje sploh ne govorimo. Izgovorom, da je denar od-curljal drugam, je sedaj s si- stemom zdravstvenega zavarovalništva, za vedno odklenkalo. Probleme bo očitno treba pogledati tudi z druge plati in zato ni čudno, da je Janez Kopač, predsednik skupščinskega odbora za proračun in javne finance, s svojo izjavo, da je organizacija zdravstva potratna in da tišči k tlom stroškovno strukturo slovenskih izvoznikov, dvignil pravi vihar, v katerem sta predrznega govorca dva slovenska zdravnika, dr. Jože Plešivčnik in dr. Jože Arzenšek, neposredno pozvala k odgovornosti. Kako si drzne govoriti o potrati in neracionalnosti? Kopač se očitno ni dal ugnati v kozji rog. »Slovensko zdravstvo je zaradi mnogih napak iz preteklosti mnogo bolj neracionalno, kot bi bilo potrebno. Neracionalni so mnogi primeri polipragmazi-je, to je nepotrebnega ponavljanja preiskav najprej pri splošnem zdravniku in nato še specialistu, saj med mnogimi zdravniki ni pravega zaupanja v strokovnost drugih. Neracionalno je ekstenzivno bolnišnično zdravljenje. Ležalna doba je v bolnišnicah zadnja leta sicer krajša, a še vedno predolga zaradi hospitalizacije v času pregledov,« je ob zdravniških ugovorih povedal Janez Kopač. Spisek Kopačevih pripomb s tem še zdaleč ni izčrpan. Trdi, da so dežurstva mno-gokje priložnost za dodatni zaslužek, reševalna služba opravlja taksi službo, preveč je zdravstvenih domov, ki so le po nekaj kilometrov vsaksebi ... Na dan je prišel še z enim osupljivim podatkom. Leta in leta smo v Sloveniji bili bitko za zniževanje staleža in ga spravili na štiri, pet odstotkov, v letu 1990 so v podjetjih zaradi bolniških izgubili skoraj 15 milijonov delovnih dni, slaba desetina Slovencev naj bi bila menda po posteljah, kar je dvakrat več kot v prejšnjih časih. Morebiti se Janez Kopač v zadostni meri le ne spozna na zdravstvo in ne zmore uvideti njegovih problemov, ni pa mu mogoče očitati, da kot predsednik skupščinskega odbora ne bi poznal številk. Osnovna prispevna stopnja za zdravstveno varstvo v Sloveniji je po svoji velikosti svetovni fenomen in za več kot tretjino presega raven, ki bi bila primerljiva z bogatimi državami, ta razlika pa v slovenskem primeru v tem trenutku pomeni od dva do 2,5 odstotka družbenega bruto proizvoda. Problem Slovenije, trdi Janez Kopač, je ekonomika zdravstva, ki skrbi za sozvočje zavarovanca, zdravnikov in nacionalne ekonomije, s čemer pa se ne sedanji ne prejšnji ministri skorajda niso ukvarjali. Minister za zdravstvo mora biti predvsem organizator, ki pozna tematiko, dilema o tem, ali naj bo zdravnik ali civilist, je izmišljena, kajti ministrova pisarna ni ordinacija. »Toda navkljub vsej nelogičnosti, neracionalnosti, ki jih je treba plačevati in navkljub številnim neplačanim prispevkom za zdravstvo, je prispevek za zdravstveno varstvo tako visok, da sistemu zdravstva ostaja med pet in petnajst odstotki sredstev, ki so jih prisiljeni posojati na finančnem trgu. To nam v času kronične nelikvidnosti gospodarstva in njegove pretirane obremenjenosti z drago državo res ni potrebno,« zaključuje svoj poslanski odgo- vor jeznim zdravnikom Janez zavarovance, paciente v zatr- ničnih sobah soočajo z revš-Kopač. panih čakalnicah, kače ljudi, čino. Kdo potlej služi z zdrav- S svojimi trditvami pa je ki po lekarnah zaman iščejo stvenim dinarjem? bolj kot zdravnike osupnil nujna zdravila in se v bolniš- EnČi Šibila Foto LucaS VSAKA DRUŽBENA KRIZA NAJPREJ PRIZADENE SLABOTNE MINISTRICA BREZ LISTNICE Organizacija ženske politike znotraj politične stranke je nekaj drugega od feminizma kot družbenega gibanja, v okvirih katerega so se doslej pretežno bili politični boji. Vendar pa potrebujemo eno in drugo. O tem govorijo tudi nedavne izkušnje razprave okrog sprejemanja nove Ustave in njenega spornega 55. člena o pravici do abortusa, menijo ustanoviteljice kluba »Minerva« pri Liberalno demokratski stranki. Ženski svet prihaja na površje Končana sta lepotičenje in vljudnostno fraziranje o enakovrednem položaju žensk v družbi, ki sta dodobra napolnjevala ženska ušesa tako, da so do nedavnega še mnoge verjele, to kar slišijo in kar govorijo. Ženske so nekoč morda še mislile, da so enakopravne in bile so bolj sproščene, kot je opaziti danes. Položaj žensk v naši družbi je bil socialni eksperiment, ki ni nikoli zaživel. Bil je labilen in je zato zdrknil nižje kot ga imajo mnoge tovrstno napredne dežele. V času socialnih pretresov in padca družbenega standarda padejo najprej najbolj ranljive in najmanj utrujene vrednote. In tako se je zgodilo, da je položaj žensk v družbeno kvalitativni lestvici tam, kjer je bil v nekaterih danes modernih demokracijah pred dvajsetimi, tridesetimi leti. Ženska gibanja Ustanovitev kluba Minerva pri LDS je drugi poskus organiziranja delovanja žensk ob boku svoje stranke. Pred tem so že Krščanski demokrati ustanovili Slovensko žensko zvezo. Medtem, ko je v programu ženske zveze pri Krščanskih demokratih na prvih mestih skrb za vzgojo in družino, so se članice LDS odločile institucionalizirati delovanje na področju ženske politike, da bi tako lahko hitreje in učinkoviteje reagirale na zakonodajo in na prakso. Klub je nastal na pobudo članic stranke, vendar članstvo v stranki ni pogoj za članstvo v klubu. Člani kluba so lahko ženske in moški, ki sprejemajo program dela. »Naša institucionalizira-nost je ohlapna, kar pomeni, da člani nimamo določenih hierarhičnih funkcij. Nimamo namena postati vsežen-ska institucija. Prav tako ne želimo sodelovati pri nekem nasilnem enotenju podobe ženske in moškega. Predstaviti želimo svoj pogled na vlogo in odgovornost politi- ke za odpravo podreditev vezanih na spol. Smo ena izmed redkih strank, ki imajo v svojem statutu že določeno kvoto razmerij v organizaciji sistema,« pravi Metka Mencin, predstavnica kluba Minerva. Ideja instituta ministrice brez listine v slovenskem političnem dogajanju ni nova. Ker je reorganizacija državne uprave relativno dolgotrajen proces, predlagajo omenjeno medresorsko ministrico, ki bi v vladi zagotovila kontinuiteto spremljanja položaja žensk na vseh področjih. Med kuhinjo in oblastjo Ženski svet prihaja spet na površje, tokrat morda z drugačnimi izkušnjami. Ženska, ki bo izšla iz tega boja, borbe za vsakdanje preživetje nje in njene družine, bo trdnejša, samostojnejša. Izklesali jo bodo vsakodnevna neenakopravna borba za ohranitev zaposlitve, borba za preživetje in borba za svoje priznanje. čeprav morda nekateri mislijo, da marsikje ženske vla- dajo v senci svojih mož, bi bilo prav, da jim to oporeka-no edino realno možnost dopustijo, naj jo prenesejo na svetlo. Jana Štrlekar VELENJE: KAKO JE ŠESTNADSTROPNA STOLPNICA ZRASLA V DVANAJST NADSTROPIJ KDO JE INDIJANCU NATAKNIL SEDLO Naš lepi svet, dodobra pogreznjen v gospodarsko krizo, revščino in kriminal, je pogrezanja že vajen. Pogreza se pravzaprav vse razen politike, ki je prostoleteča. Pogrezanje že prav dobro prenašamo, saj pravijo, od pogrezanja se takoj ne umira. Razen seveda, če bi se pogreznila hiša ali stolpnica. In bi se ob vsem tem še zgodilo, da bi nam nebo padlo na glavo. To pa se pri nas le ne more zgoditi, ob vseh teh strokovnjakih. Tone Tratnik: Vsi so mi rekli Jože Dobovičnik: Vsi ven! - v Indijanca nikar Rušiti! In adijo Indijanec... Indijanec na kvadrat Velenje, lično betonsko mestece, dolga leta dika in slava, ob godbi na pihala razstavljeno na oglede onim iz Zulukafrije ali izza Urala poševnih oči, se lepo razvija. Tod je našel topli dom marsikateri popotnik izpod Dinare, Kozare ali »šljivika« Šumadi-je, s tega ali onega brega Mure, Drave in Morave; delo marsikateri pridnež. Tudi problemov je na pretek, da se zanje ni resno prerekati. Z enim se ubada Tone Tratnik z Jenkove 11. Točneje iz petega nadstropja šest-nadstropne stolpnice, ki je zrasla v dvanajst nadstropij. Gospod Tone je samo eden izmed tristotih prebivalcev te znamenite stavbe (okrog 40 beguncev, ki tačas tudi vedrijo v njej, ne gre izgubljati besed), ki so jo domačini vrag vedi zakaj preimenovali v »Indijanca«. »Bistvo naših težav je v tem, da smo iz dneva v dan, iz meseca v mesec in iz leta v leto - manjši. Da se sesedamo skupaj z »Indijancem«. Bolje obveščeni trdijo, da se sesedamo ali pogrezamo, ker so vrli gradbinci na za šest nadstropij utemeljeno zgradbo dogradili še dodatnih šest nadstropij in tako dobili dvanajst nadstropno stolpnico. Mi imamo preglavice že z osnovo: z načrti. Z dokumentacijo. Ta bi naj obstajala, trdijo eni, vendar nam vse doslej ni uspelo ugotoviti, kje. Pred dvema mesecema je skrb nad zgradbo prevzelo podjetje Habit d.o.o. Obrnili smo se na njih, da bi dokončno pojasnili ali gre v resnici za edinstveno črno gradnjo. To je pomembno tudi za to, ker najemniki plačujemo najemnine kot v najsodobnejših zgradbah, kjer jim vsake toliko ni treba »polcati« sten. Ali čakati v kopalnici, kdaj bo odpadla naslednja keramična ploščica v kopalno kad.« Ven! Porušiti in adijo! Stanovalci »Indijanca«, ki je udomil trenutno preko sto družin, so za poznejše rodove vnesli tudi tole v zapisnik s sestanka hišnega sveta: a. Blok se pogreza in pogrezanje še ni zaključeno. Drago Božič: Kako je Habit lahko prevzel zgradbo brez dokumentacije? b. Prelom sten c. Pokanje vodovodnih cevi č. Stiskanje odtočnih cevi med etažami d. Odpadanje keramike e. Drobljenje efe zidakov v nosilnih stenah f. Uničena so vsa vrata in okna... Ker si tudi v Velenju človek mora pač pomagati sam, so izbrali štiričlansko komisijo. V petnajstih letih takšnega kavbojskega življenja je komisiji tokrat uspelo pogrezanje in sesedanje prihiteti: gospod Tajnik, direktor Habit d.o.o., jim je obljubil, da bodo do 15. maja oskrbljeni z vso dokumentacijo. Morda tokrat res. »Če pa dokumentacije ne bo, je podpis najemniške pogodbe brezpredmeten,« odgovarja Drago Božič, eden izmed članov omenjene komisije. »Pravzaprav, četudi bodo dokumentacijo končno pokazali, najemne pogodbe ne bomo podpisali, saj se s podpisom pogodbe razmere v objektu ne bodo spremenile. Pogodbo bomo morebiti podpisali le v primeru, če je lastnik objekta pripravljen v določenem času razmere popraviti.« Pred leti je bila že izkazana tovrstna dobra volja, »Indijancu so popravili porozno streho. Prebivalci so pospravili dežnike. Vendar tudi danes ob dežju obiskovalcu rade volje pokažejo lokalno znamenitost, vodo v - lestencu, jezero v kleti ali miši v devetem nadstropju. Skozi okno vržen denar »Doslej so se izgovarjali na to, da neredno plačujemo stanarino. Da zato ne popravljajo. Jaz pa pravim, da preplačujemo udobje, ki ga nimamo,« pribija Ivan Part, predsednik hišnega sveta te znamenite zgradbe. »Če je sesedanje in pogrezanje zgradbe posledica tistih šestih, »na črno« dograjenih nadstropij, gre za kriminal brez primere. Oni bi nam morali plačati, da sploh živimo v življenjsko nevarnem okolju. Kaj, če se strese zemlja in se stolpnica dokončno sesede? O tem gospod Tajnik ne razmišlja. Ne, dokopal se je do rešitve na drugi strani: tistim, ki za dva meseca ne bodo plačali stanarine, bodo zahtevano vsoto odtrgali od - plače..., kar je seveda skregano z zakoni...« »Po moje je vsako popravilo skozi okno vržen denar, četudi bi zdajšnje razpoke, odpadlo keramiko, vegasta vrata in poševne okvire zamenjali, bodo poškodbe čez nekaj časa iste, ker se zgradba v nadstropjih seseda in povrhu še cela pogreza. Jaz pravim: rušiti! Adijo,« dodaja Jože Dobovičnik... Torej, tristo stanovalcev v 91 stanovanjih velenjske stolpnice, da o približno štiridesetih beguncih iz BiH, ki so pribežali izpod dežja pod kap, niti ne govorimo, se naslanja na slavo poševnega stolpa v Piši. Morda res le do prvega močnejšega tresljaja? Zaenkrat lahko rečemo le: v Velenju je stal Indijanec in stoji še danes, če ga veter še ni odpihnil. Denar ga ne bo... Tekst in slike: LucaS Velja tudi za stolpnice: Kdor visoko leta - nizko pade! EKSKLUZIVNO: DAMIR BAN, KAPETAN NK KOPER, TRDI, DA JE UPRAVA KLUBA PADLA NA IZPITU KOPRČANI ČAKAJO NA PRAVEGA MOŽA Nogometaši koprskega nogometnega kluba so šele zdaj ugotovili, da so njihove delovne knjižice ležale v predalih. Kje je izkupiček od vstopnic? Zakaj se je v zadnjih nekaj sezonah zamenjalo deset trenerjev? Bo Tonko Vukosič zmogel vsa nagomilana bremena? Kot je znano, so pred nedavnim nogometaši nogometnega kluba Koper podpisali peticijo z zahtevo po zamenjavi vodstva kluba. Igralci so nezadovoljni z vodstvom in upravnim odborom kluba, oboje pa se zrcali z uspehi na zelenem polju. Ker je v javnost prihajal le en del resnice, ki so jo plasirali člani kritiziranega vodstva in upravnega odbora, smo za pogovor zaprosili Damirja Bana, kapetana moštva in reprezentanta. Prvaki Slovenije in zmagovalci pokala Šestindvajsetletni Damir Ban, zdaj kapetan moštva, je domačin, v Kopru je odrasel in v tamkajšnjem moštvu dosegel uspehe, ki ga uvrščajo med naše vrhunske nogometaše. Igral je v vseh selekcijah, od pionirske do stebra obrambe v prvem moštvu. Stasit in čvrst mladenič se odlikuje z veliko spretnostjo na terenu in s pogumnimi dvoboji. Nekoč je slovel kot najboljši strelec, vendar so ga iz njemu neznanih razlo- gov trenerji pozneje premestili v obrambo. »Že podatek, da se je v zadnjih treh letih v našem klubu zamenjalo deset trenerjev, je dovolj zgovoren podatek, ki pove skoraj vse,« meni 26-letni Damir Ban. »V klubu sem že petnajst let, razen poldruge sezone, ko sem branil barve sosednje Izole. Bil sem med najobetavnejšimi napadalci, dokler me ni eden izmed trenerjev uvrstil v obrambo. Za slovensko reprezentanco sem odigral šest tekem in dosegel štiri gole...« Damir Ban je z vrstniki dvakrat osvojil slovenski pokal, enkrat pa so bili celo prvi v Sloveniji. Zanj se je na nogometnem trgu zanimalo več klubskih uprav, vendar jih je odklanjal. Odraščal je v klubu, ki je slovenskemu nogometu dal celo vrsto dobrih igralcev in Koper povzdignil iz obrobne sivine. Letošnjo sezono se je po dolgih letih prvič spet ponovilo, da enajsterico sestavljajo domači igralci brez uvoženih tujcev. Vendar se je prav s tem izluš- čilo nezadovoljstvo igralcev z upravo. Delovne knjižice so obležale v predalih Šele po skoraj sedmih letih so igralci ugotovili, da je imelo vodstvo kluba do njih dvojna merila. Medtem ko so za nekatere skrbeli kot pri- madone, jih pitali in oblagali z vato, drugim niso uredili niti delovnega razmerja. »Šele pred nedavnim smo izvedeli, da nekaterim igralcem že od 1985. leta ne teče delovna doba, da jih uprava sploh ni redno zaposlila, kot je bilo dogovorjeno. Ne gre za to, da se meni to ni pripetilo, da sam nisem bil ogolju- fan, prizadela me je ta svinjarija, ki je doletela moje prijatelje in tovariše. Krivci, člani uprave, so znani, njihove žrtve tudi. Kaj takega nisem pričakoval ne jaz, ne moji tovariši. Kako se je v klubu poslovalo, nam je igralcem postalo jasno, ko smo primerjali število gledalcev in prodanih vstopnic. Iz novinarskih poročil o približnem številu gledalcev, pa tudi sami med igro lahko vidimo, ali nas gleda in vspodbuja nekaj sto ali več kot dva tisoč gledalcev, smo izvedeli, da nekaj ni v redu s prodajo vstopnic in izkupički. Vzemimo za primer tekmo z Olimpijo. Iz novinarskih poročil je razvidno, da bi naj bilo približno 2.500 gledalcev, klubska uprava pa navaja, da so prodali le 1.300 vstopnic, da zaradi neplačevanja vodarine, več nismo imeli vode, da... Zato smo zahtevali odstope in napisali peticijo ter se nadejali, da bo izredna ali redna skupščina stvari postavila na pravo mesto. Ni res, da igralci želimo vplivati na politiko kluba, želimo le red in ustrezne pogoje za delo. Osnovni pogoj pa je, da uprava izpolni pogoje, ki so bili dogovorjeni z igralci.« Prihod Vukušiča in dobrodošlica Horvatiču S prihodom Tonka Vukušiča, priznanega nogometnega strokovnjaka in cenjenega trenerja, je v moštvu Kopra zavel nov veter, igralci so znova dobili krila. Žal je uprava del svojega poslanstva spet obesila na trenerjeva bremena. »Igralci si bolj kot kdorkoli želimo polnih tribun in uspehov, osebno smatram, da je tudi sedanje moštvo z nekaj osvežitve sposobno ob igrišče spet spraviti vnete navijače z vse obale, kot je to že nekoč bilo. Prav tako menim, da je v Kopru nekaj ljudi, ki so sposobni in pripravljeni prevzeti krmilo kluba ter ga obrniti v nasprotno smer, k uspehom. V zadnjem času se vse pogosteje omenja Horvatič, uspešni poslovnež, ki je bil njega dni tudi sam igralec Kopra. Toda vsak količkaj pameten mož bo zahteval čiste račune in proste roke, če bo hotel vložiti svoje znanje in kapital. Za igralce pa trdim, da bi ob boljšem vodstvu kluba dosegali večje uspehe in spravili na tribune več gledalcev, ker je znano, da imamo na Obali najboljše navijače.« .., Zoran Vlajic NOVI.DOBA ____iČTS___ NA OBISKU PRI OČETU JANEZA DRNOVŠKA TIHO NARAVNO ZAVEZNIŠTVO »Ko je Janez hodil v gimnazijo, so profesorji nekoč poslali domov pismen opomin, takšnega kot jih pošiljajo drugim zaradi enic. Našemu Janezu so poslali, ker je prvič v šoli dobil trojko. Čudno se jim je zdelo, da se je tako poslabšal,« se z nasmehom na ustih spominja tega dogodka Viktor Drnovšek, oče nekdanjega predsednika Jugoslavije, Janeza Drnovška. Rudarska družina Kraj Kisovec, ki je rojstni kraj Janeza Drnovška, verjetno pozna le malo ljudi. Vendar, če se s Trojan spustite proti Zagorju, po strmini in serpentinasti cesti, pridete najprej v Izlake, nato pa vas še samo nekaj kilometrov loči od Kisovca. Pravzaprav se je Janez Drnovšek rodil 17. 5. 1950, v celjski porodnišnici, kajti revirski kraji takrat še niso imeli svoje. Mati Silva Drnovšek ga je kot majhno štručko prinesla v topel dom v Kisovcu, kjer so skupaj živeli v dvosobnem stanovanju Janezova stara mama, njegove tri mlade tete in Janezovi starši. Hiša, ki danes nosi naslov Na šahtu 33, je bila kaj skromen dom. Včasih je to bila strojnica pri jašku, za prevoz premoga v Zagorje. Ko so leta 1947 zaprli rudniški rov, so jo preuredili v stanovanjske prostore. Drnovškovi so stanovanje dobili, ker so bili rudarska družina. Mati Silva, doma iz Zagorja, in oče Viktor, iz Kisovca, sta se poročila 1949. leta. In tako se je Silva po poroki preselila k Viktorjevi družini. Nekaj let zatem se je mlada družinica preselila v blok Borovniškega naselja številka ena. Prav tam danes živi sam Viktor Drnovšek, kajti pred petnajstimi leti je ovdovel, ker je ženo premagala težka bolezen. Prvomajske praznike je Janez Drnovšek preživel na Brdu pri Kranju, v Medijskih toplicah in na obisku pri svojcih v Kisovcu. Oče Janeza Drnovška, Viktor Drnovšek, je dejal, da je bil sin ob obisku pri njem videti utrujen, zato je šel tekat in plavat. Vendar sta bila utrujenost in napor zgolj pobuda za nabiranje novih moči, id jih bo potreboval naslednje mesece. Oče Viktor Drnovšek po sinovem odhodu in razgovoru z njim meni: »Naloge, pred katere je Janez postavljen, so verjetno vsaj tako težke, kot so bile takrat v Beogradu. Glede na današnje razmere v Sloveniji mu prav gotovo ne bo lahko, čeprav mu tudi takrat v Beogradu ni bilo, le, da so ljudje na to že pozabili. Vendar mu zaupam, ker je vztrajen in delaven. V njegov uspeh verjamem, upam le, da ne bo imel preveč ovir. Vendar čas ni na njegovi strani, da bi lahko pokazal svoje zmožnosti in uresničil pričakovanja množic. Na takšnem ali podobnem položaju bi moral biti dalj časa. Gotovo pa bo poizkusil zaustaviti negativne trende, za kaj več pa ima premalo časa. To tudi sam pričakujem od njega. Ob obisku pri meni sem videl, da je optimist in zato tudi sam pričakujem svetle rezultate.« Oče Viktor, ki jih danes šteje 66 let, je sprva delal pri rudniku v Zagorju, nato pa se je leta 1967 zaposlil v Industriji gradbenih materialov v Zagorju, kjer je bil računovodja. Ilegalec v šoli Stanovanje Viktorja Drnovška, ki je še vedno topel dom njegovih dveh otrok, je v pritličju bloka. Vsaka stvar v prostoru ima svoje točno določeno mesto in ni je stvari, ki bi bila v stanovanju zgolj slučajno. »Ko se je Janez rodil, je žena pustila službo. To je bila po eni strani prednost za otroka in zanjo, samo denarja je bilo bolj malo. Z eno plačo računovodskega delavca smo bolj težko shajali. Pa tudi jaz nisem bil najboljšega zdravja, ker sem bil med vojno tri leta interniran v Dachau. Šest let po Janezovem rojstvu se mu je pridružila sestrica Helena. Zena jo je povila pred začetkom poletja. Tisto jesen je bil Janez star šest let in nekaj mesecev, ko se je pričelo šolsko leto, je hotel na vsak način v šolo, čeprav ni bil vpisan. Dovolila sva mu, da si je šel ogledat prvi šolski dan, vendar je hotel tudi drugi dan v šolo. Prav tako se je zgodilo tretjega dne. Takrat pa me je poklical upravitelj šole Štefan Marci-jan in povedal, da bo moral Janeza poslati domov. Tri dni obiskov je bilo preveč. Vendar je' Janez vztrajal in hotel na vsak način v šolo. Odšla sva k predsedniku sveta za šolstvo v Zagorje, kjer se je skoraj jokal, ker ga niso pustili v šolo. Prepričal je predsednika, da mu je dovolil. Nato pa sva morala dobiti še zdravniško priporočilo in dobila sva ga. Tako je Janez po tednu dni ilegalnega obiskovanja pouka le dobil dovoljenje, da sme v prvi razred. Mislim, da je takrat prvič pokazal svoj značaj in uveljavil svojo voljo. Pisati in brati še ni znal, takrat še ni bilo v navadi, da bi doma otroke učili, kot se to dogaja danes,« pripoveduje Viktor Drnovšek. Tako je Janez prvič stopil na prag učenosti, kar mu je v prihodnosti in tudi še danes pomenilo eno od bistvenih sestavin življenja. Vse je povezano s šolo, učenjem, študijem. In imel je vedno nadpovprečne uspehe. »Pa nikar ne mislite, da je Janez svoje šolske uspehe dosegel s kakšnim posebnim prizadevanjem. Ni bil knjižni molj. Veliko snovi si je zapomnil že v šoli in doma se ni prav dosti učil,« pove oče Viktor. Miren otrok Iz sosednje sobe je oče Viktor prinesel v rokah nekaj še posebej dragocenega. V rokah je previdno držal družinski album. Položil ga Že od osnovne šole naprej, pa tudi v gimnaziji, se je največ družil s Tončijem Zajcem in Albinom Troho. Pravili so jim trojica. Včasih so se skupaj učili, drugič spet kaj raziskovali, načrtovali ali pa igrali košarko. Tudi v kino je rad zahajal, saj do njega ni imel daleč. Rad je hodil v hribe, poleti pa na morje. Tako je takrat, ko je hodil v drugi letnik gimnazije, na morju spoznal vrstnika iz Švice. Starši Janezovega pri- je na mizo sredi sobe, za trenutek je obstal in nato odprl prvo stran. Tukaj sta on in njegova Silva. Bila je svetlo kostanjevih las, nasmejana, zamišljenih oči, prav lepa ženska. Ob njej pa nasmejan, ponosen Viktorjev obraz. Dve strani naprej se jima pridruži še v plenice povit Janez. Nato Janez star leto dni, pa dve leti, in tako naprej, dokler mu družbe ne prične delati sestrica Helena. Tukaj sta slikana ob morju na osličku, tam pa svet v planinski opravi pred slapom Savica. Družinske fotografije se vrstijo vse do takrat, ko sta oba mlada zapustila toplo družinsko gnezdo in se napotila v svet. »Janez je bil miren otrok, z njim ni bilo problemov. Prva dva razreda osnove šole je naredil v bližnjih Lokah, nato pa je odšel v Osnovno šolo Toneta Okrogarja v Zagorje. Do tja je pešačil petindvajset minut in ravno toliko tudi nazaj. Gimnazijo je obiskoval v Trbovljah. jatelja so ga povabili na počitnice k sebi, da bi se izpopolnil v francoščini. Nato je vsako poletje odhajal v La chaux de Fonds k družini Garmatter. Kasneje so mu omogočili, da je opravljal obvezno prakso v Le Havru v Franciji, v neki banki. S švicarskimi prijatelji se še danes rad druži,« pravi oče Viktor. Za Janeza Drnovška bi lahko rekli, da je vpijal znanje. Sprva je oboževal tuje jezike, kasneje se je pričel navduševati za filozofijo. »Slovenija je tako majhna za filozofa,« sem mu govoril in odsvetoval ta študij. Tako se Janez po gimnaziji ni znal odločiti, kaj naj študira. Po nasvetu je šel na Zavod za zaposlovanje, kjer so ga tri dni testirali. Svetovali so mu študij matematike ali pa ekonomije. Odločil se je za ekonomijo. Po dokončani diplomi na ekonomiji v Ljubljani je še naredil magisterij s področja organizacijskih ved, nato pa doktorat iz mednarodne monetarne politike. Ze ko je bil v službi, je začutil potrebo, da zna premalo jezikov. Odločil se je za študij španščine. To je bil po njegovem mnenju deficitarni jezik pri nas, čeprav je v svetu zelo razširjen. Odšel je ponovno med redne študente na špansko univerzo v Sala-manco. Vendar tam ni bil zadovoljen zgolj s potrdilom, ki bi ga naj dobil. Poprosil je za opravljanje posebnih izpitov iz španščine, katere je zagovarjal pred zanj posebej sestavljeno komisijo. In tako je dobil diplomo še iz španščine. »Takrat, ko je bil že kot predsednik Jugoslavije v Španiji in na Portugalskem, se španski kralj in kraljica nista mogla načuditi, kako obvlada španščino,« skromno, kar premalo ponosno pove oče Viktor. Tudi Helena Drnovšek je diplomirala na fakulteti iz zgodovine in angleščine. Danes pa živi in dela v Ljubljani. Vnuk Jaša Takrat, ko je Janez Drnovšek zaplul v politične vode in prevzel naj višje državno vodstvo, je redkeje prihajal k očetu na obisk. Zadnje čase se spet pogosteje videvata. »Domov pride vsak teden ali dva, le če zmore. Velikokrat samo za pol ure, vendar se pogosto slišiva po telefonu. Marsikatero skupaj rečeva, še vedno me posluša kot očeta,« se nasmehne oče Viktor. »Velikokrat pa ga na potovanjih spremlja njegov sin Jaša. Ja, Jaša je tudi nadarjen fant, ki je tudi bil glasbenik. Jaša hodi v osmi razred ter študira violino in solo petje. Pred dvema mesecema je bil na turneji na Japonskem, kjer je požel veliko uspeha v petju opernih arij in cerkvenih pesmi. Tudi svojo ploščo je že izdal. Po osnovni šoli bo verjetno šel na gimnazijo, prav tako pa ne bo zanemaril glasbo. Tudi njemu posebej dobro ležijo tuji jeziki,« pripoveduje o svojem vnuku Viktor Drnovšek. Nato vstane, ponudi čokoladno pecivo in se nasmehne: »Kuham pa ne preveč rad. Zase že poskrbim, pa saj ne potrebujem veliko.« Jana Štrlekar Foto: Severin VLADA SE PREDSTAVI Doslej je dr. Drnovšku, mandatarju nove vlade, uspelo obelodaniti enajst novih imen njegove vlade. Kot je lepo videti, kupčkanja ni konca, manjkajo tri pomembne, če ne celo ključne osebnosti za naš bodoči napredek. Sicer pa poglejmo trenutno lestvico: Dr. Jože Pučnik, rojen 1932. leta, doktor socioloških znanosti, bivši predsednik bivše koalicije Demos. Človek, ki je tedanjo oblast prisilil, da je začela stopati v osamosvojitev Slovenije. Predsednik socialdemokratov, bi naj postal podpredsednik, na skrbi pa bi imel splošne zadeve. V resnici bi naj predstavljal vez med novo koalicijo in strankami nekdanjega Demosa. Mag. Herman Rigelnik, rojen 1942. leta, magister marke- tinških znanosti, kandidat za podpredsednika. Na skrbi bi naj imel osiromašeno gospodarstvo. Prihaja kot predstavnik banke in države Slovenije iz Munchna, pred tem je bil generalni direktor Gorenja. Za časa Zemljaričeve vladavine je bil predsednik republiškega komiteja za industrijo in gospodarstvo. Z direktorovanjem je začel v Peeru, bil pomočnik v Metalni in direktor Kovinotehne. Mag. Viktor Žakelj, rojen 1943. leta, magister ekonomskih znanosti. Začel je v Alpini, nadaljeval kot župan Škofje Loke, nato kot vladin namestnik predsednika republiškega komiteja za družbeno planiranje in svetovalec predsedstva Slovenije. Bil je desna roka Jožetu Smoletu pri krmilu nekdanje SZDL in si pridobil sloves kot »pisec govorov« Francetu Popitu. Po razpadu SZDL je oblikoval socialistično stranko. Mag. Franc Avberšek, rojen 1947. leta, magister, dipl. ing. rudarstva, kandidira za ministrski stolček ministra za energetiko. Trenutno je predsednik poslovodnega odbora velenjskega rudnika. To je tudi vzrok za zamero Zelenih v Šaleški dolini, kar mu je prineslo negativne ocene v zelenih poslanskih klopeh. Poznanih kolobocijah v strankarskih vrstah bi naj zamenjal Miha Tomšiča. Dr. Maks Tajnikar., rojen 1951. leta, doktor ekonomskih znanosti, kandidat na že prej izpraznjeno mesto nepopularnega Maksa Bastla. Po začetnih napovedih je bil Tajnikar predviden za mesto ministra za planiranje. Je redni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti, vodil pa je program izobraževalnega centra Gea College. Janez Širše, rojen 1950. leta, diplomirani ekonomist, bi naj zamenjal frfotajočega ministra za turizem. Mož je tesno povezan z mandatarjem, saj je bil šef Drnovškovega kabineta v Beogradu, skupaj z Drnovškom pa sta ustanovila tudi fondacijo Pharos. Pred tem se je pri Gospodarski zbornici ukvarjal s turizmom in bil višji raziskovalec inštituta za ekonomsko raziskovanje v Ljubljani. Mag. Jože Protner, rojen 1944. leta, magister biotehničnih znanosti, znameniti obrezovalec še znamenitejše vinske trte v Mariboru. V novi vladi bi naj zamenjal dr. Jožeta Osterca, v vlado pa bi naj prišel kot poslanec in direktor VI-naga. Pred tem je biJ direktor mariborskega kmetijskega inštituta. Miloš Prosenc, rojen 1938. leta, učitelj, ima za sabo bogato politično kariero. Začel jo je že daljnega 1969. leta kot sekretar občinskega komiteja ZKS v Zagorju, nadaljeval kot partijski sekretar Revirjev in pomagal CK organizirati in razvijati partijo, čez deset let je postal sekretar Republiške konference SZDL, bil član najvišjih političnih forumov, zdaj bi naj poskrbel za težave borcev in invalidov. Dr. Slavko Gaber, rojen 1958. leta, doktor socioloških znanosti, bi se naj kot specialist za volilne sisteme zdaj vrnil k materiji, ki mu je bolj domača - šolstvu. S šolstvom se namreč ukvarja že mnogo časa, med drugim je tudi član sveta Republike Slovenije za šolstvo, na ljubljanski pedagoški fakulteti pa predava sociologijo. Borut Šuklje, rojen 1958, profesor filozofije, sodi med najmlajše kandidate za ministre. Mandatar Drnovšek ga je predvidel za kulturo. Šuklje je zaslovel s sporom z novim direktorjem TV, ko je kot razumnik ubral pregovorno pot, da pametnejši - popusti. Svojo politično pot je začel z mladimi in njihovo kulturo. Dr. Janko Prunk, rojen 1942, doktor zgodovinskih znanosti, zaposlen kot višji znanstveni delavec v Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja. Med predlaganimi je mož z največ objavljenimi deli, znanstvenimi razpravami in poznavalec slovenske strankarske politike. Odslej bi se naj poleg znanstvenega dela kot minister ubadal z vprašanji Slovencev po svetu. EKSKLUZIVNO: PRVA PRIVATNA KLINIKA ZA ESTETSKO MEDICINO IN PLASTIČNO KIRURGIJO V LJUBLJANI SREČANJE Z LEPOTO Magister Vladimir Pirnat, dr. medicine in dipl. psiholog se že šest let ukvarja tudi s področjem medicinske estetike. V zadnjih letih je ta veja medicine doživela v svetu neslu-ten razmah. Le-ta je bil posledica napredka medicinske znanosti, tehnike in vse večjega števila dobrih in izkušenih kirurgov. Samo v ZDA se estetskim operacijam podvrže 1,5 milijona ljudi letno (od tega 15 odstokov moških). Kaj je sploh to plastična kirurgija in kaj vse se z plastičnimi operacijami lahko doseže? »Plastična kirurgija ni več samo tisto, kar običajno mislijo ljudje - popravljanje velikosti nosa, uhljev ali zajčje ustnice. Danes lahko s pomočjo plastične kirurgije dobesedno delamo čudeže: plastični kirurg lahko preoblikuje katerikoli del telesa in obraza in ga prilagodi objektivnim normam lepote in individualnim željam posameznika. S pomočjo spreminjanja anatomskih razmerij se ne spremeni samo zunanjost, temveč tudi psiha človeka. S tem vpliva estetska kirurgija tudi na nastanek srečnejših in bolj zadovoljnih ljudi. Osnovni cilj plastične kirurgije pa ni vse ljudi narediti med seboj podobne, temveč odstraniti ali popraviti tiste značilnosti - prirojene ali pridobljene, ki jih delajo nelepe. Dober plastični kirurg mora biti zato sočasno tudi dober likovni kreator in psiholog.« Kaj vse vključujejo estetske operacije oziroma posegi? »Estetske plastične operacije lahko razdelimo na po-lepševalne (korekcije nosa, štrlečih uhljev, operacije zgornje in spodnje čeljusti, povečanje ali zmanjšanje prsi) in pomlajševalne operacije (zatezanje kože obraza - face lifting, brušenje kože - dermoabrazija, operacije vek - podočnjakov in gub, operacije visečih prsi, odstranitev nagubane kože na trebuhu, presajanje las, itd).« To vse opravljate tudi v vašem Centru za estetsko medicino, ki je prvi zasebni tovrstni center v Sloveniji... V vašem centru deluje tudi ambulanta za hujšanje, kjer hujša tudi popularna pevka skupine Agropop, šerbi? »V našem centru deluje ambulanta za hujšanje, am- bulanta za kozmetsko dermatologijo, posvetovalnica za plastično kirurgijo, posvetovalnica za ustne bolezni in vsajanje umetnih zob, laboratorij za nego zdrave in bolne kože. Pred kratkim je začela z delom tudi ambulanta za lase, v kateri se ukvarjajo z zdravljenjem bolnih las, preprečevanjem njihovega izpadanja ter konzervativnim in operativnim zdravljenjem moške plešavosti. V teh ambulantah delajo priznani zdravniki specialisti, ki uživajo velik sloves doma, v Evropi in tudi ZDA. Na željo obiskovalcev sem poleg centra v Ljubljani odprl še posvetovalnici v Mariboru in Ankaranu, operacije pa vršijo v Zagrebu. Največ ljudi prihaja zaradi prekomerne telesne teže. S pomočjo posebne lastne metode telesno težo zelo hitro znižujemo, tudi od 8 do 12 kg mesečno. S stimulacijo akupunkturnih točk je namreč hujšanje močno olajšano, ker ga ne spremljajo občutek lakote, slabosti, glavobol in drugi moteči sopojavi, ki dijetno hujšanje pogosto onemogočijo. Posebno skrb namenjam zdravemu hujšanju.« Kakšne pa so cene teh lepotnih operacij In posegov? Verjetno niso dosegljive za vsak žep? »Cene lepotnih operacij se sučejo od 2.500 do 4.500 nemških mark. To je seveda veliko. Moram pa reči, da je zelo veliko pacientov iz drugih držav, npr. iz Italije. Sicer pa so ljudje že od davnine posvečali mnogo pozornosti polepšanju svoje zunanjosti, in ne samo mnogo pozornosti, temveč tudi časa, truda in materialnih dobrin, tudi denarja. Mnogi so raje lepši in zadovoljni s svojo zunanjostjo, kot pa se vozijo z novim BMW avtomobilom, ki seveda stane mnogo več.« Torej, če se želite znebiti čezmerne poraščenosti, odvečnih kilogramov, se polepšati ali pomladiti, imeti ima-ge ameriških filmskih igralk, se oglasite na Celovški 106 v Ljubljani, kjer vam bo z nasvetom pomagal simpatični dr. Vladimir Pirnat, specialist za estetsko plastično kirurgijo. Božena Balaš foto: Severin UPOKOJENI GENERAL JUGO VOJSKE MARJAN ČAD JE HOTEL V SLOVENIJO KAKO PRESVERCATI SLOVENSKEGA GENERALA Znan je pregovor, po bitki je lahko biti general, a to prav gotovo ne velja za upokojenega slovenskega generala jugo vojske Marjana Čada, ki se sedaj potika po Istri in mu slovenske oblasti ne pustijo v domovino, kjer se je vojni zločinec pred slabima dvema letoma po slovenskih cestah šopiril in ukazoval v zaščiti tankovskega obroča. Upokojenega generala, po rodu Mariborčana, v zadnjih vojnah v Sloveniji in na Hrvaškem okrašenega z visokimi vojnimi odlikovanji, tudi na hrvaški strani ne gledajo prav posebno prijazno, ima pa nekaj vztrajnih prijateljev, ki mu stojijo tesno ob strani in med katerimi je sam predsednik izvršnega sveta skupščine občine Reka Slavko Linič. Pogosto se srečujeta, pohajkujeta, nazdravljata obletnicam in menda družno odhajata na teren, kjer general prijatelju pripoveduje, kako je zažigal po civilnih ciljih. Službena pot v Slovenijo Sedaj se mu je stožilo po domovini in si je srčno zaželel med svoje rojake. Kanil se je vrniti v Slovenijo in pri tem mu je bil zvesti prijatelj Slavko Linič seveda pripravljen pomagati. V nedeljo zjutraj je pohitel v pisarno, poklical Marjana Čada, ga posadil v službeni avtomobil opel as-cona in oborožena s potnimi nalogi sta odbrzela proti hr-vaško-slovenskemu mejnemu prehodu. Pripeljala sta se do Rupe, zadnjega večjega kraja na hrvaški strani in Linič je zaščitniško bodril nekoliko negotovega tovariša. Hrvaški cariniki in policaji se na videz niso zmenili zanju in opogumljena sta odpeljala proti slovenski zastavi, ne da bi slutila, da so slovenski uslužbenci obveščeni od hrvaških kolegov že pripravljeni nanju. Republika Slovenija je namreč po agresiji jugoslovanske soldateske generala jugo armade Marjana Čada kot vojnega zločinca izgnala s svojega ozemlja in mu prepovedala vrnitev v domovino. Slovenski cariniki so nezaželenega gosta vljudno sprejeli in avto postavili na stran. Rutinsko so pregledali dokumente in uvideli, da se name- rava zloglasni general, ne da bi trepnil, resnično vrniti v Slovenijo. Brneli so telefoni med Ilirsko Bistrico in Ljubljano: naj generala zgrabijo ali ga preprosto odpodijo. Odgovorni niso hoteli komplikacij in uslužbenci so generalu hladno in odločno veleli, naj se vrne, od koder je prišel. V Sloveniji nima kaj iskati. V samostojni in suvereni Republiki Sloveniji je nezaželen. Za vselej. Linič je skušal protestirati, mahal je s potnimi nalogi, a brez uspeha. Besna sta obrnila opel ascono in odbrzela tja, kjer jima za čudo nihče ne gleda pod prste. Hrvaška penzija za zločinca Na hrvaškem mejnem prehodu seveda spet ni bilo ni- General Marjan Čad nima razloga za zdravico: Slovenija je vojnega zločinca zavrnila in brez tankov, s katerimi je uničeval slovenske ceste, ni mogel naprej. kakršnega zapleta, le cariniki in policaji so se nasmihali v brado. Kako si je Slavko Linič sploh umišljal, da bo v Slovenijo meni nič tebi nič pretihotapil zločinskega ge- nerala in kako to, da mu doma nihče ne očita bratenja s človekom, ki si je z vojnimi zaslugami prislužil Adžičeva odlikovanja, med pogajanji izsiljeval in Hrvaški izpulil celotno jugo opremo in oborožitev ter jo poslal naravnost v Črno goro, odkoder s tanki in topovi treska po Hercegovini »goloroki srbski narod«. Mož, ki je po umiku armade raketiral Vrsar, Reko, okolico, Delnice, sedaj počiva v eminentni reški četrti, se po prsih trka zaradi svojih zaslug in zahteva nič več in nič manj kot pokojnino hrvaških generalov. Ker generalsko švercanje v Slovenijo ni uspelo, 60-let-ni Mariborčan sedaj zahteva hrvaško državljanstvo. K. L. ZA POPOLNO VARNOST - UTRDBE NA KOLESIH AVTO ZA JANEZA Pazite na glavo, bombe so povsod, antentatorji se skrivajo na vsakem koraku... Gospod novi premier, ni dovolj, da vas kot edinega Slovenca čuvajo policaji, treba je misliti na varnost, saj vi, kot je gospod Peterle, ne morete pričakovati prevelike milosti od zgoraj. Drnovšek potrebuje avto iz Bremna, saj je najmanj tako dragocen kot Lech Wal-lensa. Pravkar smo priče pravi gneči avtomobilskih salonov in priznati je treba, da si je v tej tekmi za avtomobilsko razstavo Ljubljana priborila nekaj točk prednosti. A tačas najpopularnejšega in hudo zabeljenega hita le ni pokazala. V blindiranem avtomobilu družbe Trasco iz Bremna je politik ali gospodarstvenik skupaj s telesnimi stražarji domala neranljiv človek. Telesne stražarje z napetimi oprsji, strumnim korakom in obveznimi črnimi sončnimi očali, dobro poznamo, zato poglejmo, kaj ponuja podjetje, ki zna običajne avtomobile, seveda limuzine, spremeniti v prave drveče trdnjave. Firmo Trasco je pred slabimi desetimi leti ustanovil Johann Ackermann in v njej zaposlil pet ljudi, danes pa je v podjetju s svetovnim renomejem stodvajset strokovnjakov, ki zavarujejo letno približno 250 vozil, 80 odstotkov svetovnih potreb. Na , < ^ Utrdba na štirih kolesih — Audi V 8 L pred znano firmo v Bremnu Notranjost zavarovanega audija avto je treba čakati od šest do osem tednov, osnovna tipa avtomobilov pa so audije-vi in mercedesovi modeli. Cene so.vrtoglave in se lahko približujejo celo milijonu nemških mark. Cena je seveda odvisna od želja. Nekateri hočejo le blin-dirano pločevino, drugi nekaj detajlov, denimo, telefon, video, bar, tretji dodatne sisteme in plinske maske. Posamezniki so zahtevali celo nastavitev mitraljezov ob motor ali jeklenih rezil v zadnji del avtomobila v stilu angleškega superagenta, vendar takšnih reči v firmi ne opravljajo. Napravijo pa za denar marsikaj drugega. Prostor za potnike je nepropusten in s posebej testiranimi materiali zagotavljajo več vrst varnosti, v stopnjah od ena do pet. V prvi stopnji oklep zadrži strel iz pištole kalibra 9 mm, na naslednji metke iz kalibra magnum 357, tretji stopnji ne more do živega mangum 44, najodpornejše materiale uporabljajo za zaščito pred močnejšimi orožji, kot so avtomatske puške. Posebna tehnika velja ročnim bombam in drugim rušilnim eksplozivom. Ob večjih in temeljitejših posegih, ko v vrata in podvozje vzgrajuje- jo plošče iz specialnih jekel, nanesejo na okna več slojev, morajo predelati celotno avtomobilsko šasijo, da prenese bistveno večjo težo blindira-nega avtomobila. Na voljo imajo vrsto zaščitnih sistemov. Denimo, napravo, ki omogoča komuniciranje, ne da bi bilo treba odpreti okno ali vrata za primer, da vozilo ustavijo lažni policaji in skušajo med napovedanim rutinskim pregledom napasti, za 15 tisoč DEM je na prodaj sistem za gašenje požarov v motorju, v blatniku in podvozju, za 4000 DEM sistem za daljinski vžig motorja, za 8500 DEM sistem, ki prepreči eksplozijo goriva... Naročniki zaščitenih limuzin prihajajo iz razvitega sveta, v zadnjem času pa so postali zanimivi tudi trgi iz Vzhodne Evrope, kjer človek ni več tako varen, kot je bil nekoč. Imen svojih kupcev v tovarni praviloma ne izdajo, znano pa je, da se je z njihovim blindiranim avtomobilom na svoj zadnji obisk na Poljsko odpeljal papež Janez Pavel M. in ga zapustil Lechu VVallensi. K. L MODRE ČELADE V BIVŠI JUGOSLAVIJI - (7.) ČUDNO RAVNANJE MIROVNIH SIL Ena osnovnih nalog mirovnih sil OZN na Hrvaškem (UNPROFOR) je omogočiti povratek pregnanih oseb. Naj se še tako čudno sliši, dogaja se ravno narobe. Srbske oblasti izganjajo, pred očmi OZN, še preostale Hrvate. Tako se je zgodilo v Dalju. »Gremo, banda ustaška!« Prestrašeni ljudje imajo le malo časa, da vzamejo najnujnejše, potem pa jih naženejo proti položajem hrvaške vojske z namero, da bodo tl nanje streljali. Na poti so tudi minska polja. Tako se dogaja tudi v Baranji, zlasti v Kneževu, Topolju, Dražu. Pregnanim dajejo potrdila, da so »javno nastopali proti novi oblasti, delovali prohrvaško, žalili srbsko pravično borbo in so zategadelj nezaželeni«. Predstavniki UNPROFOR pravijo, da so nemočni, izgovarjajo se celo, da nimajo navodil. Po hrvaških podatkih, ponekod sodeluje UNPROFOR celo pri »anketiranju« prebivalcev, ki naj se izrekajo, ali žele ostati. Menimo, da bi morala hrvaška oblast nastopiti kar najbolj ostro. Če mirovne sile delajo ravno nasprotno, ne bi smelo biti presenečenje, če bi odgovorne v UNPROFOR celo zamenjali. Vsekakor pa modrim čeladam, ki še prihajajo, ne bo lahko. JA predaja težko orožje srbskim teritorialcem, mnogi oficirji JA so slekli uniforme in postali teritorialci SAO. V okolici Petrinje in ob obali Kolpe nastajajo utrjene postojanke, dobro skrite. Na šamaricl gradijo pravo podzemno mesto. Podzemna skladišča urejajo tudi na hribih DJed in Čukur, blizu Kostajnice. O plavih čeladih smo zvedeli, da so vsi pripadniki testirani na aids, vsi, razen Iz dveh afriških držav. Zakaj so te izpustili, ni jasno. Posledice so lahko nepredvidljive. V srbskih časopisih smo videli tudi slike pripadnikov UNPROFOR iz Rusije - slikali so se v Beogradu, skupaj s četniki. V Sarajevu, kjer je sedež UNPROFOR, je pokalo tudi okoli njihovih prostorov. Pripadnikih mirovnih sil se vozijo po mestu, tudi v službo, z oklepljenimi vozili. Pogovori s predstavniki Evrope o premirju so potekali na okupiranem letališču. Rezultati so pričakovani - pri nas dogovorjeno nima vrednosti, velja le, če je kdo kaj prisiljen. Tega v Evropi še niso dojeli. Kot rečeno, mirovne sile še prihajajo. V Petrinji in Glini so že Danci in zadnji Francozi. Prišli so tudi Britanci, zvečine pripadniki sanitete. Vodi jih polkovnik — ženska. V Vzhodni Slavoniji so ruski pripadniku UNPROFOR že zaplombirali nekaj topov srbskim teritorialcem. Ti so kmalu odstranili plombe. Rusi so zagrozili, da bodo zavarili zapirače. Na Hrvaškem sicer šele zdaj spoznavajo, kakšen dogovor je podpisal Tudman v OZN. Tam, kjer so Srbi v večini, bodo imeli svojo županijo (nekakšen večji okraj). To je tudi razlog, da na Hrvaškem niso poisku-šali spraviti skozi sabor zakona o županijah. Precej začudenja je povzročilo dejstvo, da bo srbska županija trajno brez vojske. Hrvaška oblast sicer še kar obljublja, da bo imela vojaški nadzor tudi nad srbskimi občinami. 29. april je tu. Kaj bo novega, ni jasno. Srbi se trudijo, da bi svet prepričali, kako so žrtev laži, zlasti tistih, ki naj bi Jih v Ameriki natrosil bosanski zunanji minister dr. Haris Silajdžlč. Obnašajo se tako, kot da drugi ničesar ne vidijo. Umik JA Iz Hrvaške se še ni začel, še manj pa Iz BiH. Tam, kjer ni JA, namreč ni večjih težav. Vsa vojska bivše YU se bo lahko zgrnila le v Srbijo In Črno goro. Ni namreč še nobenih znamenj, da bi kdo zahteval, da se začne razoroževati. Srbi tudi hitijo, da ustanovijo novo Jugoslavijo, ki naj bi bila naslednica prejšnje. Da ne bo treba prositi za priznanje, da ne bo treba priznavati človekovih pravic, pravic manjšin... ZBIGNEW KOCHANOWSKI AGONIJA KRAGUJEVŠKE ZASTAVE TOVARNA SE PREDAJA Nekdaj največja jugoslovanska avtomobilska tovarna Zastava v Kragujevcu doživlja hude čase. V prvih treh mesecih letošnjega leta so njeni trgovci prodali vsega dobrih pet tisoč avtomobilov in prava iluzija bi bilo pričakovati, da bi lahko izpolnili letošnji plan in se na trgu pojavili s 150 tisoč vozili. Proizvodnja je zastala, denarja ni in pet tisoč zaposlenih čaka na delavske knjižice. zrednim brazilskim in srbskim vozilom žrtvoval svojo znamko Innocenti. Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade, bi lahko rekli za srbsko gospodarstvo. Kragujevška tovarna je imela na severozahodu bivše Jugoslavije kakšnih petdeset kooperantov, ki so se odločili za druge partnerje, nekateri pa bi bili pripravljeni še naprej sodelovati za vnaprejšnje plačilo. Pomanjkanje avtomobilskih delov je v Zastavi povzročilo pravi kolaps. Montažne linije dalj časa stojijo kot se vrtijo. Na tovarniških dvoriščih je menda parkiranih petnajst tisoč nedokončanih vozil, ki čakajo na manjkajoče dele iz uvoza ali s področja novoustanovljene SR Jugoslavije. Tudi domači dobavitelji imajo velike težave in slišati je, da stoji celo 21. maj, proizvajalec Zastavinih motorjev. Brez proizvodnje ni prodaje in ne izvoza. Posel stoletja z Združenimi državami Amerike je padel v vodo, zato napovedujejo ukinitev mešanega podjetja Vugo America, kajti Američani kljub vsem kreditnim ugodnostim ne marajo več kvalitete in načina Zastavinega poslovanja. Podobno se dogaja na drugih tujih trgih, še posebej v Nemčiji. Nekoliko bolje gre Zastavi le še v Veliki Britaniji in Italiji, predvsem po zaslugi fiata, ki je v prid drugora- V Srbiji pa še kar načrtujejo in iščejo možnosti za rešitev yugo avtomobila. Ponavljajo, da bodo delnice kupili država in njene inštitucije, da se bosta usmilili Jugobanka in zavarovalnica Dunav, po- magalo naftno gospodarstvo in nekateri bogati zasebniki. Zastavini delavci dvomijo, sindikat reševalne napore označuje za metanje peska v oči, edini konkretni rezultat pa je pet tisoč delavcev, ki ko\ tehnološki viški dobivajo odpovedi. K. L. VROČI ODDAJNIKI Prvomajski prazniki so bili v BiH zasoljeni z vročimi boji za televizijske in radijske oddajnike. Napadalci so zasedli že pet podobnih objektov, 1. maja pa so potekali hudi boji okoli oddajnika RTV Sarajevo na planini Vlašič v travniški občini, kjer je bil ranjen tudi vodja oddajnika. Delavci RTV Sarajevo se jugoslovanski armadi niso hoteli umakniti, zato je pehota JA začela zgradbo obstreljevati. Vlašič je eden najpomembnejških objektov RTV Sarajevo in če bo padel v roke srbsko-vojaški enot, bo Bosna in Hercegovina medijsko popolnoma odrezana od sveta, program RTV Bosne in Hercegovine pa bodo lahko spremljali le prebivalci Sarajeva. Oddajnik na Vlašiču so že nekaj tednov varovali vojaki JA in policisti ministrstva za notranje zadeve BiH. Do bojev je prišlo, ko je vojska v prvomajskem jutru zahtevala, da policisti zapustijo oddajnik, osebje pa preda objekte. Oddajnik naj bi priključil za prenos programa RTV Beograd. SRBSKA REPUBLIKA BIH KRADEJO POTNE LISTE Ožja skupina iz vodstva tako imenovanega ministrstva za notranje zadeve Srbske republike BiH je med podpisovanjem sporazuma o prekinitvi ognja ukradla veliko število jugoslovanskih potnih listov. Te naj bi pod okriljem JA po stranski cesti prepeljali v predmestje Pale, kjer so jih posamezniki nepooblaščeno podpisovali in žigosali z neveljavnim pečatom ministrstva za notranje zadeve Srbske republike BiH s središčem v Sarajevu. Ukradli so 16 tisoč potnih listov, ki jih sedaj na črno prodajajo v Beogradu in po mestih v notranjosti Srbije. Za takšen potni list je treba plačati od sto do 250 nemških mark. V poveljstvu Teritorialne obrambe BiH so povedali, da je do tatvine bianco potnih listov prišlo potem, ko so paravojaške enote in armada zasedle center za izobraževanje pripadnikov ministrstva za notranje zadeve Bosne in Hercegovine v Sarajevu, kjer je bilo uskladiščenih 16 tisoč novih potnih listov, namenjenih za potrebe prebivalstva v Bosni in Hercegovini. PODPREDSEDNIK BIH V TURČIJI ČENGIČ NI POBEGNIL BH-Press je sporočila, da govorice o pobegu podpredsednika vlade Bosne in Hercegovine niso točne. Muhamed Čengič ni pobegnil iz Sarajeva, ampak je na uradnem obisku v Turčiji, kjer skuša zagotoviti, da bi turška humanitarna pomoč varno prispela v Sarajevo, hkrati pa se s turškimi predstavniki dogovarja o odprtju diplomatskega predstavništva Turčije v BiH. Muhamed Čengič je pred odhodom moral štiri dni čakati v Sarajevu in potlej dva dni v Beogradu in zaradi negotovosti sploh ni zahteval uradnega sprejema v Carigradu. Suma o pobegu iz Sarajeva ni želel neposredno komentirati, pojasnil je le, da je Sarajevo blokirano in napovedal svoje sestanke z visokimi turškimi vladnimi predstavniki. HRVATI SE BOJIJO VOJAKOV ZN Z NJIMI TUDI AIDS_________________________________ Hrvaški minister za zdravstvo Andrija Hebrang je potrdil, da so bojazi in negodovanja v hrvaški javnosti, ker vojaki Unproforja niso pregledani glede aidsa, v celoti upravičeni. Vojakov nihče ni testiral, ker nihče nima pravice, da bi koga neprostovoljno testiral zaradi aidsa. Tudi na Hrvaškem, čeprav se vojaki gibljejo po njenem območju, tega ne smejo napraviti, razen če bi bil vojak ranjen. V tem primeru bodo zaradi zaščite zdravstvenega osebja, med krvno transfuzijo obstaja namreč velika nevarnost okužbe z virusom, seveda lahko pregledali. Zdravstveni minister je priznal, da se tudi on najbolj boji vojakov iz Afrike, a upa, da do česa hujšega le ne bo prišlo. Na hrvaški televiziji bodo v kratkem pričeli predvajati kratek preventivni film o silah Združenih narodov in aidsu. DUBROVNIK BO GOSTIL KONGRES PEN 1993 NAČRTNO RAZDEJANJE Udeleženci 57. svetovnega kongresa PEN v Barceloni, na katerem so manjkali le udeleženci iz Srbije, so enoglasno sklenili, da bo naslednji kongres čez dve leti v Dubrovniku. Organizatorji se prilagajajo spremenjenim razmeram v svetu in v Barceloni so opravili dve pomembni dejanji. V svetovno združenje so sprejeli albanski PEN s središčem v Tirani in s tajništvom v Prištini in pa enotni PEN center palestinskih pisateljev. Med obema kongresoma bodo v organizaciji slovenskega PEN kluba pripravili na Bledu 25. mednarodno konferenco na temo Meč in pero in izdali publikacijo o spopadih med narodi po svetu, o Kurdih, Albancih v Srbiji, o Tibetancih in drugih. Izbor Dubrovnika za gostitelja svetovnega kongresa, svetovnega kulturnega bisera, ki mu mednarodna zaščita Unesca ni kaj prida pomagala, je seveda tudi demonstrativno dejanje. Strokovnjaki Unesca zgroženi ugotavljajo, da so napadalci sta- rodavno mesto načrtno napadali in da ne gre za obstreljevanje na slepo. Zavestno so nameravali in so v marsičem tudi uspeli, uničiti biser dalmatinske kulture. Komisija Unesca, ki je pregledovala Dubrovnik, je zatrdila, da so napadalci vedeli, kaj je v Dubrovniku najdragocenejšega. Na frančiškanski samostanski kompleks z najlepšim romanskim križnim hodnikom na jadranski obali, je padlo 37 granat z namenom, da ga v celoti razrušijo. In uničijo tudi notranjost, v kateri je imenitni muzej in knjižnica neprecenljivih vrednosti. V Dubrovniku so agresorji razdejali knežno identiteto in za cilje izbirali vrhunce človeške ustvarjalnosti, ki so že več kot desetletja pod neposredno zaščito mednarodne organizacije Unesco. E. Š. PLITVICE: SOVRAŽNI SLAPOVI Ne samo stanovanjske soseske, mesta in ljudje Srbom in njihovim sodelavcem so napoti tudi naravni biseri, lepote, ki nam jih je v občudovanje ponudila narava. Agonija nacionalnega parka Plitvice traja že več kot leto dni in bučanje sijajnih slapov je še vedno v napoto opitim divjakom. Zasedena Plitvička jezera so na milost in nemilost prepuščena agresorjem, ki so se najprej znesli nad hrvaškim življem, nato pa so se spravili tudi nad naravo, po kateri so mesece in mesece bobneli topovi in tolkli tanki generala Andrije Ra-šete. Detonacije, eksplozije, nizki preleti letal so rušili naravno ravnovesje ene najznamenitejših evropskih posebnosti. Namesto turistov se po krožnih poteh sprehajajo martičevci in grozijo, da bodo dvignili v zrak slapove in pregrade, stezice so minirane, bombe na vsakem koraku, hoteli požgani, oropani, kraji osameli. Korana je osramočena s krvjo. Na celotnem področju vladata lakota in pomanjkanje. Zagreb je očitno pozabil na Plitvice in redkim opozorilom strokovnjakov o katastrofalnem propadanju naravnega parka domala nihče ne prisluhne. Sedaj sicer tam razmeščajo mirovne sile Združenih narodov, a nasilje nad naravo in njenimi zakoni je prav tako težko uravnati kot oživiti poklane, pobite in razmesarjene ljudi ali človeško dušo, ki po preslanih grozotah nikoli ne bo več čista in uravnovešena. E. Š. POVOJNA VIZIJA VIS - OTOK MIRU Tačas je o miru in razcvetu na Hrvaškem sicer še težko govoriti, a prebivalci otoka Visa so trdno odločeni, da hočejo poslej živeti na svoji zemlji brez uniform in orožja. Več kot 2500 jih je že lani v odpisalo peticijo o Visu kot otoku miru in popolne demilitarizacije. O tej problematiki se sedaj s krajani otoka pogovarjajo tudi predstavniki Mirovnega inštituta iz Slovenije, odbora za protivojno gibanje iz Za- greba, Mednarodnega mirovnega gibanja in hrvaške oblasti, v kateri bo verjetno najtrši oreh mornarica, ki bi želela zadržati vsaj minimalna vojna oporišča. Vis je bil v vsej svoji zgodovini spremenjen v vojaško utrdbo, izoliran od sveta, od zgodovinskega in kulturnega dogajanja. Ljudje zahtevajo, naj jim končno omogočijo normalno komuniciranje s svetom, razcvet turizma in prijazni vsakdan, za kar so bili v celoti prikrajšani. MOSTAR: NERETVA BO MRTVA REKA Krizni štab tovarne Aluminija v Mostarju v teh dneh roti vse vpletene v vojni, oblastnike in opozarja Javnost, naj vendar preprečijo nadaljnje uničevanje tovarne, ki se lahko spremeni v ekološko katastrofo. Škodo na tovarni aluminija ocenjujejo na okoli 100 milijonov dolarjev, prisilna ustavitev tehnološkega procesa v elektrolizi pomeni velikanske Izgube, ponovna vključitev je težavna in izredno draga. Uničenje tovarne pa ni samo finančni polom, pač pa lahko povzroči ekološko uničenje doline Neretve. V primeru, da se izlije 40 tisoč kubičnih metrov natrijevega luga in znatne količine plralena, bo Neretva postala mrtva reka. V njej In v njeni dolini ne bo več življenja. BALKANSKA KRČMA Beograd: Začela se je izgradnja novih mejnih prehodov, ki ločijo Zvezno republiko Jugoslavijo od Hrvaške, BiH in Makedonije. Banjaluka: Vršilec dolžnosti obrambnega ministra Bla-goje Adžič je izjavil, naj bi se Jugoslovanska armada spremenila v »srbsko državljansko obrambo«. Sarajevo: Jugoslovanska armada je pri bombardiranju mesta uporabila rakete, ki prebijajo beton, in rakete, ki so napolnjene s svinčenimi kroglicami, da bi bilo ubitih in poškodovanih čimveč ljudi. Sarajevo: Nadaljuje se ropanje premoženja prebivalcev na vseh kriznih območjih. Del ukradenih stvari s prikoličarji odvažajo v Srbijo, del pa skladiščijo na območjih Borike in Rogatice. Skopje: Ime makedonske denarne enote - denar izvira iz imena rimskega denarja, ki je bil v uporabi, ko so se Slovani naselili na Balkanu. Denar se deli na sto manjših enot. Sarajevo: Ustanovili so Urad za raziskavo vojne in vojne škode v BiH, ki bo zbiral dokazni material - od filmskih, video ter televizijskih posnetkov, do pisnih izjav državljanov. Sodeloval bo z Ministrstvom za notranje zadeve BiH, ostalimi republiškimi organi, ustanovami in informativnimi hišami. Čitluk: Srbski in črnogorski rezervisti so s protiletalsko strojnico ubili opazovalca Evropske skupnosti. Sarajevo: Enote srbskih rezervistov in jugoslovanske armade so zasedle in delno uničile strateško pomemben cilj: oddajnik TV Sarajevo na Vlašiču. Zagreb: Pomočnik ministra za notranje zadeve Republike Hrvaške Zdravko Zidovec je ob terorističnem napadu v središču mesta izjavil, da je to šele začetek organiziranega terorističnega kriminala v državi. Knin: Srbska policija je zaustavila avtobus s 54 prostovoljci in ga z vojaškim letalom vrnila v Beograd, kar je za srbsko javnost dokaz, da so paravojaške skupine v Srbiji padle v nemilost. Sarajevo: Potem ko je predsednika BiH Alijo Izetbegoviča po prihodu iz Lizbone na sarajevsko letališče zajela jugoslovanska armada, je dolžnosti predsednika začasno prevzel Ejup Ganič. Vinkove!: V poveljstvu za Vinkovce in Vukovar so zatrdili, da JA in srbski rezervisti napadajo položaje hrvaške vojske dobesedno preko položajev mirovnih sil Unproforja. Zagreb: Minister za zunanje zadeve Hrvaške dr. Zvonimir šeparovič je misiji opazovalcev Evropske skupnosti izrazil sožalje ob tragični smrti njihovega člana. Banjaluka: Predsednik srbskega avtonomnega območja Hercegovina Božidar Vučurovič je ob razglasitvi ZRJ izrazil obžalovanje, ker vanjo niso zajete tudi novonastale srbske krajine v BiH in na Hrvaškem. Sarajevo: Policija BiH je obtožila srbske prostovoljce, da želijo razdeliti Sarajevo. Cilj skrajnežev naj bi bila odcepitev mestne četrti, kjer živijo večinoma Srbi, od glavnega mesta BiH. V Sarajevu sicer živi 31 odstotkov Srbov, 44 odstotkov Muslimanov in 17 odstotkov Hrvatov. Zagreb: Letala JA so raketirala most na Savi med Slavonskim in Bosanskim Brodom, v več nizkih preletih pa so bojno delovala tudi na slavonski strani. Livno: V Glamoču narašča nezadovoljstvo Srbov zaradi navzočnosti JA, ki je postala težko breme za tamkajšnje prebivalstvo. Častniki JA in četniki se vse pogosteje spopadajo med seboj zaradi nezadovoljstva slednjih, ki so v napadih na Livno pretrpeli velike izgube. Zagreb: Vse pogosteje prihaja do kraje humanitarne pomoči v Hrvaški. Z ladje Libertas II, ki je prevažala Dubrovniku humanitarno pomoč, je zmanjkalo 232 kilogramov ribjih konzerv, 600 litrov olja, 489 kilogramov govejih konzerv itd. Zagreb: Hrvaški general Imra Agotič je ocenil, da se vojna na Hrvaškem približuje koncu, čeprav ima JA še dovolj moči za rušenje in maščevanje. Zagreb: Na ukaz predsednika Republike Hrvaške dr. Franja Tudmana je v čin brigadnega generala napredoval predsednikov sin Miroslav Tudman, ki je kot učitelj zaposlen na katedri za informatologijo zagrebške Filozofske fakultete. Sarajevo: Srbska republika BiH je vložila ovadbo zoper ljudi, ki so Srbom povzročili največ zla. Na spisku so Goran Milič, direktor Vutela, Alija Deljimustafič, notranji minister BiH, in Munir Alispahič iz istega ministrstva. HRVAŠKA: NI PONOVNE MOBILIZACIJE Vpoklici novih vojakov so v hrvaški javnosti vzbudili govorice in sumničenja, zatorej je vrhovno poveljstvo hrvaške vojske pohitelo s pojasnilom, da ne gre za mobilizacijo, pač pa so vpoklicali določeno število vojakov in zapolnili mesta tistih, ki so jih zaradi proizvodnih potreb morali spustiti domov. Hrvaška se je z načrtom Cyrusa Vanča obvezala, da bo demobilizirala toliko vojakov, kolikor bo v državo prišlo sil Unprofora, dogovor bo spoštovala, v proizvodnjo pa bo odšlo še dodatnih osem tisoč Hrvatov. STRAN 10 23. STRAN nowaooba 6. maja RES JE... - da smo v hrvaških časopisih lahko prebrali, da so morali na karavanškem predoru plačati 20 mark carine za pomoč Rdečega križa, ki jo je poslalo Hrvaško kulturno društvo iz Berlina. Šlo je za pomoč v vrednosti 100.000 DEM. Videti je, da Hrvati počasi začenjajo grde igre, kot smo jih bili doslej vajeni iz Srbije. To velja tudi za očitek, da namerava Slovenija zapreti mejo za begunce iz BiH. V resnici tako Hrvati kot Slovenci le opozarjamo, da so begunci resen problem in naj pomaga tudi Evropa. - da je ministrstvo za notranje zadeve Slovenije javno pojasnilo, da so nad 150 bivših pripadnikov JA zavrnili na meji. Gre za častnike, ki so prej bivali pri nas in imajo praviloma tod še stalno bivališče. Po sporočilu MNZ so med njimi tudi takšni, ki so pri nas zagrešili zločine. Čudno, zakaj jih ne spustijo čez mejo in - do sojenja - priprejo. - da so v sekretariatu za ljudsko obrambo (za ljudsko!) v Celju vztrajni. Lani smo jih opozarjali na nesprejemljive obrazce za nabornike. Te so spremenili. Še vedno pa varčujejo pri pisemskih ovoj- da ima Janša najboljšo obveščevalno službo na svetu. Preoblečenim »bezbed-njakom JLA« ni bilo težko izvohati ukane njihove nekdanje vojske, s katero misli prelisičiti modre čelade. - da Hrvatje nimajo dobrih smučarjev, imajo pa tovarno dobrih smuči. Nikoli najbrž ne bomo izvedeli, zakaj so se Gorenjci odpovedali nakupu ne predragega Elana. - da Vitomir Gros potrebuje sveže ideje za popestritev volitev mandatarja slovenske skupščine. Potrebuje le veliko pisanih, starih, gnilih jajc, ki bi jih tokrat razdelili poslancem, da bi videli, da že predolgo čepijo na istih gnezdih. - da Silvester Drevenšek, član celjske vlade, javno izjavlja, da so v tej vladi dali pobudo, da Celje dobi razvojni načrt kot regijsko središče. Ob tem je pozabil, da je vlada, katere član je, kar večkrat zavrnila, da bi v občinski proračun zapisali en sam samcati tolar za take načrte. PARIZ OSTANE PARIZ Božena Balaš Foto: Severin k, r -rorln. ^ I liliLr^jLuL^riL.: Študentski dom sredi zelenih labirintov Turistični drobiž za vsakdanji kruh / ‘X foniMgBV.T« ^ In življenje teče dalje Oh, ti turisti... 6. maja HUMORESKA mn m »A si opazil? Vedno bolj se zasukne v levo?« je šepnil uradnik svojemu sodelavcu, ko je v pisarno stopil občinski funkcionar Leopold Vseved in odložil plašč. •>A si ti tudi opazil?« je rekel ta. »Mislim, da postaja vse bolj levičar.« »Kaj pa šepetata ?« je vprašal Leopold. »Kar na glas povejta.« »O, nič takega,« je rekel uradnik. »Pogovarjala sva se, kako nekateri ljudje menjavajo stranke. Ne primer, tisti Gvido, saj ga poznate. Najprej je bil krščanski demokrat, ko je ugotovil, da je njegov predsednik socialdemokrat, je zlezel v njegovo stranko, zdaj pa se je odločil, da bo izrazil lojalnost novemu mandatarju za predsednika vlade in se je vpisal v liberalno demokratsko stranko.« »A mislita mene?« je vprašal Leopold. »Saj sem jaz tudi zamenjal že štiri stranke. Kaj morem. V nobeni nisem videl prave perspektive. V stranki pa je treba videti perspektivo.« »Kje pa, vas pa nisva mislila,« je rekel drugi uradnik. » Vi bi bili pa lahko res v katerikoli stranki in vsaka stranka bi bila lahko srečna, da vas ima. Dali bi ji perspektivo.« »Se šalite, kaj ? Kaj mislite, da ne vem ? Za koga me pa imate? Z menoj da bi bi bila srečna SDP?« »Saj nisem rekel SDP, bognedaj. Mislil sem koalicijo pet ali šest plus ena.« »Ampak povem vama, da ne bi bilo nič nenavadnega, če bi se človek zdaj odločil za liberalno demokratsko stranko. Navsezadnje nam je odžagala predsednika. A nisem prav naredil, da sem že pred tem zapustil krščanske demokrate?« je rekel Leopold. »No, saj to sva mislila... da je pri vas opazen vedno večji zasuk v levo,« je rekel uradnik. »Bojimo se, da bi se včlanili v kako izrazito levo...« »Kako to mislite?« je poskočil Leopold. »Tako, opazila sva, da se, ko odložite in obesite plašč, vedno bolj obračate v levo.« »Ha, ha, ha, ta je pa dobra! Kakšno zvezo pa ima obešanje plašča z idejno opredelitvijo? Se pravi, da bi se krščanski demokrat, ko obesi plašč, moral vedno obrniti na desno, ali komunist na levo. Dajte no!« FOTOREPORTAŽA JANEZ PROTI LUJZEKU ŠE SE SOVA SREČALA »Ja, nekaj bo že na tem,« je rekel drugi uradnik. »Zakaj pa jaz, ko odložim plašč, stojim vedno naravnost, se pravi, se ne obrnem ne na levo ne na desno? To je lahko petinštiridesetletna navada. Iz leve se je zelo težko preusmeriti v desno.« »No, vesta kaj! Kaj nista opazila, da sem po naravi levičar. Zato ti zasuki v levo,«' je rekel Leopold. »No, saj sva rekla, kaj če ni po naravi levičar. Vidite, ste le priznali, tega se res ne da skriti.« NOVf jDOBA - da je novoustanovljena ženska zveza Minerva feministična. Njen član je tudi Jože Školč. - da ljubljanski župan Jože Strgar ne govori resnice. »Zdi se mi, da nikoli nisem storit nič takega, zaradi česar bi me moralo biti sram,« je rekel in pordel. - da bo Marko Voljč postal podpredsednik Drnovškove vlade. Ostal je razpet tam nekje med Nikaragvo in Kostariko, Drnovšek pa med strankarskimi nabodali. - da se dva izmed štirih podpredsednikov LDS Jaša L. Zlobec in Edvard Oven razumeta. Zlobec je celo pisal Drnovšku, da odstopa z vseh funkcij v stranki, če Oven postane minister. Drnovšek je oba izključil izmed predlaganih ministrov. - da nam naslednja dva meseca grozi kakšna večja nevarnost, celo mirneje bomo lahko spali. Zaradi remonta so namreč izklopili jedrsko elektrarno. - da je Elan slovenski poslovni simbol. Postal je hrvaški adut v rokah dokazovanja moči hrvaške enotnosti nad slovenskim elanovskim spletkarstvom. - da papež govori tekočo slovenščino. Po kranjsko lahko samo prebere tisto, kar mu drugi napišejo, to pa je tudi dovolj, da vzbudi evforijo med tržaškimi slovenskimi verniki. - da se turisti bojijo obiskati Slovenijo. Res pa je, da se nekateri zaposleni v kvazi družbenih podjetjih na obali bojijo tujcev, saj so med prvomajskimi prazniki zaprli vrata. - da prvega maja več ne praznujemo. Slavljenje tega praznika se je letos kljub slabemu vremenu spremenilo v izlete v naravo, saj gledanje dreves stane manj kot gledanje stevvardes. ■ - da so vsi slovenski časopisi, na katerih z velikimi črkami piše »samostojni«, zares takšni. Ta kakovostni pridevnik izpolnjujejo le v tolikšni meri, ki odgovarja njihovim političnim donatorjem. - da slovenska diplomacija ni dovolj aktivna. Kmalu pričakujemo Rupsijev polet na Mars, kjer mu bodo Marsovci predali listino o navezavi diplomatskih odnosov. - da je Drnovšek pri sestavi vlade trgoval na vse strani. Res pa je, da je v vladi tudi minister iz stranke krščanskih demokratov, ki bo, kot kaže, uspela ohraniti vsaj en ministrski stolček, pa četudi bo to le ministrstvo za trgovino, ki ga bo pokrival Jože Jeraj. Ja, je že dobro, če se nikomur ne zameriš preveč. - da se zgolj cerkveni dostojanstveniki zavzemajo za vernike v Razkrižju, ki kljub temu, da so Slovenci, poslušajo cerkvene obrede v hrvaščini, saj spadajo pod zagrebško nadškofijo. Za rabo slovenskega jezika se je zavzel tudi naš notranji minister Igor Bavčar, ki je besnim krajanom obljubil bogoslužje v slovenščini. Ja, če ne gre drugače, pa z ukazom. Sedaj bo tudi župnik v Razkrižju videl, da je oblast res oblast. No, pa tudi Igor jo je dobro odnesel, če ne drugega je pridobil nove volilce. BREZ DLAKE NA f JEZIKU KiBfUNI innff 9S9MH?° AUDREV HEPBURN Vloge, v katerih je upodabljala aristokratsko eleganco, so ji bile pisane na kožo, saj se ji po žilah pretaka modra kri. Je ena izmed redkih, ki so ji pripadali najnežnejši vzdevki, kot, recimo, srnica, gozdna vila... S plahim pogledom je rjavooka lepotica zasenčila svetlolase hollywoodske zvezde, svoje privatno življenje pa je pred svetom skoraj popolnoma skrila. 4. maja je praznovala 62. rojstni dan. Pravi, da jo prihodnost navdaja s strahom, sovraži pohlep ljudi, ki hočejo bogateti na tuj račun in na račun okolja. »Zakaj nihče ne uvidi, da denarja ne moreš jesti?« se obupano sprašuje. TD PROGRAM GLASBA PRIREDITVE PO SLOVENIJI NAGRADNA KRIŽANKA HOROSKOP SOS IZ POSTELJE STOPITE BLIŽE SLOVENSKI VOJAKI NOVf 130BA ____v______ TA TEDEN NA TV NOVE NADALJEVANKE NA TV SLOVENIJA V mesecu maju bodo na TV Slovenija začeli predvajati kar devet novih nadaljevank in nanizank. Po izteku nemške nadaljevanke Bertinijevi boste lahko osem petkovih večerov spremljali angleško nadaljevanko z naslovom Semenj ničevosti, ki je nastala v režiji Diarmuida Lavvrencea in Michaela Morrisa. Nadaljevanka je bila posneta po znanem romanu velikega angleškega pisatelja W. M. Thackeraya in nadvse plastično prikazuje dobo in življenje njegovih junakov, predvsem pa zgodbo mlade Becky Sharp in njene naivne prijateljice Amelije. Nadaljevanka Semenj ničevosti je eden najambicioz-nejših projektov BBC-jeve redakcije klasičnega dramskega programa. V sredini meseca, točneje 16. maja, si boste lahko ogledali tudi prvega od osmih delov ameriške nadaljevanke Zlata leta. Znani avtor knjižnih uspešnic, Stephen King, je posebej za televizijo napisal scenarij za nadaljevanko, ki jo je med drugimi režiral tudi Ken Fink. Zgodba nadaljevanke je zmes trilerja in fantastike, akcijske drame in romance. Osrednji junak je sedemdesetletni Harlan VVilliams, ki je po eksploziji v državnem laboratoriju, kjer dela kot vratar, podvržen čudnim učinkom kemičnih sredstev - procesu pomlajevanja. V nedeljskem popoldanskem sporedu pa si boste 10. maja lahko ogledali prvi del angleško-avstralske nadaljevanke z naslovom Prezirani heroj. To je dramatična zgodba o dečku, ki v težkih razmerah odrašča v fanta in moža. Starša se ne razumeta in edino oporo najde v lepi in mladi učiteljici, ki v njem odkrije slikarski talent in mu vlije samozavest. Nadaljevanka Prezirani heroj ima štiri dele, zrežiral pa jo je Oscar VVitbread. Prvega maja je TV Slovenija v Sovinem sporedu začela predvajati novo angleško nadaljevanko, ki je nastala leta 1990 po scenariju Malcolma Bradburyja in v režiji Davida Tuckerja. Originalen naslov nadaljevnake je The gravy tra-in, pripoveduje pa o dr. Hansu Joachimu Dorfmannu, mladem, vestnem in ambicioznem uslužbencu kulturne sekcije EGS v Bruslju. Nadaljevanka nekoliko hudomušno predstavlja EGS, njeno birokracijo, boje posameznikov za stopničke v njeni hierarhiji... Nadaljevanka ima štiri dele, na sporedu pa bo vsak dan. Takoj po njenem izteku, 5. maja, boste lahko gledali še eno angleško nadaljevanko z naslovom Glo-ry Boys. Scenarij zanjo je napisal Gerald Seymour, leta 1984 pa jo je zrežiral Michael Fergu-son. V treh delih nadaljevanke njeni avtorji pripovedujejo eno izmed zgodb mednarodnega terorizma v njej pa nastopa vrsta znanih angleških televizijskih igralcev, med tujimi zvezdniki pa sta imenitna Rod Steiger in Anthony Parkins. The Justice Game je tretja majska angleška nadaljevanka na TV Slovenija. Scenarij zanjo je napisal John Brovvn, režiral pa jo je Norman Stone. Pripoveduje o advokatu Dominicu Rossiju, ki se je po uspešni karieri v New Vorku vrnil v rojstni kraj Glasgovv. Sprva je verjel, da je mesto še zmeraj isto, znano in prijazno. Toda kmalu slučajno odkrije niti, ki povezujejo do takrat nepojasnjene umore in naenkrat se podoba mesta spremeni. Leto dni po nastanku prve serije o advokatu Rossiju, leta 1990, so posneli še drugo. Tokrat junak odpotuje na počitnice v Italijo, kjer se zaljubi v skriv- nostno neznanko. V Sovi si boste lahko ogledali vseh sedem delov skupaj. Advokata Rossija pa bo zamenjala avstralska nadaljevanka Vietnam, ki v desetih delih prikazuje avstralsko udeležbo v vietnamski vojni skozi usodo neke družine. Čeprav nadaljevanka vsebuje prizore nasilja, je to predvsem zgodba, ki opozarja na grozljivost in absurd vojne. Pred kratkim so gledalci Sove lahko videli italijansko nadaljevanko Hobotnica III. Ob koncu meseca maja si boste lahko ogledali še Hobotnico IV. Videli boste, da inšpektor Corrado ne odneha. V Milanu se tako z novimi sodelavci še naprej bojuje proti kriminalu in mafiji, ki je razpletla svoje mreže tudi na sever Italije. V sredo, 20. maja, bodo na TV Slovenija začeli predvajati tudi novo humoristično nanizanko. Tema je televizija. Televizijska producentka združi v skupino štiri mlade in obetajoče ustvarjalce, ki si morajo v zelo kratkem času izmisliti dobro oddajo. Vse štiri je namestila kar v svojo hišo. Zadreg in smešnih situacij tako ne manjka v vseh devetnajstih delih nanizanke, ki je nastala po scenariju Roberta Griffarda in Hovvarda Adlerja ter v režiji Joela Zwicka. FRANCI SLAK PONOVNO STOPA NA SCENO SLOVENSKEGA FILMA V Uredništvu igranega programa na TV Slovenija so napovedali snemanje novega televizijskega filma, seveda z željo po celovečernem filmu KO ZAPREM OČI, scenarista in režiserja Francija Slaka. Franci Slak je svojo filmsko kariero začel pred leti prav na televiziji s celovečernim filmom Krizno obdobje in svoje filmsko obdobje demonstrativno zaključil leta 1987 s filmom Hudodelci. Tokrat se vrača na filmsko sceno, kot sam pravi, v upanju, da se s slovenskim filmom vendarle še da kaj storiti. V svojem razmišljanju je zelo kritičen do Ministrstva za kulturo ter predvsem do njegove kulturne politike v slovenskem filmu. Vendar Franci Slak, kljub težkim razmeram v domači filmski produkciji ni obupal. Tudi tokrat mu je ponudila roko slovenska televizija, ki bo v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo in »ostanki« Vibe filma prevzela produkcijo njegovega filma. Tokrat se je še posebej izkazala televizijska tehnika. Odločili so se za snemanje na super 16, kar preprosto pomeni enostavnejšo in kvalitetnejšo povečavo na 35 mm. Medtem ko bo televizijski film, ki ga bomo gledali doma na malih zaslonih, pač odvisen od kvalitete, ki jo premore televizijska elektronika. Super 16 je tehnika, ki je pri nas še novost, v Evropi pa že vsakdanjost. Zato si bomo vsaj za začetek sposodili kamero od Čehov in če bo vse po sreči, kot pravi g. Strehovec s TV Slovenija, bomo morda lahko usposobili tudi lasten laboratorij, sicer pa bodo morali film razviti v tujini. V sedanjem težkem položaju produkcije slovenskega filma pa ima, kot pravi urednik Jernej Novak, le slovenska televizija vse pogoje za proizvodnjo celovečernih filmov. Zgodba filma Ko zaprem oči, je namenoma preprosta, kot pravi scenarist in režiser Franci Slak: »Sedaj ni čas velikih projektov.« Po žanru gre za neke vrste kriminalko, obremenjeno s političnim sistemom, ki ostaja kot grenak spomin iz otroštva glavne igralke. Za vlogo Ane je režiser izbral debitantko, saj kot profesor ČETRTEK, 7. MAJ filmske montaže na AGRFTV meni, da je dolžnost režiserja, da oblikuje mlade talente. Petra Govc je študentka igralstva, direktor fotografije bo gost iz Zagreba, prav tako debitant Sven Pepeonik, kostumografka Bjanka Ursulov, scenograf Tomaž Marolt, ki pravi, da bo v svoji scenografiji izkoristil vse lepote Plečnikove Ljubljane. Dramaturg filma je Silvan Furlan, snemati pa naj bi predvidoma začel 24. aprila. Filmski spored na TV Slovenija V majskem filmskem sporedu se bo na TV Slovenija iztekel cikel filmov Alfreda Hitchcocka, sledili pa mu bodo filmi znanega režiserja Louisa Bu-nuela. Osemnajstega maja boste tako lahko videli franco-sko-španski film, posnet leta 1977, z naslovom Ta mračni predmet poželenja. Režiser, Louis Bunuel, je ta film posnel po literarni predlogi Pierra Lo-uysa. To je zgodba o ženski, ki moškega zapeljuje, obenem pa mu vzbuja poželenje in frustracijo. Film združuje obsedenost v povezavi s spolnostjo in nasiljem, kar je tematika več Bunuelovih filmov. Ljubezenske igre so v filmu prikazane s pravim sijajem, režiser pa je vanjo vpeljal še en mračen element poželenja, namreč terorizma, ki veje iz obstoječe morale, družbe, ekonomije, kulture, psihologije in končno - iz politike. Teden zatem, v ponedeljek, 25. maja, pa si boste lahko ogledali še en Bunuelov film z naslovom Diskretni čar bur-žoazije, ki ga je posnel leta 1972 v francosko-špansko-ita-lijanski koprodukciji. Junaki filma so prijatelji, ki se jim pri večerji dogaja vse mogoče. S tem filmom se je Bunuel vrnil k svojemu zgodnjemu nadrealizmu, zato v filmu ne manjka bizarnih domislic, polnih avtorskih prijemov. Bunuel si je skratka privoščil buržoazijo, obenem pa ni ponudil enoznačnega odgovora, torej pojasnila za zadrego svojih šestih junakov. Film Diskretni čar buržoazije je bil nagrajen z Oskarjem za najboljši tuji film. Umetniški večer v četrtek, 14. maja, bo predstavil Georgea Orwela ali s pravim imenom Eriča Blairja. Kdo še ni slišal za Orwela ali za Orvvelo-vo leto? Odlični angleški dokumentarec bo predstavil pisatelja, ki je s svojimi najbolj popularnimi deli zelo natančno in nazorno predstavil svet totalitarizma, njegove mehanizme kakor tudi psihologijo gospodarjev in podložnikov. Dokumentarcu bo sledil angleški barvni celovečerni animirani film z naslovom Živalska farma. Film je nastal po Orvvelovi literarni predlogi v režiji Johna Halasa in Joya Batchelora. Zgodba pripoveduje o živalih, na farmi, ki se uprejo gospodarju. Na tej farmi so vse živali enake... Toda kmalu postanejo nekatere bolj enake kot druge... Videli bomo torej odličen animirani film, ki so ga na berlinskem festivalu leta 1956 uvrstili med deset najboljših filmov leta. Med filmi, ki si jih boste lahko ogledali v petkovi Sovi, gre posebej omeniti film z naslovom Območje somraka. To je film, v katerem so štirje znani režiserji, ljubitelji zvrsti grozljivk - John Landis, Števen Spielberg, Joe Dante in Georg Miler - posneli nenavaden film, kjer prevladuje svojevrstna domišljija in je pravi sprehod skozi čas. Ob nedeljah popoldne se na prvem programu TV Slovenija vrstijo ponovitve uspešnejših filmov. V mesecu maju boste tako lahko še enkrat videli filme Dvakrat v življenju, Heroin, Španski vrtnar, Orca - kit ubijalec in film Nočna izmena. SLOVENIJA 1 10.00 Video strani 10.10 Program za otroke 10.10 Pedenjžep, 10.40 Stare japonske pravljice: Žerjavova hvaležnost 10.50 Šolska TV, ponovitev 10.50 Boj za obstanek: Ptica, ki živi v mnogoženstvu, 11.15 Angleščina - Follovv me, 19. lekcija, 11.35 Kemija: anorganske spojine ogljika 12.00 Poročila 12.05 Video strani 14.30 Video strani 14.40 Napovednik 14.45 Športna sreda, ponovitev 16.50 EP video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Program za otroke 17.10 EBU drame za otroke; Tatič Slavčič; 17.35 Živ Žav 18.25 EP video strani 18.28 Že veste..., svetovalno izobraževalna oddaja 19.05 Risanka 19.15 EPP 19.20 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport, žarišče 20.26 EPP 20.30 TV variete Maj je mesec ljubezni in ljubezen se bo skozi glasbo in ples prepletala v majski oddaji TVa-riete. V oddajo so povabili Dit-ko Haberl, Ota Pestnerja in Nevv Svving Ouartet. Vrhunska umetnika Aci Bertoncelj in Peter Ugrin bosta pričarala romantično vzdušje prebujajoče se narave. V oddaji bodo zaplesali plesalci Urške, Mojce Horvatove, plesna skupina Make up. Uvodni song Variete bo tokrat v novi preobleki; ob voditelju oddaje Alešu Valiču bodo zaplesali plesalci Urške. Tudi na ljubitelje humorja nismo pozabili. Nasmejali se boste lahko domačim skečem. Vabimo vas v našo družbo, v majski TVa-riete. 21.30 EPP 21.35 Tednik 22.25 TV dnevnik 3, vreme, šport 22.50 Poslovna borza 23.00 Mali koncert: Klara Stanič, klarinet, M. Faganel, klavir, F. Poulenc: Sonata 23.15 Napovednik 23.18 EP video strani 23.20 Sova 23.20 Dragi John, ameriška nanizanka (2/22), 23.45 Teroristi, 3., zadnji del angleške nadaljevanke, 0.35 Šingen, japonska nadaljevanka (8/ 12) 1.30 Video strani SLOVENIJA 2 15.30 Video strani 15.40 Sova, ponovitev Krila, ameriška nanizanka (14/15), Teroristi, angleška nadaljevanka (2/3), Ves svet je oder, angleška dokumentarna oddaja (10/13) 18.00 Regionalni programi - Koper, slovenska kronika 19.00 Videolestvica 19.25 Epp 19.30 TV dnevnik RAI 20.00 Pujsovi dosjeji, 12. epizoda angleške nanizanke 20.25 Napovednik 20.30 Znanost in resnica, 6., zadnji del ameriške znanstvene serije 21.30 Umetniški večer: Uroš Rojko 22.40 Vutel, eksperimentalni program KOPER 13.00 Ryan-soap opera 13.20 Agencija Rockford - serijski film 14.10 Temne vode, ameriška drama 15.40 Čudežni svet gospoda Mon-roa, ameriška barvna nanizanka 16.00 »Oresedici«, TV novice 16.10 Čarobna svetilka, otroški program 16.30 Kramljanja, v študiju Tanja Juratovec 17.00 Sever vzhod, aktualne oddaje 18.00 Slovenska kronika, informativna oddaja 18.10 Studio 2, kontaktno informativna oddaja 19.00 Vsedanes, TV dnevnik 19.30 Šport, posebna oddaja 20.05 Ryan, soap opera 20.35 »Meridiani«, aktualna tema 21.15 Na kalifornijskih cestah, serijski film 22.05 Vsedanes, TV dnevnik 22.15 Temne vode, ameriška drama 23.40 Šport, posebna oddaja kanal KANAL A 9.45 A-SHOP 10.00 Ponovitev večernega sporeda Dnevno informativni program 10.30 Male živali 10.45 Demonski kamen, ponovitev ameriškega filma 12.15 A-SHOP 19.00 A-SHOP 19.15 Podjetniška žilica, ponovitev torkove oddaje o uspešnih podjetnikih 20.00 Dober večer 20.05 Dnevno informativni program 20.30 Kanalizator show 20.50 Olimpiada možganov š Grafična priprava & grafični marketing & oblikovanje Simona Vouk . Cesta na Ostrrint 113,63000 Celje, telefon 0 fax 06334-222 Izdelujemo filme za offset • sito tisk in štampiljke. Na vašo željo vam naredimo tudi desian -zaščitni znak m oblikujemo celostno poaobo: vizitke, dopise, račune, naročilnice, dobavnice, nalepke, \ plakate, vabila, reklame za časopise, brošure in ^ reklamne letake na barvni papir. < Storitve iivojamo na "fotortavku* in računalniški opremi ^Macintosh" i laserskim izpisom (DeskTop Publishing ali "Namizno založništvo" z izhodom 2400 dpi). 21.20 Ciklus: Najboljši komedijantski par, Stan Laurel in Oliver Hardy v Fra Diavolo 22.45 A-SHOP Lahko noč HTV 1 6.40 Test; 6.45 Pregled programa; 7.00 Dobro jutro, Hrvaška; 9.00 Su-perbabica, otroška serija, ponovitev (2/13); 9.30 Smogovci, otroška serija, ponovitev (7/23); 10.00 Poročila; 10.05 TV šola - razredni pouk - spoznavanje narave; 11.05 Glasbena oddaja; 11.35 Princ z Bel Aira, humoristična serija, ponovitev; 12.00 Točno opoldne, poročila; 13.00 Slika na sliko, ponovitev; 13.45 Poročila; 13.50 Reaching for the Skies, dokumentarna serija, ponovitev (2/12); 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR; 15.05 Malavi-zija, At Stalling Speed, nadaljevanka za otroke (2/5); 16.00 Poročila; 16.05 Malavizija, nadaljevanje; 17.00 Iz sveta znanosti; 17.30 Gremo naprej; 18.25 Santa Barbara, serijski film (79); 19.10 Male skrivnosti velikih kuharskih mojstrov; 19.15 Risanka; 19.27 Nocoj...; 19.30 Dnevnik 1; 20.10 3-2-1, kviz (14/21); 21.15 Strankarski klub; 22.45 Dnevnik II; 22.05 Slika na sliko; 23.50 Poročila v nemščini; 23.55 Poročila v angleščini; 00.00 Horoskop; 00.05 Poročila; 00.10 Odjava programa HTV 2 17.40 Test; 17.55 Pregled programa; 18.00 Praga - svetovno prvenstvo v hokeju na ledu: A2-B3, posnetek; 19.30 Dnevnik; 20.10 On in ona, humoristična serija (5/13); 20.35 Živalski svet; 21.10 Sophia in Constance, nadaljevanka (4/6); 22.056 Edvard VII, serijski film (2/ 13); 22.55 Pepsi DJ Mag; 23.55 Odjava programa AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki; 9.05 Srce in smrček; 9.30 Ljudje in zemlja; 10.00 Šolska TV; 10.15 Viaje Espanol; 10.30 Lokal Hero; 12.15 Klub seniorjev; 13.00 Čas v sliki; 13.10 Me žene; 13.35 Biro Biro; 14.00 Velika dolina; 15.30 Am dam des; 16.05 »Kitajec«; 16.30 Hiti; 17.10 VVurlit-zer; 18.00 Čas v sliki; 18.30 Trio s štirimi pestmi; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Zveneča Avstrija, 21.20 Pogledi s strani; 21.30 Ptice trnovke, 23.05 Skrivnostni mrtvec; 0.30 Čas v sliki AVSTRIJA 2 8.30 Vreme'14.40 Umetniški leksikon; 14.45 Šport; 17.30 Vas razmišlja o ekologiji; 18.00 Alf; 19.00 Zvezna država danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kultura; 20.15 Poročila; 21.10 Trailer; 21.30 Kultura; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Šport; 0.00 Čas v sliki. MADŽARSKA 1 5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Lajna, madžarska lahka glasba; 9.05 Walt Disney vam predstavlja, filmi, risanke; 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 16.10 Srečanja nultega tipa sci-fi magazin; 16.55 Trije otoki na jezeru, dokumentarni film; 17.30 Kupil bom to žensko, mehiška serija; 18.00 Magazin za menedžerje; 18.45 Svet denarja; 19.00 Dodo klub, poljudnoznanstvena serija; 19.15 Za otroke; 20.00 Dnevnik, tele šport; 20.35 Twin Peaks, ameriška serija (za odrasle); 21.30 Aktualno; 21.55 Šole na meji; 22.45 Hokej na ledu, posnetek; 0.05 Dnevnik; 0.10 Dnevnik BBC. MADŽARSKA 2 17.00 Danes popoldne, magazin; 17.45 Regionalni dnevniki; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.20 Za otroke; 18.35 Telešport; 19.00 Z dušo in telesom, nemška serija; 19.43 Minute za poezijo; 20.00 Regionlani program iz studiev Budimpešta, Pšcs in Szeged; 21.00 Debatni forum; 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva, vreme; 22.30 Filmski klub TV 2: Človek, ki je vedel preveč, Hitchcockov film (čb. 1934) PETEK, 8. MAJ SLOVENIJA 1 9.45 Video strani 9.55 Program za otroke, 9.55 Čira čara, angleška nanizanka (2/ 6), 10.20 Jelenček, ponovitev serije HTV (10/13) 10.50 Znanost in resnica, ponovitev 6., zadnjega dela ameriške znanstvene serije 11.50 Poslovna borza, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 Video strani 14.55 Video strani 15.10 Umetniški večer: Uroš Rojko, ponovitev 16.20 Gospodarska oddaja: Made in Slovenija, ponovitev 16.50 EK video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike 19.05 EK video strani 19.10 Risanka 19.20 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport, forum 20.26 EPP 20.30 R. Giordano - E. Monk: Ber-tinijevi, 10., zadnji del nemške nadaljevanke 21.15 EPP 21.20 Oči kritike 22.10 TV dnevnik 3, vreme, šport 22.35 Napovednik 22.38 EP video strani 22.40 Sova 22.40 Pri Huxtablovih, 41. epizoda ameriške nanizanke 23.10 Igre s pravico, angleška nadaljevanka (1/7) 0.00 Nevarna razmerja, francoski črno bel film 1959, 105 min., (Les liaisons dange-reuses), scenarij: po knjigi Choderos De Laclosa Roger Vadim in Claude Brule, režija: Roger Vadim, fotografija: Marcel Crignon, glasba: Jack Mur-ray, igrajo: Gerard Philipe, Je-anne Moreau, Annette Vadim, Jean Valerie, Simone Renant, Jean-Louis Trintignant. V aprilu smo si lahko ogledali novejšo verzijo Nevarnih razmerij, tisto, ki je vznemirila tako filmsko občinstvo kot filmsko kritiko, predvsem pa so Frearsova Nevarna razmerja vznemirila sofisticirano občinstvo in poznavalce De Lac-losovega romana v pismih iz časov pred propadom francoske aristokracije. Frears je bil veren časom, posnel je kostim-ski film, poln igralske brilijan-ce in najrazličnejših podtek-stov. Prvi pa se je lotil Nevarnih razmerij francoski režiser Roger Vadim in to leta 1959 in se njegov film vključuje v začetke francoskega »novega vala«, ni pa doživel tako širokogrudnega in vsesplošnega odobravanja kot Frearsov film. Vadim je bil takrat v senci svoje nekdanje žene Brigite Bardot in filma In Bog je ustvaril žensko. Zanj je pričelo veljati, da je režiser, ki si na področju tabuizirane spolnosti veliko upa, da pred kamerami slači svoje ženske (B. B. in nato Anette Vadim) in tako je bil njegov film Nevarna razmerja obravnavan bolj kot eksces kot pa resno filmsko delo. Primerjave z literarno predlogo pa so bile filmu nenaklonjene, saj je Vadim postavil dogajanje v sodobni čas, to pa je bil eden bistvenejših očitkov primerje-valcev. Ti namreč niso hoteli opaziti, da je situacija sodobnega meščanskega sloja zelo podobna položaju aristokracije v romantičnih časih. Film je svojo pravo ceno dočakal šele nekaj let kasneje, v časih polne afirmacije novega vala. Tudi tokrat gre za pisma, za pisma med Valmontom in Juli-ette, v katerih si zaupata svoje ljubezenske podvige, ki so dovoljeni samo v primeru odsotnosti ljubezni. Gre skratka za samo posteljno osvajalstvo, za poigravanje s čustvi drugega. Takšna so pravila igre, ki sta si jih postavila Valmont in Juli- ete, je pa Valmont tisti, ki se zaljubi v nedolžno mladoporočenko Marianne in s tem prekrši pravila igre, h katerih spoštovanju ga prične pozivati Ju-liete. Njuno orožje se pričenja obračati proti njima samima. V filmu, postavljenem v okolje diplomacije, je svojo predzadnjo vlogo pred filmskimi kamerami odigral veliki Gerard Philipe. Ob njem so imenitna Jeanne Moreau in Jeanne Valerie, v vlogi Marianne je zaigrala takratna Vadimova žena Anette Vadim, za katero pa je Roger Vadim kasneje izjavil, da je poleg tega, da ni talentirana igralka, tudi lena. Toda to so bile besede prizadetega, saj bo gledalstvo privlačni Anette Stroyberg-Vadim precej naklonjeno. 1.50 Video strani SLOVENIJA 2 15.30 Video strani 13.40 Sova, ponovitev, Dragi John, ameriška nanizanka (2/22), Teroristi, 3., zadnji del angleške nadaljevanke, Šingen, japonska nadaljevanka (8/ 12) 18.00 Regionalni programi - Maribor, slovenska kronika 19.00 Jazz in blues 19.25 EPP 19.30 TV dnevnik ZDF 20.00 Pujsovi dosjeji, 13. epizoda angleške nanizanke 20.25 Napovednik 20.30 Intervju 21.20 Slovenski magazin 21.50 Dobrodošli 22.20 Umetniški eksperimentalni program, Studio City 23.20 Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije: B. Arnič: Pesem planin, D. Šoštakovič: VI. simfonija 0.15 Vutel, eksperimentalni program KOPER 13.00 Ryan, soap opera 13.20 Agencija Rockford, serijski film 14.10 Izobčenci iz Poker Fiat, ameriški vvestern 15.30 Čudežni svet gospoda Mon-roa, ameriška barvna nanizanka 16.00 »Oresedici«, TV novice 16.10 Čarobna svetilka, otroški program Barba Malu in sto ruskih pravljic, risanke 16.30 Tarzanovi trije izzivi, ameriški barvni pustolovski film 18.00 Slovenska kronika, informativna oddaja 18.10 Studio 2 19.00 Vse danes, TV dnevnik 19.25 Ryan 19.45 Agencija Rockford, serijski film 20.35 »Bella TV«, razvedrilni program v živo 22.20 Vse danes, TV dnevnik 22.30 Globus 23.20 Na kalifornijskih cestah, serijski film kanal KANAL A 9.45 Ponovitev večernega sporeda Dnevno informativni program 10.30 Olimpiada možganov, ponovitev kviza 11.00 Fra Diavolo, ponovitev komedije s Stanom in Oliverjem 12.20 A-SHOP 19.00 A-SHOP 19.15 Kult-ura, ponovitev sredine oddaje o kulturi 19.45 A-SHOP 20.00 Dober večer 20.05 Dnevno informativni program 20.35 35 mm, oddaja o novostih na filmskem platnu 20.45 Popotnik skozi čas, znan-stveno-fantastični film 22.30 A-SHOP Lahko noč SOBOTA, 9. MAJ HTV 1 6.40 Test; 6.55 Pregled programa; 7.00 Dobro jutro, Hrvaška; 9.00 At Stalling Speed, serija za otroke, ponovitev (2/5); 9.30 Zgodbe z dveh strani, otroška serija (3/4); 10.00 Poročila; 10.05 TV šola - predmetni pouk, spoznavanje družbe, program za učence od 5. do 8. razreda; 11.05 Glasbena oddaja; 11.35 On in ona, humoristična serija, ponovitev; 12.00 Točno opoldne, poročila; 13.00 Slika na sliko, ponovitev; 13.45 Poročila; 13.50 Edvvard VII, nadaljevanka, ponovitev (2/13); 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR; 15.05 Malavizija, Joey in Rdeči sokol, otroška nadaljevanka (3/ 5); 16.00 Poročila; 16.05 Malavizija, nadaljevanje; 17.00 Morje; 17.30 Gremo naprej; 18.30 Santa Barbara, serijski film (80); 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik I; 20.10 Me je kdo iskal?; 21.15 Poslovni klub; 22.15 Ekran brez okvirja; 23.15 Dnevnik II; 23.35 Poročila v angleščini; 23.40 Slika na sliko; 00.25 Horoskop; 00.30 Maurice - britanski igrani film; 02.45 Poročila; 02.50 Odjava programa HTV 2 19.00 Test; 19.15 Vremenska napoved; 19.30 Dnevnik; 20.10 China Beach, serijski film (2/8); 21.05 Ro-sranne, humoristična serija (11/16); 21.35 Rock koncert; 22.40 Fashion Tape; 23.15 Nezlomljivi, serijski film (2/15); 00.00 Gardijada; 03.00 Odjava programa AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki; 9.05 Srce in smrček; 9.30 Ruščina; 10.00 Šolska TV; 10.30 Ptice trnovke; 12.10 Akvarel; 12.15 Poročila; 13.00 Čas v sliki; 13.35 Biro Biro; 14.00 Velika dolina; 14.50 Helfi; 15.00 Jaz in ti; 15.30 Am dam des; 16.05 »Dvoboj«; 16.30 Mini kviz; 17.10 VVurlitzer; 18.00 Čas v sliki; 18.30 Trio s štirimi pestmi; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Akt xy nerešen; 21.25 Pogledi s strani; 21.35 Srčni utrip v troje; 23.05 Šport; 23.25 Akt xy nerešen; 23.35 Ocean v plamenih; 1.05 Čas v sliki. AVSTRIJA 2 8.30 Vreme; 15.40 Umetniški leksikon; 15.45 Dragocenost krone; 17.30 Srečanje v naravi; 18.00 Simpsonovi; 18.30 Kolo sreče; 19.00 Zvezna država danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kultura; 20.15 Dediščina vulkana; 21.00 Znanost; 21.15 Otvoritev dunajskih slovesnosti; 23.00 Čas v sliki; 23.10 Dunajske slovesnosti; 23.30 Gledališke improvizacije; 0.35 Španija; 2.05 Poročila. MADŽARSKA 1 5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Sotrpini, rehabilitacijski magazin; 8.50 Prirodno zdravilstvo; 9.00 Dallas, 72. del ameriške serije; 9.50 Žrebanje lota; 9.55 Zdravilo koristi, škodi?, pon.; 10.10 Serijski film, ponovitev; 10.35 Makovi cvetovi, ponovitev; 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 16.10 Glasbeno tv-gledališče, Mi-klčs Szinetšr; 17.10 To je naša edina Zemlja, dokumentarni film; 17.45 Svet denarja; 18.00 Okno, program uslug; 18.55 Vprašanja kristjanov; 19.00 Štetje nazaj; 19.15 Za otroke; 20.00 Dnevnik, tele-šport; 20.35 Dallas, ponovitev; 21.35 Panorama, svetovna politika; 22.40 Berlin, Alexanderplatz, nem-ško-italijanska serija; 24.00 Dnevnik; 0.05 Dnevnik Antenne 2. MADŽARSKA 2 6.00 in 12.00 Regionalni program; 16.00 Danes popoldne; 16.05 Pan-optikum mesta Prage, češka serija; 17.05 Danes popoldne, magazin; 17.45 Regionalni dnevniki; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.18 Za otroke; 18.30 Pet barvnih krogov; 19.00 Brezdomci, angleški tv-film; 20.00 Spot Light, domači pop zvezdniki; 20.30 50 minut s pisatelji; 21.20 Mislec, znanstvena tv-revija; 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva, vreme; 22.25 Pred koncem dneva; 22.50 Šeherezada, 1. del francosko-nemške serije; 23.40 Jazz - klub tv 2. SLOVENIJA 1 8.20 Video strani 8.30 Izbor, 8.30 Angleščina - Fol- low me, 48. lekcija, 8.50 Radovedni taček: Drevo, 9.05 Lonček, kuhaj: testenine s čičerko, 9.15 Klub klobuk, 11.10 Zgodbe iz školjke 12.00 Poročila 12.05 Tok, tok, ponovitev 14.00 Intervju, ponovitev 14.50 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Napovednik 16.00 Tednik, ponovitev 16.50 EP video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 Ne joči, Peter, slovenski črno bel film, 1964, scenarij: Ivan Ribič, režija: France Štiglic, fotografija: Ivan Marinček, glasba: Alojz Srebotnjak, igrajo: Lojze Rozman, -Bert Sotlar, Majda Potokar, Zlatko Šugman, Bogdan Lubej v vlogi Petra. Pred skoraj tremi desetletji je eden najbolj vidnih slovenskih filmskih ustvarjalcev, France Štiglic, posnel humorno partizansko zgodbo NE JOČI PETER. Gre za pripoved o križih in težavah partizanske trojke, ki mora prepeljati Petra na varno, na osvobojeno ozemlje. Prebijajo se skozi vrsto pasti in ovir, med sovražniki, veliko težav pa jim seveda povzroča mali Peter, ki je poln otroških vragolij in nagajivosti, ki so jim komajda kos. Zanje je to seveda sila naporno, sama naloga pa se zdi prekaljenim borcem kar malo ponižujoča. Za gledalce pa vsa ta akcija deluje obenem sproščeno humorno in dovolj napeto. Ne gre za enega najboljših Štigličevih filmskih stvaritev, vsekakor pa za zelo zabaven film, ki vedno znova pritegne gledalce vseh starosti, saj je ustvarjalcem uspelo prikazati krutosti vojnega časa skozi humorno obarvana očala. Vsekakor pa velja opozoriti tudi na igro vseh glavnih protagonistov, še posebej na malega Petra, kjer je France Štiglic znova, po filmu Dolina miru, dokazal svoj izjemen smisel za delo z otroki. 18.55 EP video strani 19.00 Risanka 19.10 Napovednik 19.15 Žrebanje 3x3 19.25 EPP 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport, utrip 20.26 EPP 20.30 Pohod Ljubljana 92, reportaža 20.55 EPP 21.00 Malmoe: Pesem Evrovizije 92, prenos 0.20 Sova, 0.20 Murphy Brown, 23. epizoda angleške nanizanke, 0.50 Igre s pravico, angleška nadaljevanka (2/7), 1.40 Nočne ure, 8. epizoda ameriškega varietejskega programa 2.00/2.10 Video strani SLOVENIJA 2 13.45 Video strani 13.55 Domžale: Tenis - polfinale, prenos, reporter Tomaž Lajevec 16.05 Sova, ponovitev, Pri Huxta-blovih, 41. epizoda ameriške nanizanke, Igre s pravico, angleška nadaljevanka (1/7) 17.30 Prisluhnimo tišini 17.45 Angleščina v poslovnih stikih 18.00 Poglej in zadeni 18.30 Boš videl, kaj dela Dolenj’c, 1. oddaja Dolenjci so ugotovili, da Lojze Slak s svojim ansamblom prav na Dolenjskem, od koder je doma, nastopa najbolj poredko. Ko je Lojzetu ta ugotovitev prišla na uho, je sklenil, da Dolenjce, ki so že po naravi veseli ljudje, razveseli še z veselo prireditvijo. Dveurno prireditev, ki je bila zadnji dan aprila v dvorani Ma- rof v Novem mestu, bo Televizija Slovenija gledalcem predvajala v polurnih oddajah vsakih štirinajst dni v običajnem terminu, ki je namenjen domači glasbi. V oddajah bodo ob Slakovem ansamblu nastopili še Dolenjski oktet, satirična skupina Modra kronika, Folklorna skupina Kres, Alfi Nipič s svojimi muzikanti, Ansambel Ottavia Brajka, že v prvi oddaji pa Alpski kvintet. Oddaje bosta vodila Novo-meščanka Renata Mikec in Janez Dolinar, režiral pa jih bo Jože Kloboves. 19.00 Kremenčkovi, 10. epizoda ameriške risane serije 19.25 EPP 19.30 TV dnevnik RTV Srbija 20.15 Klasika 20.30 Ljubezen in krogle, angleški barvni film, 1978, 90 min., (LOVE AND BUL-LETS), scenarij: VVendell May-es, John Melson, režija: Stuart Rosenberg, fotografija: Antho-ny Richmond, glasba: Lalo Schifrin, igrajo: Charles Bron-son, Jill Ireland, Rod Steiger, Bradford Dillman. Hladnokrvno in nepopustljivo se policijski poročnik Char-lie Congers spopada z nevarno gangstersko tolpo, v kateri kar mrgoli malih in velikih rib. Ko izve, da je v Švici Jackie Pruitt, ljubica mafijaškega šefa Joa Bomposa, ki mora dobro zastražena prenašati popolno osamitev, da se ne bi na sodišču ponovno pojavila kot priča, jo z vso potrebno spretnostjo ugrabi in z njo zbeži. Seveda so jima zasledovalci ves čas za petami, zato sredi očarljive švicarske zimske idile ne manjka nasilnih in okrutnih prizorov. Vseeno pa se ubežnika zbližita in celo zaljubita. A kaj ko take zveze ponavadi nimajo svetle prihodnosti... Zanimivo je, da je v filmu nastopil znani zakonski par Charles Bronson in Jill Ireland. Igralka, ki je pred slabima dvema letoma umrla za rakom, je od poroke z Bronsonom nastopila v sedemdesetih letih v večini njegovih filmov. Ob njiju se pojavlja v filmu še ena slavna igralska osebnost in to je Rod Steiger. 22.10 TV dnevnik 3, vreme, šport 22.35 Napovednik 22.38 EP video strani 22.40 Umetniški eksperimentalni program: Tračarije 23.40 Tenis, polfinale, posnetek iz Domžal 0.40 Vutel, eksperimentalni program KOPER 13.00 Ryan, soap opera 13.20 Agencija Rockford, serijski film 14.10 Joe Dacota, ameriški vvestern 15.30 Čudežni svet gospoda Mon-roea, ameriška barvna nanizanka 16.00 Čarobna svetilka, otroški program Dedkove pripovedke, serijski animirani film Prosim, ne jejte marjetic, serijski film 17.00 Na kalifornijskih cestah, serijski film 18.00 Globus 19.00 Vsedanes, TV dnevnik 19.25 Jutri je nedelja, verska oddaja 19.35 Ryan, soap opera 19.55 Agencija Rockford, serijski film 20.45 »Agora-andiamo avanti«, razmišljanja o našem vsakdanjiku 22.25 Vsedanes, TV dnevnik 22.35 Angel z reke, mehiška barvna drama ^ naši razgledi vam v premislek HTV 1 7.30 Test; 7.55 Pregled programa; 8.00 Poročila; 8.05 TV koledar; 8.15 Slika na sliko, ponovitev; 9.00 Šola; 10.00 Shovv otroškega zbora Zvezdice; 11.00 Poročila; 11.05 Izbrano v tem tednu, China Beach, serijski film, ponovitev (2/8), Vi in vaš video; 13.30 J. Gotovac: opera (1/3); 14.00 Poročila; 14.05 Dobra stara Škotska, ameriški igrani film; 15.25 Denver - zadnji dinozaver, risana nadaljevanka, ponovitev (7/21); 15.50 Dopolnitev; 16.00 Poročila; 16.05 Turbo limach show; 17.15 Razseljena Hrvaška; 18.00 Poročila; 18.05 Kralji reke, serijski film(4/ 4); 19.00 V začetku je bila beseda; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik I; 20.10 VVitches of Eastvvick, ameriški igrani film; 22.10 Lepa naša; 22.40 Dnevnik II; 23.00 Slika na sliko; 23.40 Horoskop; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Poročila; 00.00 Serijski maraton: Princesa Daisy; 03.40 Odjava programa HTV 2 16.10 Test; 16.25 Pregled programa; 16.30 Praga, svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, posnetek; 18.00 Rokomet, prvenstvo Hrvaške, Medveščak - Zagreb, 1. polčas; 18.35 EPP; 18.45 Rokomet, 2. polčas; 19.20 Glasba; 19.30 Dnevnik; 20.10 V deželi orlov, dokumentarna serija (2/8); 21.00 Zgodba z naslovne strani (12); 21.35 Cosby Shovv (11); 22.05 Hrvaška nogometna liga; 23.10 Klic na pomoč, serijski film (12); 23.55 Praga: svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, posnetek; 00.55 Hit-depo; 03.25 Odpoved programa AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki; 9.05 Simpsonovi, Angleščina za začetnike; 10.00 Francoščina; 10.30 Ruščina; 11.00 Srčni utrip v troje; 12.30 Halo Avstrija, halo Dunaj; 13.00 Čas v sliki; 13.35 Tvoje, moje, naše; 15.20 O moj darling; 16.00 Otroški VVurlitzer; 17.10 »Dvoboj v pragozdu«; 17.35 Nadaljevanja ne bo; 18.00 Čas v sliki; 18.30 Trio s štirimi pestmi; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Najboljše iz zabitega para; 21.00 Evrovizijski grand prix 92; 0.00 Čas v sliki; 0.05 Fantom v raju; 1.35 Čas v sliki; 1.40 Ex libris. AVSTRIJA 2 8.00 Vreme'12.50 Umetniški leksikon; 12.55 Šport; 15.30 Morilec Dimitrij Karamazov; 17.00 Kolumb in čas odkritij; 17.45 Kdo me hoče; 18.00 Alf; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki' 20.00 Kultura; 20.15 Ptice; 22.15 Čas v sliki; 22.25 Šport; 22.35 Dakota Harris; 0.00 Šport; 11.00 Čas v sliki; 1.05 Ex libris. MADŽARSKA 6.15 Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.40 Za otroke in ne le za njih; 11.00 TV magister; 12.30 Panorama, svetovna politika; 13.30 Sezamova ulica, za otroke; 14.30 Šport: Hokej na ledu - Peteroboj, jahanje; 15.45 Barometer, politični shovv; 16.50 Tekmovanje koreografov; 17.55 Za otroke, risanka; 18.25 Moja hiša, stanovanjska kultura; 19.00 Jol!y Joker, nemška serija; 20.00 Dnevnik, telešport; 20.40 Priigrana ljubezen, angleški film; 22.20 Popevka Evrovizije, prenos iz Mal-mfija; 1.20 Dnevnik. MADŽARSKA 2 6.00 Sončni tv, za Budimpešto; 8.30 Tečaj iz računalništva; 9.05 Gozdovniki; 9.25 Narodnostne oddaje v hrvaškem in srbskem, nemškem, romunskem in slovaškem jeziku, vmes glasba narodnosti; 11.35 Čebelica Maja, risanka; 12.00 Familia DD, madžarska serija; 12.30 Iskanje poti, debatni program za mladino; 12.55 Tekunice, otroška serija; 13.20 Popoldne; 13.30 Čudovite živali; 13.45 Žandar v pokoju, francoski film; 15.25 Avtoma-gazin; 15.55 Nogomet, angleški pokal; 18.35 Za otroke; 19.05 Knight Rider, ameriška serija; 20.00 Golob, ameriški film; 21.40 Geza Ott-lik, ob njegovi 80-letnici; 22.00 Večerni saldo; 22.25 Morilci so med nami, nemški (DDR) čb film. NEDELJA, 10. MAJ SLOVENIJA 1 9.00 Video strani 9.10 Program za otroke, 9.10 Živ žav, ponovitev, 10.00 Ebu drame za otroke: Tatič slaščic, ponovitev 10.25 Naša pesem, 2. oddaja 11.05 Kronika, ponovitev kanadske poljudnoznanstvene serije (3/26) 11.30 Obzorje duha 12.00 Poročila 12.05 EP video strani 12.10 Ljudje in zemlja 12.40 Boš videl, kaj dela Dolenj e, ponovitev 1. dela 13.10 Video strani 14.25 Heroin, ponovitev francoskega filma 15.55 Napovednik 16.00 S. Borg: Junak med barabami, angleško-avstralska nadaljevanka, (Ratbag Hero), scenarij: Sonia Borg, igrajo: Tony Briggs, Marion Edvvard, Reg Evans, Lavvrence Held, Terry Gill in drugi, režija: Oscar Wit-bread. To je dramatična zgodba o dečku, ki v težkih razmerah odrašča v fanta in v moža. Mickovo otroštvo ob reki ni rožnato, ima pa tudi kakšno prijetno in smešno dogodivščino. Žalosten in prizadet je, ker se starši ne razumejo, šolski upravitelj pa je grob in surov. Na srečo ima oporo v lepi in mladi učiteljici, ki v njem odkrije slikarski talent in mu zbudi samozavest. Ko se družinske razmere poslabšajo, mora Mick poprijeti za trdo delo v nevarni divjini. Situacija se še poslabša, ko mu umre mati... 16.50 EP video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 1 17.10 Orel je pristal, angleški barvni film, 1976, 131 min., (THE EAGLE HAS LANDED), scenarij: Tom Man-kievvicz po romanu Jacka Hig-ginsa, režija: John Sturges, fotografija: Tony Richmond, glasba: Lalo Schifrin, igrajo: Michael Caine, Donald Suther-land, Robert Duvall, Jack Ple-asence. Film, ki je nastal po literarni predlogi Jacka Higginsa je pravzaprav docela verjeten. Higgins se je v svojem obsežnem romanu lotil namišljene zgodbe, postavljene v čas druge svetovne vojne, ko naj bi Hitler dobil idejo ugrabiti Win-stona Churchilla. Stvar njegovih podrejenih naj bi bila, kako bodo zadevo izpeljali in kdo se je bo lotil. Eden najožjih Hitlerjevih sodelavcev, Himmler, naj bi izrabil polkovnika Radia, da bi vodil celotno operacijo. Ta se je odločil za poveljnika padalcev Steinerja, znanega po izjemnih podvigih, ki pa je bil zaradi zavzemanja za židovsko dekle suspendiran in v nemilosti pri vojnih oblasteh. Za pomočnika je dobil pripadnika IRE Liama Devlina, ki se je bil brez pomislekov pripravljen povezati z Nemci zoper Angleže. Tovrstna vojno-vohunska operacija je seveda odlična tema za prenos na filmsko plat- no, zato so se filmski ustvarjalci potrudili, da so zbrali odlično igralsko ekipo, kar naj bi jim vnaprej zagotovilo uspeh pri občinstvu. Michael Caine v vlogi hladnega, samozavestnega padalskega šefa, ki se dobro zaveda pasti hazarderske naloge in Donald Suther-land kot cinični Irec Liam De-vlin, ki se tik pred nemško padalsko četo pojavi v prijetni vasici podeželskega Norfolka, kjer naj bi novembra 1943 Churchill preživel vikend, da bi Nemcem pomagal pri izpeljavi akcije, sta s svojima igralskima osebnostima vnesla v zgodbo veliko mero dinamike in napetosti. Kljub temu, da sta zapletena v karseda nečastno in sramotno početje, njuna značaja nista predstavljena enoplastno, saj vsak od njiju v določenem trenutku razkrije svojo človeško plat. Še posebej hvaležno vlogo je v tem pogledu dobil Sutherland: v Norfolku se je zaljubil v čedno domačinko in novo čustvo ga je povsem spremenilo. 18.40 TV Mernik 18.55 Risanka 19.10 Napovednik 19.20 Slovenski loto 19.25 EPP 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport, zrcalo tedna 20.26 EPP 20.30 Zdravo 21.30 EPP 21.35 Festival Daljnega vzhoda, avstralska dokumentarna serija (6/6) 22.25 TV Dnevnik 3, vreme, šport 22.45 Napovednik 22.50 EP video strani 22.55 Sova, ameriške video smeš-nice, 4. epizoda ameriškega varietejskega programa, Igre s pravico (3/7) 0.10 Video strani SLOVENIJA 2 12.20 Video strani 12.30 Sova, ponovitev, Murphy Brovvn, 23. epizoda ameriške nanizanke, Igre s pravico, angleška nadaljevanka (2/7) 13.35 Napovednik 13.50 športna nedelja (13.50 Športno popoldne, 14.00 Domžale - tenis, finale, ob cca 14.00 biljard, po biljara-du vključitev v hokej) 19.25 EPP 19.30 TV dnevnik HTV 20.00 Videogodba 20.30 Galaktična Odiseja, japonska dokumentarna serija (5/9) 21.20 Aleksa Šantič, koprodukcija TV SA in TVS (1/8) 22.10 Športni pregled 22.40 Gala baletni koncert »Prix Lausanne 92« 23.40 Vutel KOPER 13.00 Ryan, soap opera 13.20 Agencija Rockford, serijski film 14.10 Angel z reke, mehiška barvna drama 15.40 Prosim, ne jejte marjetic 16.00 Čarobna svetilka, Dedkove pripovedka, serijski animirani film Baba Malu' in sto ruskih pravljic, risanke 16.40 »Agora’ - andiamo avanti«, razmišljanja o našem vsakdanjiku 18.20 »Meridiani«, aktualna tema 19.00 Vsedanes, TV dnevnik 19.25 Ryan, soap opera 19.45 Agencija Rockford, serijski film 20.35 Življenje na cesti, ameriški film 22.05 Žrebanje LOTO 22.00 Na kalifornijskih cestah, serijski film 23.10 »Yesterday«, zgodovina pop glasbe HTV 1 7.30 Test: 7.55 Pregled programa; 8.00 TV koledar; 8.15 Slika na sliko, ponovitev; 9.00 Smogovci, otroška serija, ponovitev (7/23); 9.30 Nedeljski živahneži; 10.30 Žgodbe o lisici, risana serija (8,9/13); 10.55 Poročila; 11.00 Narodna glasba; 11.30 Plodovi zemlje, oddaja za kmetovalce; 12.30 Mir in dobrota; 13.00 Hišni ljubljenci; 13.30 Potopis; 14.00 Poročila; 14.05 Mikser M; 14.45 Zlatko in detektivi; 15.30 Nedeljsko popoldne; 17.00 Moj stric Benjamin, francoski igrani film 18.30 Dopolnitev; 18.50 Tom in Jer-ry, risana serija (4/26);; 19.15 TV-fortuna; 19.30 Dnevnik I; 20.10 Sedma noč; 21.40 Dnevnik II; 22.00 Šport; 22.15 Resna glasba; 23.15 TV tednik; 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 00.00 Poročila; 00.05 Odjava programa HTV 2 14.05 Test; 14.20 Pregled programa; 14.25 Nedeljsko športno popoldne; 15.00 Boks : prvenstvo Hrvaške, finale, posnetek; 16.00 Rovinj, košarka, prvenstvo Hrvaške, ženske, finale; 17.30 Praga : svetovno prvenstvo v hokeju na ledu,; finale; 20.15 Vrnitev Sherlocka Holmesa, serijski film (1); 21.10 Po brezkončnem svetu, potopis (1/5); 21.45 Bagdad Cafe humoristična serija (14/15); 22.15 Sestanek, nemški igrani film; 23.55 Jazz; 00.25 Odjava programa AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki; 9.05 Kultura; 10.15 Žita cesarica Avstrije; 11.00 Ura za tisk; 12.00 Tedenski pregled; 12.30 Kultura skupnega življenja; 13.00 Čas v sliki; 13.10 Vse pleše kot žvižgam; 14.25 Rabi; 15.30 Jaz in ti; 15.55 Sedemkrat jaz in ti; 16.10 Družina Sonenschein; 17.10 Mladinski magazin; 18.00 Čas v sliki; 18.05 Alf; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Most čez Mosel; 21.05 Matere; 21.55 Nesreča brez želja; 22.50 Osebna izpoved; 23.20 Le Dortoir; 0.15 Čas v sliki. AVSTRIJA 2 8.00 Vreme; 9.00 Čas v sliki; 9.30 Walt Disney predstavlja; 11.00 Pikova dama (opera); 12.25 Domovina, tuja domovina; 12.55 Športno popoldne; 16.30 Klub seniorjev; 17.15 Šport; 20.15 Lovec brez pomisleka; 21.50 Čas v sliki; 21.55 Šport; 22.00 L. A. Law; 22.50 Starost ne ščiti pred poroko; 0.25 FBI; 1.10 Čas v sliki; MADŽARSKA 1 6.45 Vaška tv, magazin; 7.30 Za otroke; 8.30 Nedeljski magazin, ne le za tiste, ki doma sedijo; 10.55 Košarkam drž. prvenstvo; 12.35 Prehod, Judit Endrei; 13.45 Folk glasba v Vigadu; 14.20 Varstvo člo vekovih pravic; 14.55 Okna pripo vedujejo, angleška serija; 15.20 Te le video; 15.25 Zdravstveno preda vanje; 16.00 Zgodovinski kviz 16.40 Verski program za reformate 17.00 Disneyjevi filmi; 18.45 Gool nogometni pregled; 19.30 Teden dnevnik, telešport; 20.40 Noč sv Lovrenca, italijanski film; 22.35 Sci fi magazin; 23.15 Kiri Te Kanava v londonskem Royal Albert Hallu, večer arij. MADŽARSKA 2 7.00 Sončnica; 9.05 Za otroke; 10.10 Priprave za Hag; 11.10 Magazin Alpe-Jadran; 11.30 Vera in kultura; 12.00 O beguncih; 12.40 Tretji kanal, o barvah; 13.10 Pomagač, magazin za prizadete ljudi; 13.30 Narodopisni zakladi; 13.47 Narodne; 14.00 Izobraževanje za kmete; 14.30 Usode, magazin; 15.20 Odškodnina, privatizacija; 15.40 Pojoče diine, dokumentarni film; 16.10 Dixie glasba; 16.35 Žandarji in tatovi, ital. film; 18.30 Delta; 19.05 Fa-milia DD, madžarska serija; 20.10 Bil je nek ansambel, Locomotiv GT; 21.15 Dogodki tedna; 22.15 Telešport. PONEDELJEK, 11. MAJ SLOVENIJA 1 9.10 Video strani 9.20 Program za otroke, L. Palje-tak: Bajka o kraljevih češnjah 10.10 R.Giordeno: Bertinijevi, ponovitev nemške nadaljevanke (9/10) 10.55 TV Mernik, ponovitev 11.10 Forum, ponovitev 11.30 Utrip, ponovitev 11.45 Zrcalo tedna, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 Video strani 16.05 Video strani 16.15 Napovednik 16.20 Dobrodošli, ponovitev 16.50 EP video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Program za otroke, 17.10 Radovedni taček. pravljica, Pravljica za lahko noč ima čudežno moč. Kot bi mignil, zaspiš. Tudi Marko bi skoraj zaspal. Ampak ne zaradi čarobne moči pravljice pač pa zaradi dolgočasja. Taček pač ni rojen pravljičar. In kako se stvari razpletajo? Skoraj pravljično. Scenarij Igor Palčič, sodelujejo Nace Simončič, Marko Okorn in Miran Čanak. Scena Tomaž Marolt, glasbena oprema Ivo Meša, redakcija Irena Struna Arko, režija Boštjan Korbar. 17.30 J. Bevc: Ko bo pomlad, igrana serija (1/6) 18.10 Obzorja duha, ponovitev 18.40 EP video strani 18.45 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija (4/9) 19.10 Risanka 19.17 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport, žarišče 20.26 EPP 20.55 EPP 21.00 Dosje 21.40 Tito Strozzi - Maja Gregl - Zvonko llijič : Igra in resničnost, drama HTV drama hrvaške televizije Ko sta Tito Strozz in Eliza Gerner preživljala počitnice v Stratfordu, sta bili igralski zvezdi Shakespearovih dram Lavvrence Olivier in Vivien Le-igh. Ob tem se je Strozziju porodila ideja o drami iz življenja igralcev. Gradivo je črpal iz sodobnega življenja. Nastalo je gledališko delo »Igra v dvoje«. Ker se je zbal kritike, se je podpisal s psevdonimom Richard Seekhim, kar pomeni, išči ga. Kritika je dramo označila kot »tipično ameriško«. Gledališko predstavo Tita Strozzija sta v naš čas in na mali ekran prenesla dramaturginja Maja Gregl, ki je napisala scenarij in Zvonko llijič, ki je delo režiral. Drama je dobila naslov »Igra in resničnost«. V njej sta partnerja mlada igralka in starejši igralec, ki to vlogo igrata tako na odru, kakor tudi v zasebnem življenju. Ko igrata igro in resničnost, vznemirjata sebe in gledalce, drama je polna preobratov, resničnost neprestano meji na iluzijo. Televizijsko priredbo te drame pa sta odigrala Rade Šer-bedžija in Ena Begovič. 22.50 TV dnevnik 3, vreme, šport 23.15 Napovednik 23.20 EP video strani 23.25 Sova, Igre s pravico, angleška nadaljevanka (4/7), Zvezdne steze, 19. epizoda ameriške nanizanke 1.05 Video strani SLOVENIJA 2 15.15 Video strani 15.25 Oči kritike, ponovitev 16.15 Sova, ponovitev, ameriške video smešnice, 4. epizoda ameriškega varietejskega programa, Igre s pravico, angleška nadaljevanka (3/7) 17.30 Evropsko prvenstvo v Tae kwo ndo, posnetek 18.00 Regionalni programi, slovenska kronika, 18.10 Festivali Daljnega vzhoda, avstralska dokumentarna serija (4/6), ponovitev 19.00 Videošport 19.25 EPP 19.30 TV dnevnik Koper - Capodi-stria 20.00 Serijski film 20.30 Gospodarska oddaja: 10.000 obratov 21.00 Sedma steza 21.30 Ciklus filmov A. Hitchcocka, Sever - severozahod, ameriški film ameriški barvni film, 1959, (NORTH BY NORTHVVEST), režija: Alfred Hitchcock, igrajo: Cary Grant, Eva Maria Saint, James Mason. Hitchcockova mojstrovina SEVER SEVEROZAHOD sodi v obdobje najplodnejšega Hitchcockovega ustvarjanja. Pred tem filmom je posnel Vrtoglavico, za njim pa Psycho. Brez dvoma sodi Sever severozahod med najatraktivnejše Hitchcockove filme, med tiste, kjer je združil tipično hitchcoc-kovski »suspense« z akcijo. To je zgodba o povprečnem Američanu Rogerju Thomillu (C. Grant), sicer tipičnem nedozorelem moškem brez večjih razpoznavnih kvalitet in karakternih odlik, ki se znajde v vrtincu najbolj nevarne vohunsko-kri-minalne spletke, (ki jo vodi James Mason). Te nove okoliščine ga silijo v akcijo, ki ga spremeni v aktivnega bojevnika, ki si bo nazadnje zaslužil nagrado - lepo Evo. 23.40 Umetniški eksperimentalni program, kriminal 0.10 Yutel, eksperimentalni program KOPER 13.00 Ryan, soap opera 13.20 Agencija Rockford, serijski film 14.10 Življenje na cesti, ameriški barni film 15.40 Dedkove pripovedke, serijski animirani film 16.00 »Oresedici«, TV novice 16.10 Čarobna svetilka, otroški program Baba Malu in sto ruskih pravljic, risanke Prosim, ne jejte marjetic, serijski film 17.00 »Yesterday«, zgodovina pop glasbe 17.30 Čudežni svet gospoda Mon-roa, serijski film 18.00 Slovenska kronika, informativna oddaja 18.10 Studio 2 19.00 Vsedanes, TV dnevnik 19.25 Ryan, soap opera 19.45 Agencija Rockford, serijski film 20.35 Ponedeljkov športni pregled EXPORTER d.o.o. — Izola UVOZ - IZVOZ - REZERVNI DELI TEHNIČNE OPREME - ČISTILA IN ŠAMPONI PRIZNANE FIRME SVNCHEM S.p.A IZ ITALIJE - TUNE V KONZERVI, TESTENINE, PIŠKOTI PRODAJA NA VELIKO ZA TOLARJE TEL./FAX. 066/62-747 • 22.05 Vsedanes, TV dnevnik 22.15 Dolina resja, nadaljevanka 5/ 7 23.05 Na kalifornijskih cestah, serijski film HTV 1 6.40 Test; 6.55 Pregled programa; 7.00 Dobro jutro - Mozaik; 9.00 Joey in Rdeči sokol, otroška serija, ponovitev (3/5); 9.30 Jaz, lutkar, Vanda Šestak (7/7); 9.45 Deček Skok, otroška serija (6/7); 10.00 Poročila; 10.05 TV šola, program za učence 1. in 2. razreda; 11.05 Glasbena oddaja; 11.35 Cosby Show, ponovitev; 12.00 Točno opoldne, poročila; 13.00 TV tednik, ponovitev; 13.45 Poročila; 13.50 Vrnitev Sherlocka Holmesa, serijski film, ponovitev (1); 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR; 15.05 Malavi-zija, Silas, otroška serija (1/12), 16.00 Poročila; 16.05 Malavizija, nadaljevanje; 17.00 Dokumentarna oddaja; 17.30 Gremo naprej; 18.30 Santa Barbara - serijski film (81); 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik I; 20.10 N. Fabrio: Učenje življenja, 1. del; 21.55 Dnevnik II, 22.15 Nedotakljivi. ameriški igrani film; 23.40 Slika na sliko, 00.25 Poročila v angleščini, 00.30 Horoskop; 00.35 Poročila, 00.40 Odjava programa HTV 2 19.00 Test, 19.15 Vremensko poročilo; 19.30 Dnevnik; 20.10 Svet športa; 21.00 Sophia in Constance, serijski film (5/6), 21.55 Popolna tujca, humoristična nadaljevanka (17/27), 22.20 Šansoni; 22.55 Gabrijelov ogenj, serijski film (11/21), 23.45 Izven korita; 00.25 Odjava programa AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki, 9.05 Srce in smrček, 9.30 Slike iz Avstrije, 10.00 Šolska TV, 10.30 Lovec brez pomisleka, 12.00 Nočni studio, 13.00 Čas v sliki, 14.10 Velika dolina, 15.00 Jaz in ti, 15.05 Nils Holgerson, 15.30 Am dam des, 16.05 »Pingvin«, 16.30 Ding dong, 17.10 Wur-litzer, 18.00 Čas v sliki, 18.30 Trio s štirimi pestmi, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Šport, 21.25 Miami vice, 22.10 »Filmski poljub«, 22.35 Kar ste hoteli vedeti o seksu, 0.00 Hiša plesa, 0.05 Čas v sliki. AVSTRIJA 2 8.00 Vreme, 17.00 Umetniški leksikon, 17.05 Svet od 1940 do 1960, 17.30 Lindenstrasse, 18.00 Alf, 18.30 Ljubezen na prvi pogled, 19.00 Zvezna država danes, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Kultura, 20.15 Ženska v najlepših letih, 21.15 Teleskop, 22.00 Čas v sliki, 22.30 Španija v senci sonca, 23.15 Nočni studio, 0.15 Halo Avstrija, halo Dunaj, 0.45 Čas v sliki. MADŽARSKA 1 5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Nemški magazin; 8.50 Imej rad ponedeljek, ponovitev; 9.35 Zdravilo - koristi, škodi?, pon.; 9.50 Serijski film, ponovitev; 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 16.10 Rezerviran čas; 16.25 Tržno gospodarstvo, japonska serija; 17.00 Zajtrk plus, pon.; 17.25 Kupil bom to žensko, 9. del mehiške serije; 17.50 Katoliška kronika; 18.00 Prehod, magazin; 18.40 Svet denarja; 18.50 Videokli-pi; 19.00 Igra; 19.15 Za otroke; 20.00 Dnevnik, telešport; 20.40 Prebijte en večer z menoj; Tarnaš Vi-tray; 22.50 Aktualno; 23.15 Svet videa; 24.00 Dnevnik; 0.05 Dnevnik BBC. MADŽARSKA 2 15.00 Prenos zasedanja Parlamenta; 17.05 Danes popoldne, magazin; 17.45 Regionalni dnevniki; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.20 Za otroke; 18.45 Naše korenine: Bur-genland; 20.05 Calyp-show, magazin založnikov plošč; 20.30 Telešport; 21.00 Studio '92, kulturni tednik; 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva; 22.30 Ptice in ptice ujede, italijanski čb film (Toto). TOREK, 12. MAJ SLOVENIJA 1 8.50 Video strani 9.00 Program za otroke, Zgodbe iz školjke 10.00 Šolska TV, 10.00 Boj za obstanek: Divjanje zajcev, ob 10.25 Angleščina Follovv me, 50. lekcija, ob 10.45 Kemija: Onesnaževalci organskega in anorganskega izvora 11.00 Sedma steza, ponovitev 11.30 Prisluhnimo tišini, ponovitev 11.45 Angleščina v poslovnih stikih, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 Video strani 14.25 Video strani 14.35 Napovednik 14.40 Ciklus filmov A. Hitchcocka: Sever-severozahod, ponovitev 16.50 EP video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.10 Program za otroke, 17.10 Lonček kuhaj: piškoti iz ovsenih kosmičev, 17.25 Plamenica, angleško-sloven-sko-češka koprodukcija (1/ 6), 17.50 Prežihov Voranc: Solzice 18.35 Video strani 18.40 Alpe-Donava-Jadran 19.10 Risanka 19.17 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport, žarišče 20.26 EPP 20.30 Osmi dan 21.20 Novosti založb 21.30 EPP 21.35 Grad na soncu, francoska nadaljevanka (3/6) 22.25 TV dnevnik 3, vreme, šport 22.50 Poslovna borza 23.00 Napovednik 23.05 Video strani 23.10 Sova, Življenje po Henryju, angleška nanizanka (4/6), ' Igre s pravico, angleška nadaljevanka (5/7), Glasbeni utrinek: Claude Debussy: Prva rapsodija 0.35 Video strani SLOVENIJA 2 14.20 Video strani 14.30 Dosje, ponovitev 15.10 Sova, ponovitev, Igre s pravico. angleška nadaljevanka (4/7), Zvezdne steze, 19. epizoda ameriške nanizanke 16.50 Svet poroča 17.30 Slovenci v zamejstvu 18.00 Regionalni programi - Koper, slovenska kronika 19.00 Orion 19.25 EPP 19.30 TV dnevnik Sarajevo 20.00 Serijski film 20.30 Glasba, show in cirkus 21.30 Omizje 23.30 Svet poroča, ponovitev 0.10 Vutel, eksperimentalni program KOPER 13.00 Ryan, soap opera 13.20 Agencija Rockford, serijski film 14.10 Ponedeljkov športni pregled, ponovitev 15.40 Dedkove pripovedke, serijski animirani film 16.00 »Oresedici« TV novice 16.10 Čarobna svetilka, otroški program Baba Malu in sto ruskih pravljic, risanke Prosim, ne jejte marjetic 17.00 Dolina resja, nadaljevanka 5/7 18.00 Slovenska kronika, informativna oddaja 18.10 Studio 2, informativno kontaktna oddaja 19.00 Vse danes, TV dnevnik 19.25 Ryan, soap opera 19.45 Agencija Rockford, serijski film 20.35 Sol Madrid, ameriška barvna kriminalka 22.00 Vse danes, TV dnevnik 22.10 »Dove il si' suona«, skupna tedenska informativna oddaja italijanske skupnosti 22.40 Vrnitev Jacka Sladea, ameriški vvestern HTV 1 6.40 Test; 6.55 Pregled programa; 7.00 Dobro jutro, Hrvaška; 9.00 Si-las, serija za otroke, ponovitev (1/ 12); 9.30 Mali svet; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola, jezikovno umetniško področje za učence od 5. do 8. razreda; 11.05 Glasbena oddaja; 11.35 Popolna tujca, humoristična oddaja, ponovitev; 12.00 Točno opoldne, poročila; 13.00 Slika na sliko; 13.45 Poročila; 13.50 Gabrijelov ogenj, serijski film, ponovitev (11/21); 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR; 15.05 Malavizija Bat-man, otroška serija (28/34); 16.00 Poročila; 16.05 Malavizija, nadaljevanje; 17.00 Izobraževalna oddaja; 17.30 Gremo dalje; 18.30 Santa Barbara, serijski film (82); 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik I; 20.10 Ljudje, ki so ubili Kennedyja, dokumentarna serija (3/5); 21.10 V pr- £ ŠTAJKKSKA K*NK* OBRTI IN TODJETNlin A O. D. CELJE PONUDBA DELNIC PRVE EMISIJE Štajerska banka obrti in podjetništva d.d., Celje nudi manjšo količino delnic prve emisije. Delnice so nominirane v DEM, vplačljive in izplačljive v tolarjih. Vrednost ene delnice je 500 DEM. Pri nakupu ali prodaji se uporablja srednji tečaj za DEM Banke Slovenije, ki velja na dan transakcije. Zainteresirani naj za dodatne informacije pokličejo na telefon (063) 441-500 int. 232. £ ŠTAJERSKA »»Mm OBRTI IN PODJEl NlSTVA I). I). CEIJE SREDA, 13. MAJ vem planu; 22.40 Vox; 23.10 Dnevnik II; 23.30 Slika na sliko; 0.15 Poročila v angleščini; 0.20 Horoskop; 0.25 Poročila; 0.30 Odjava programa HTV 2 19.05 Test; 19.20 Loto; 19.30 Dnevnik; 20.10 Kavarna na zdravje, humoristična serija (25); 20.35 Appol-lo Show; 21.10 Sophia in Constan-ce, serijski film (6/6); 22.05 Pravica do krvi, serijski film (1/3); V središču te sodobne mestne pripovedi je črnec Sammy Dean, svobodni reporter, kateri se zaradi denarnih težav, odloči za detektivsko delo. Bogataš Granville Baker ga najame, da poišče njegovo hčer, za katero so ugrabitelji zahtevali 20.000 funtov. No, zgodba v resnici izgleda drugače: Virginia, ki je odvisna od droge, je svojega očeta pravzaprav hotela kaznovati zaradi odnosa, ki ga ima s svojim nezakonskim sinom, črncem Royem, za katerega Virginia do takrat ni vedela, da obstaja. Roy je s pomočjo prijatelja VVinstona, bivšega zapornika, takorekoč ugrabil Virginio, za odkupnino pa so nameravali kupiti večjo količino droge in denar, ki bi ga dobili, razdeliti na tri dele. No, vse pa se je odvijalo povsem v drugačni smeri... Raziskava pelje Sammyja v različne sredine - od sijočih bogataških rezidenc do turobnosti Londona in Manchestra ... 22.55 Resna glasba; 23.55 Odjava programa. AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki; 9.05Nevarni flirt; 9.30 Angleščina za začetnike; 10.00 Šolska TV; 10.30 Morilec Dimitrij Karamazo; 11.55 Dežela za vse letne čase; 12.05 Športna arena; 13.00 Čas v sliki; 13.35 Biro Biro; 14.00 Velika dolina; 14.45 Jutrišnji mojstri; 15.00 Jaz in ti; 15.30 Am dam des; 16.05 »Mati«; 17.10 Wur-litzer; 18.00 Čas v sliki; 18.30 Trio s štirimi pestmi; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Universum; 21.15 Ptice trnovke; 22.50 Misel na umor; 0.35 Čas v sliki. AVSTRIJA 2 8.30 Vreme; 16.55 Umetniški leksikon; 17.00 Viaje el Espanol; 17.30 Usmeritev; 18.00 Alf; 18.30 Gaudi-max; 19.00 Zvezna država danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kultura; 20.15 Kdor se smeje, zmaga; 21.00 Selfman; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Avstrija II; 0.00 Čas v sliki. MADŽARSKA 1 5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Angleščina; 8.50 Moški in ženska, ob 100-letnici rojstva Fri-gyesa Karinthyja; 10.00 Moja hiša..., ponovitev; 10.30 Serijski film, ponovitev; 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 16.10 Drehscheibe Europa, nemški magazin; 16.40 Rezerviran čas; 17.10 Veliki Bommie, poljudnoznanstveni film; 17.55 Kupil bom to žensko, 10. del mehiške serije; 18.00 Kulturni referat; 18.25 Program madžarskih Židov; 18.40 Svet denarja; 18.50 Videoklipi; 19.00 Igra; 19.15 Za otroke; 20.00 Dnevnik, telešport; 20.40 Twin Peaks, 24. del ameriške serije (za odrasle); 21.35 Rezerviran čas; 22.00 Krog s kredo, politični debatni program; 23.00 Calcio, italijanski nogomet; 0.40 Dnevnik; 0.45 Dnevnik BBS. MADŽARSKA 2 10.00 Prenos zasedanja Parlamenta; 16.00 Danes popoldne, magazin, vmes poročila, vreme, kviz; 17.45 Regionalni dnevnik; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.19 Za otroke; 18.40 Telešport; 19.05 Kdo pa je ta deček, francoska serija; 20.00 J. E. Massenet, ob 150-letnici skladateljevega rojstva; 20.20 Nogomet: Madžarska - Anglija; 22.20 Večerni saldo; 22.45 Pred koncem dneva; 23.10 Veliki dnevi v našem stoletju, francoska dokumentarna serija. SLOVENIJA 1 8.50 Video strani 9.00 Program za otroke; 9.00 Intermezzo za klovne, zabavno glasbena oddaja, ob 9.35 Prežihov Voranc: Solzice, ponovitev 9.55 Gala baletni koncert, Prix Lausanne 92, ponovitev 1. dela 10.55 Grad na soncu, ponovitev francoske nadaljevanke (3/6) 11.50 Poslovna borza, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Napovednik 16.00 Galaktična Odiseja, ponovitev japonske serije (5/9) 16.50 EP video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke 19.05 EP video strani 19.10 Risanka 19.17 Napovednik 19.24 EPP 19.30 TV dnevnik 2, šport, vreme, žarišče 20.26 EPP 30.30 Film tedna: Krst, francoski barvni film, 1989, 120 min. (Bapteme), scenarij in režija: Rene Fere, fotografija: Pierre Lhome, glasba: Evelyne Stroh, igrajo: Valerie Stroh, Je-an-lves Berteloot, Jacgues Bonnaffe, Pierre Alain Chapu-is, Edith Scob, Rene Ozo. Filmi nostalgije praviloma izhajajo iz osebne izkušnje in se spominjajo časov, ko iz zamegljene odmaknjenosti prihajajo mehkobne podobe minulih časov, leposti zažarijo kot drobceni dragulji, žalosti in trpljanja pa zgubljajo tedanjo bolečo ostrino. Film Krst je predvsem film nostalgije, je biografija njegovega ustvarjalca Reneja Fereta, ki je napisal zgodbo svojih staršev in svoje mladosti najprej v literarni obliki romana, ki se mu zaradi osebnega pristopa in pristopa in prizadetosti ni zdel do konca literarno uresničljiv. K napisanemu s je vrnil čez nekaj let, ko je odkril staro fotografijo svoje družine, fotografijo, na kateri sta njegova starša in prvorojenec, ki je umrl v požaru nekaj let kasneje. Ta fotografija je dala avtorju filma inspiracijo za nekakšno filmsko sago o življenju družine od izpred vojnih časov, leta 1935, pa do sredine šestdsetih let. Aline je hčerka podeželskih krčmarjev in za njeno roko se poteguje lokalni notar. Toda dekle se odloča drugače, v njihov kraj je pripotoval s svojim bratom Pierre in srce lepotice se je vnelo za prišleka. Da bi lahko uveljavila svojo voljo in se poročila s Pierrom zaigra lažno nosečnost in čeprav bo ta prevara skalila odnose v družini, pričneta Aline in Pierre relativno srečno družinsko življenje, ki ga pretrese nesrečna smrt prvorojenca, ki je Aline ne more povsem preboleti tudi potem, ko rodi še dva sinova - Francoisa, ki bo postal odvetnik in Remija, ki se bo posvetil igralstvu. V filmu spremljamo kroniko življenja družine v predvojnih, medvojnih in povojnih časih, njen ekonomski razvoj, nihanje odnosov med možem in ženo, odraščanje otrok, vse do očetove bolezni, ki utrjuje tudi siceršnje skladje v družini. Gre torej za nostalgično družinsko kroniko, ki jo je prizadeti avtor napolnil s pravo mero čustvenosti in distančne realnosti. Predvsem pa film Krst prerašča samo kroniko družine in postaja tudi kronika časov, v katerih je družina živela. 22.35 EPP 22.40 TV dnevnik 3, vreme, šport 23.05 Napovednik 23.10 Video strani 23.15 Kronika, kanadska poljudnoznanstvena serija (5/26) 23.40 Sova Krila, ameriška nanizanka (15/15), Igre s pravico, angleška nadaljevanka (6/7), Ves svet je oder, angleška dokumentarna serija (11/13) 1.50 Video strani SLOVENIJA 2 15.30 Video strani 15.40 Osmi dan 16.30 Sova, ponovitev Življenje po Henryju, angleška nanizanka (4/6), Igre s pravico, angleška nadaljevanka (5/7), Glasbeni utrinek Claude Debussy: Prva rapsodija 18.00 Regionalni programi - Maribor, slovenska kronika 19.00 Psiho 19.25 EPP 19.30 TV dnevnik ORF 20.00 Serijski film 20.30 Športna sreda (finale pokala UEFA, 2. tekma 20.15/ 30-23.30 - Ajax : Torino) 23.30 O preizkušnji (Prix Lausanne) 23.55 Koncert iz jazz kluba Turist 0.55 Vutel, eksperimentalni program KOPER 13.00 Ryan, soap opera 13.20 Agencija Rockford, serijski film 14.10 Vrnitev Jacka Sladea, ameriški vvestern 15.30 Čudežni svet gospoda Mon-roa, serijski film 16.00 »Oresediči«, TV novice 16.10 Čarobna svetilka, otroški program Baba Malu in sto ruskih pravljic, risanke Prosim, ne jejte marjetic 17.00 Na kalifornijskih cestah, serijski film 18.00 Slovenska kronika, informativna oddaja 18.10 Studio 2 19.00 Vsedanes, TV dnevnik 19.25 Ryan, soap opera 19.45 Agencija Rockford, serijski film 20.35 Kramljanja, v studiu Tanja Juratovec 21.05 Sever vzhod, aktualne oddaje 22.05 Vsedanes, TV dnevnik 22.15 Sodobna umetnost, dokumentarna oddaja 22.45 Želim si krila, ameriška drama Trgovsko podjet|e d.o.o. Dobojska 16 (Hudinja), Celje tel.: tel: (063) 38-011 tel.-fax.: (063) 31-193 UGODNO: VILIČARJI ms IN REZERVNI DELI Delovni čas od 7.00 do 15.00 ob sobotah - zaprto Se priporočamo! HTV 1 6.40 Test; 6.55 Pregled programa: 7.00 Dobro jutro, Hrvaška; 9.00 Bat-man, otroška serija, ponovitev (28 34); 9.30 Kremenčkovi, risana serija; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola, program za učence 3. in 4 razredov osnovne šole; 11.05 Glasbena oddaja; 11.35 Kavarna Na zdravje, humoristična serija, ponovitev; 12.00 Točno opoldne, poročila; 13.00 Slika na sliko, ponovitev; 13.45 Poročila; 13.50 Klic na pomoč, serijski film, ponovitev; 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR; 15.05 Izobraževalni program; 15.35 Malavizija - Superbabica, serijski film za otroke (3/13); 16.00 Poročila; 16.05 Malavizija, nadaljevanje; 17.00 Potopis; 17.30 Gremo naprej: 18.30 Santa Barbara, serijski film (83); 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik I; 20.10 La fantome de la liberte, francoski igrani film; 21.50 Dopolnitev; 22.00 V obnovi Hrvaške; 22.35 Dnevnik II; 23.00 Slika na sliko; 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 0.00 Poročila; 0.05 Odjava programa HTV 2 19.00 Test; 19.15 Vremensko poročilo; 19.30 Dnevnik; 20.10 Reac-hing for the Skies, dokumentarna serija (3/12); 21.05 Avstralija; 21.35 Dopolnitev; 21.50 Kockar, serijski film (1/6); 22.45 Princ z Bel Aira, humoristična serija (3/4), 23.10 Re-tro-manija; 23.50 Odjava programa AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki; 9.05 Srce in smrček; 9.30 Francoščina; 10.00 Šolska TV; 10.30 Ptice trnovke; 12.05 Poročila; 13.00 Čas v sliki; 13.35 Biro Biro; 14.00 Velika dolina; 15.00 Jaz in ti; 15.05 Niklaas iz Flandrije; 15.55 Natančno poglej; 16.05 Na tihih tačkah: 16.30 Heure-ka; 17.10 Wurlitzer; 18.00 Čas v sliki; 18.05 Me žene; 18.30 Trio s štirimi pestmi; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Natakar, plačat; 21.45 Pogledi s strani: 21.55 Model in vohun; 22.45 Je hudič res otrok; 0.25 FBI; 1.20 Čas v sliki AVSTRIJA 2 8.30 Vreme; 16.55 Umetniški leksikon; 17.00 Foto panorama; 17.30 Ljudje in zemlja; 18.00 Alf; 18.30 Rjoveči lev; 19.00 Zvezna država danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kultura; 20.15 Zaprta družba; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Šport, Čas v sliki MADŽARSKA 1 5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Sezamova ulica, otroška serija; 9.35 Igrani film; 10.35 Letni kolobarji, za upokojence; 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 16.10 Rezerviran čas; 16.30 Magda Frank, filmski portret; 17.00 Tržno gospodarstvo, japonska serija; 17.30 Kupil bom to žensko, 11. del mehiške serije; 17.55 Videoklipi; 18.05 Koledar 1992, poljudnoznanstveni magazin; 18.45 Svet denarja; 19.15 Za otroke; 20.00 Dnevnik, telešport; 20.40 Zuriška dvorana oklepov, nemška serija; 21.40 Odvečni ljudje, film o brezposelnih: 22.25 Tekmovanje dirigentov; 23.35 Dnevnik; 23.40 Financial Times, poslovne novice; 0.05 Dnevnik ZDF. MADŽARSKA 2 17.00 Danes popoldne, magazin, vmes poročila, vreme, kviz: 17.45 Regionalni dnevniki; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.19 Za otroke, risanka; 18.42 Zelena točka, rekreacijski šport; 19.05 Raje se zlaži, kriminalistična komedija v dveh delih, prenos iz gledališča Kapošvar; 21.45 Ponujam, poslovne ponudbe; 22.00 Večerni saldo; 22.25 Ponujam, Gy-6rgy Pomezanszki; 23.10 Celovečerni film. mVICE STRAN 16 "k'A ! vusvvi £ * iL VI TBI-T04 B6C£ /AH NA lO r L o SALži -ACjiUM 3 6" r S- f ♦.'.fc V G,i. N V0--oam S- UAiMltC, m&M i ŽO Z s * ivic. LlkaB 'M SiA»'< 7>AUi. • * L Z (U+) U 3 X, r * Z ■plCtiHC.- >iUGA 5 > m S I* T > 2. IT *EM . SinbOi. iA G 6. ti 1 D z r^epo- vec. ( l> z *.o IliSkA A 'i 5- v ‘i • r AO •40 16|6. A T l6,ueA* s- tCM. SlHfcOk *A TO uta L 5 MOrkJA TMSAVA S to 3 * 5" 2 Šfmca MA KOIE&U l> r Z S- MACER,- NICA C k A,r.s) 0 Z 2 4. '/EMilCA S.AHO>0 4 s l S- Z iv. cW v A*>e-C6bl 3 K-ita^Šm fcikiA&ca* V s l> •PILVO - *V)C zo AO s- , H6STO l/ SS v . MOLA^O 4< S" s- 5 NctklC w IVEB. čel- >lss .1 t<2. Sr > S- GESLO : _ _ _ * A i m Z H 1-0 Nagradna križnaka Nove dobe - RADIO OPČINE 1. nagrada: 2 CD plošče (OUEEN) 2. nagrada: CD SKID ROW 3. nagrada: 2. LP ERIČ CLARION Pri žrebanju bomo upoštevali pravilne rešitve, ki jih boste po pošti ali osebno dostavili v naše uredništvo do ponedeljka 11. maja, do 9. ure. Skupaj s kuponom pošljite tudi rešeno križanko, drugače rešitev ne bomo upoštevali. Nagralenci nagradne križanke Nova doba 1. nagrada: Ura Žito - Duša Škunca, Tuga Vidmarja 12, 64000 Kranj 2. nagrada: Knjiga Dober dan kruh - Čmak Lea, Vrunčeva 1, 63000 Celje 3. nagrada: majica ŽITO - Smolič Cveto, Kidričeva 7, 61330 Kočevje Nagrajencem čestitamo! Nagrade boste prejeli po pošti. ljal čez pol leta. Ni sprejel pobude, da železarna in Bolnišnica pridobita mnenje krajanov KS Štore in Teharje. Izvršni svet tudi ni zavzel svojega stališča do naših pobud in predlogov o »Elaboratu o sežigu odpadkov bolnice Celje v elektro peči Štore«, kakor so imenovali dogovor, ki naj določi pravila, ki veljajo pri zbiranju, prevozu in sežiganju odpadkov. Naše pripombe pa so: V členu 5. je treba zagotoviti, da se proces sežiganja začne pri zapisani temperaturi 1.500 stopinj Celzija. V čl. 6 mora biti jasno, da ne bodo sežigali PCB, določilo, da odpadki ne smejo povzročiti razvoja PCB pri sežigu, je nestrokovno. V čl. 8 naj bi zapisal, da bodo meritve opravili pred sežiganjem, obvezno ob prvem sežiganju in vsakič, ko pride do večjih strukturnih sprememb pripeljanih odpadkov. V čl. 10 je treba jasno zapisati, da odpadke, ki jih ne bodo sežgali, odpeljejo nazaj, na zbirno mesto v bolnišnici. Kar zadeva zbirno mesto, je zanj treba speljati ustrezen postopek z vsemi soglasji. Pri tem sploh ne more biti sporno, da je za zbirno mesto potrebno tudi uradno soglasje sanitarne inšpekcije. Pogoje za delovanje zbirnega mesta je treba določiti najmanj z lokacijskim dovoljenjem v okviru obstoječega ZN, če ne gre celo za spremembo tega. Glede čl. 15 je bilo pojasnjeno, da mnenja OSUPVO, ki naj bi bilo v prilogi, o ustreznosti postopka ni, saj ga OSUPVO ne more dati. V čl. 17 je treba določiti, da gre za redno informiranje o celotnem postopku, tudi o meritvah zraka nad elektro pečjo. Elaborat zagotavlja tudi inšpekcijski nadzor. To je dobro, vendar se sprašujemo, če bo inšpekcija nadzorovala nekaj, za kar ne more dati soglasja. Kakorkoli že, še vedno menimo, da je treba karnajhitreje poiskati rešitev, ki smo jo predlagali že v pismu z dne 13. 3. 92 št. 30JČ/92. torej v celotni državi. Ob koncu naj še ugotovimo, da na sejo IS, na kateri so razpravljali o začasnem sežiganju kužnih odpadkov v Železarni Štore ni bilo nobenega iz Republike, čeprav so bili vabljeni. V upanju, da bo čimprej prišlo do ustrezne rešitve problema, vas lepo pozdravljamo ? V vednost: - Rep. sanit. inšpekcija - IS SO Celje - Predsedstvo SO Celje - ZCC - bolnišnica Celje- J P Komunala Celje - Železarna Štore - Komisija za varstvo okolja in naravne dediščine RS, dr. HUBERT POŽARNIK - KS Štore, KS Teharje - sredstva obveščanja P. S.: Od vodstva državnega podjetja Železarne Štore pričakujemo, da bo z javno izjavo sporočilo, da bo odpadke sežigalo in ob tem zlasti zagotovi, da na ta način ne bo dodatno ogrožalo okolja. JANEZ ČRNEJ, Celje predsednik društva za varstvo okolja Celje Moja domovina Moja domovina se je začela leta 1945, ko so jo osvobo- dili zavedni Slovenci. Kar pa prej nisem vedela je to, da se mi ne dopade, ker nekateri govorijo, da polovica Slovencev sploh ni vedela, za koga so se borili, saj smo se to učili že v šoli. Tudi Nemci so bili zelo hudobni, saj so rekli, da Slovenci nismo kulturni in pošteni, kar pa seveda ni res. Slovenci smo vsi kulturni in pošteni, in se ne prodajajo za nemške marke, kakor so se tedaj, ko je bila pri nas še okupacija. Danes imajo nemške marke skrite, ko pri nas ni več okupatorja. TATJANA KRES, Velenje O. Š. Miha Pintar-Toledo Velika noč v celjski bolnišnici V nedeljo, 19. aprila, ob 20. uri, je bila na hodniku pred nevrološkim oddelkom velikonočna maša. Obreda se je udeležilo več kot 50 bolnikov z različnih oddelkov. Bogoslužje je vodil gospod Tonček Rataj. Spremljal ga je mladinski pevski zbor pod vodstvom Bernarde King. Z velikonočnimi recitacijami je sodelovala prof. Sonja Mlejnik. V velikonočnem voščilu bolnikom in prisotnim zdravstvenim delavcem se je bolniški kurat zahvalil tudi vodstvu bolnišnice, da je z dovoljenjem olepšalo praznične dni. Velikonočna podobica vsakemu bolniku namesto pirha bo trajen spomin na drugo veliko noč v bolnišnici po vojni. IVANKA MLAKER, Celje STOPITE BLIŽE, SLOVENSKI VOJAKI S.O.S. IZ POSTELJE NA VPRAŠANJA BRALCEV ODGOVARJA g. ANTON KORITNIK Gospod Koritnik, imam velik problem. Kadarkoli imam spolne odnose z mojim fantom, mi potem kar same od sebe pritečejo solze. Včasih se prav močno zjokam. Fanta imam rada in mislim, da so najini spolni odnosi povsem normalni, toda tega res ne znam pojasniti. Tudi mojega fanta skrbi, ali je kaj narobe, jaz pa mu ne znam reči nič posebnega, saj ne vem, za kaj gre. Ali je z mano kaj narobe? MARTA Ljuba Marta, močno dvomim, da bi bilo s tabo kaj posebno narobe. Če bi se zadržal pri klasični obrazložitvi tvojega problema, bi ti navedel, da imaš pojav, ki se mu strokovno reče »homo triste«, kar bi v prevodu pomenilo »žalostna duša«. Navedel bi lahko še izvor tega izraza, ki bi naj prišel od Galeniusa, grškega zdravnika in pisatelja, ki je nekoč napisal »Post coitum omne animal triste«, kar bi zopet pomenilo, da so »vse živali po koitusu žalostne«, vendar ne vem, kako bi si lahko s tem znanjem pomagala. Končno lahko te zanimivosti prebereš v vsakem žepnem seksološkem priročniku ali pa v 94. številki Erotike, od koder sem tudi sam prepisal vso silno latinščino. Morda ti tuji jezik ni najbolj pogodu, toda dandanašnji je treba k vsakemu javnemu nastopu navreči par latinskih besed, da dobi vse skupaj odgovarjajočo težo. Metoda je preizkušena in jo slovenski poslanci s pridom uporabljajo v parlamentu. Tisti, ki niso imeli tujega jezika v šoli, pa raje posegajo po romantičnih klasikih poezije ali zastarelih uradnih listin. Končno pa bi lahko tudi jaz vse skupaj zabelil s kakšno poetično obrazložitvijo: »Je ljubca jokala, 'k je brez klinčka ostala«. Ta je bila narodna. Draga Marta, kot vidiš, ti razen poceni duhovičenja nisem napisal še nič koristnega. Lahko ti le povem, da se je tudi meni zgodilo, da se je moje dekle jokalo po spolnem odnosu, čeprav ji nisem naredil nič hudega in sem bil zelo pazljiv. Še več, kasneje se je izkazalo, da je bilo narobe prav slednje, saj me je kmalu pustila. Svetujem ti, da premisliš o svojih spolnih željah in pretehtaš, ali jih tvoj fant lahko zadovolji. Povrh vsega si tudi pozabila napisati, ali te fant pretepa pred ali po spolnem odnosu in kakšni so tvoji občutki ob tem. Brez tega mi je težko predpisati kakršnokoli arcnijo. Ker mi je zmanjkalo besed, a sem hotel po stari poslanski navadi še malo nakladati, sem ti hotel napisati še kakšen Dantejev verz, a sem ugotovil, da mi tako slabo za enkrat še ne gre. HOROSKOP Oven 21. 3.-20. 4. Dolgo načrtovane zamisli boste SdtMzdai spremenili v dejanja. Uspešni boste na vsej črti, če le ne boste preveč nestrpni. Ob svojih uspehih ne pozabite na družino in prijatelje. Jejte veliko vitaminov. Srečne številke 1, 12, 17, 28, 39, 41. Bjk21. 4.-20. 5. IT*' JjZdaj bi se morali posvetiti finartč-blKl nim rečem in jih spraviti v red. Čas je tudi, da prihranke čim bolje naložite. Zaupajte samo strokovnim nasvetom, pa ne bo šlo nič narobe. Poskrbite za rekreacijo. Srečne številke 2, 3, 22, 23, 35, 42. Dvojčki m Dvojčka 21. 5.-21. 6. (čutite utrujenost? Skrajni čas je jže, da si pošteno odpočijete. Ne sprejmite zanimivega povabila na zabavo, čeprav vas mika, ampak raje ostanite doma. Bolje bi bilo, če bi šli s partnerjem v naravo. Srečne številke 11, 23, 33, 35, 36, 45. Rak 22. 6.-22. 7. IČeprav dobro veste, da nekatere |reči obvladate bolje od drugih, se žite raje v ozadju, drugače si boste nakopali sovražnike. Družinsko življenje bo harmonično, če boste pripravljeni na kompromise. Srečne številke 8, 19, 26, 29, 30, 40._____________________________ Lev 23. 7.-23. 8. ^Denar zaslužiti, je lepo, ampak pri vašem delu si zdaj želite več duhovnega zadovoljstva. Ne čakajte, da vas ta želja mine in čimprej kaj naredite za to. Dodatno izobraževanje bi vam dvignilo samozavest. Srečne številke 17, 20, 21, 23, 40, 43. Devica 24. 8.-23. 9. Duhovno ste na višku, izrabite do-_]ber vpliv zvezd in se posvetite in-ctualnemu delu. Povpraševanje po vašem znanju bo veliko. Ne pretiravajte s športom, lahko si nakopljete neprijetno poškodbo. Srečne številke 3, 4, 5, 11, 29, 37. Tehtnica 24. 9.-23. 10. Kmj Včasih stvari ne gredo od rok kot si želite. Kadar ste slabe volje, ne prignanjajte svojih sodelavcev. Prav gotovo vas ne bi razumeli. Ne pozabite na dobre odnose s partnerjem in pazite na svoje zdravje. Srečne številke 4, 15, 30, 32, 38. Škorpijon 24. 10.-22. 11. nPWS3Ne bi se radi podrejali drugim, jvendar brez prilagajanja svoji okolici zdaj ne bo šlo. Če se boste odločili za skupno delo, boste imeli lepe koristi. V ljubezni ne bo vse, kot si želite. Ne bodite ljubosumni. Srečne številke 7, 9, 18, 29, 36, 42. Strelec 23. 11.-21. 12. JJe že tako, da včasih ne zmorete ___(vsega dela doma in v službi. Ta Jen se boste slabo počutili, zato poiščite čas in si temeljito odpočijte. Tako boste lažje in hitreje opravili z nalogami, ki vas čakajo. Srečne številke 16,17,19, 22, 23, 25.___________________________________ Kozo,-oj> 22. 12.-20. 1. P^JjKer vam gre prej ko slej dobro, je BUttlzdaj pravi čas, da uresničite davne želje. Energično se lotite dobrih zamisli in jih udejanite. Marsikoga čaka presenečenje v obliki ponudbe, ki se bo pokazala kot donosna. Srečne številke 3, 5, 6, 11, 17, 21. Vodnar 21. 1.-19. 2. Čeprav vam je malce nerodno, vendar ste nagnjeni k romantiki. Pokažite partnerju odkrito to plat svojega značaja. Presenetili ga boste in preživeli boste res srečne ure v dvoje. Bodite previdni v prometu. Srečne številke 4,17,19, 41, 43, 44. Ribi 20. 2.-20. 3. Polni ste novih idej, ki jih lahko brez skrbi zaupate partnerjem. ;čite si zanimive ljudi, s katerimi se boste lahko pogovorili, pa tudi uspeh ne bo izostal. Zasebne reči pustite ob strani, ne bo škode. Srečne številke 1,13,14,22, 23, 40. BESEDE PISATELJA BOJAN ŠTIH (...) Če je res, da je kozmos samo snov, da je demiurg človeškega duha tudi snov sama, da je življenje zgolj psihično — emocionalni interval med prvim in drugim ničem in da ni ničesar, kar bi bilo pred rojstvom našega duha iz snovi in ničesar po smrti našega duha v snovi, potem moramo reči optimističnim in pozitivnim interpretom zgodovine to-le: prav vseeno je, kakšen obla-stveno-civilizacijsko-gospodarski sistem obvladuje našo hipno eksistenco na zemlji, ki jo bodo izničile posledice, o katerih govori zakon o entropiji. (...) (...) Ko bomo uničili in v temeljih razrušili, se pravi onemogočili svet oblastvene in gospodarske moči nad človekom, bomo spočeli nejasni, a romantično vzneseni začetek dobe duha, morale, kulture, in ustvarjalnosti. In če nas bodo zato obtožili, da smo zločinci, vedite, da je to edini zločin v zgodovini človeštva, ki je bil storjen v imenu humanizma, dobrote, lepote, resnice in svobode. Postanimo tedaj »zločinci«! Bodimo tedaj pesniki! (...) (...) V Hvalnici Norosti se je Erazem Rotterdamski odmaknil v pisani besedi od teološkega sveta In se obrnil v satirični obliki k nravem in navadam sveta ljudi ... Domala vsi sloji in vsi poklici takratnega sveta, vse navade in razvade, vere in nevere, dogodki in postopki, skratka vse, kar pomeni in sestavlja življenje neke dobe, je predmet Erazmove slikovite in duhovite, jedke ilustracije in sodbe. To je pravcati mimohod sveta in pri vsaki vrsti tega neveli-častnega mimohoda se Erazem ljubeznivo obrne na bralca in mu pokaže skozi lečo zmagoslavne boginje Norosti prave obraze in neponarejene vrednote ... Navade in razvade, kakor jih je Erazem videl in sodil, še vedno spremljajo življenje sodobnega človeka in kalijo človeške upe v prihodnje, lepše dni. Resda, ne več v oni obliki, kot nekdaj, toda boginja Norosti, ako smemo uporabiti to moralnofilozofsko figuro, tudi v sodobnem svetu ni izgubila svoje veljave. ('''} izbral: SLA VKO GABERC OBNOVLJENE FUŽINE Sredi maja bodo v okviru Svetovnega kongresa industrijskega oblikovanja ICSID v Ljubljani slovesno odprli prenovljeni grad Fužine. Gre za zahteven projekt, v katerem so v ljubljanskem Arhitekturnem muzeju dokazali, da tudi s takšnimi zalogaji znajo opraviti hitro in učinkovito. V prvi fazi obnove, za katero so porabili dva milijona nemških mark, so obnovili približno polovico poslopja. V gradu bo stalna Plečnikova razstava z eksponati, ki so bili predstavljeni svetovni javnosti že leta 1986 v Paizu. V grajsko poslopje bodo iz Plečnikove hiše v Karunovi ulici preselili prostore Arhitekturnega muzeja, odprli pa bodo tudi gostinski lokal visoke kategorije. Grad bo na voljo za različne kulturne prireditve in razstave, povezane z industrijskim oblikovanjem in z modo. Urediti nameravajo tudi nekdanji grajski park, ki ločuje renesančno poslopje od stanovanjskega naselja Fužine. Tako bo na obrobju mesta nastalo pravo kulturno sedišče, s čemer bodo po besedah ravnatelja Arhitekturnega muzeja dr. Petra Krečiča močno dvignili tudi ugled tega dela Ljubljane. PESMI ZA PAPEŽA Celjska in goriška Mohorjgya družba sta konec meseca aprila na Teološki fakulteti v Ljubljani predstavili izbor pesmi z naslovom Pesem o neizčrpanem soncu Karla Wojtyle, ki je leta 1978 postal papež Janez Pavel II. Pesmi so iz Wojtylovega zgodnjega obdobja, v njih pa obravnava tematiko domovine, matere in človeka nasploh. Prevedel jih je dr. Lojze Krakar, knjigo pa je ilustriral akademski slikar Matej Metlikovič. V Mohorjevi družbi so s povezavo celjske in goriške založbe pričeli uresničevati davno željo škofa Antona Martina Slomška, da bi Slovenci imeli skupen jezik, prostor in kulturo. Zbirko so izdali prav v času pred papeževim obiskom pri Slovencih v sosednji Italiji. MAJSKI SALON 92 USTVARJALNOST MLAJŠIH V likovnem razstavišču Rihard Jakopič v Ljubljani je Zveza Društev slovenskih likovnih umetnikov pripravila pregledno razstavo sodobne domače ustvarjalnosti, poimenovano majski salon. Na vabilo društva se je odzvalo 48 umetnikov, predvsem iz mlajših generacij, rojenih v petdesetih in šestdesetih letih. Nagrajeni Zmago Lenardič Tolažilno stebrišče, 1991 • Razstava naj bi poleg preglednega imela tudi stimulativen značaj, zato podeljujejo nagrade, glavno pa si je pridobil Zmago Lenardič. Poleg njega sodelujejo na majskem salonu 1992 še: To-dorče Atanasov, Drago Bac, Darko Birsa, Jože Ciuha, Marjeta Cvetko, Dragica Čadež, Boni Čeh, Lojze Čema-žar, Dušan Fišer, Pavel Florjančič, Črtomir Frelih, Klementina Golja, Samuel Grajfoner, Duša Kajfež, Janez-Mi-šo Knez, Igor Kregar, Gani Llalloshi, Jože Marinč, Janez Matelič, Ivo Mršnik, Žiga Okorn, Andrej Pavlič, Samo Perpar, Jona Gal Planinc, Štefan Planinc, Karel Plemenitaš, Silvester Plotajs-Sico, Dušan Podgornik, Vojko Pogačar, Zmago Posega, Boštjan Potokar, Janez Pristavec, Miran Prodnik, Boris Proko-fijev, Maja Ravnik, Milan Rijavec, Rene Rusjan, Zora Stančič, Gorazd Satler, Alenka Sottler, Tinca Stegovec, Jasna Sikanja, Tanja Špenko, Marijan Tršar, Marko Tušek, Žarko Vrezec in Huigin Wang. • V razstavišču Riharda Jakopiča smo soočeni z množico različnih pristopov in definicij umetniškega dela. Tako starejši kot tudi mfajši umetniki posegajo po najrazličnejših modelih, ki imajo svoje izhodišče v mnogih zgodovinskih in slogovnih značilnostih modernizma. Zato lahko vidimo razne izpeljave iz ekspresionizma, konceptualizma, abstraktne umetnosti, minimalizma, nadrealizma in mnogih drugih zgodovinsko opredeljenih likovnih smeri. Vendar vsa ta heterogenost in retro značaj ne pomenita stopnje, na kateri bi bila umetnost izčrpana, temveč v tem vidimo reaktiviranje pojavov, ki jih modernizem ni dovolj izrabil in pustil odprto pot kasnejšim generacijam, ki s pridom citirajo ali preoblikujejo dela svojih starejših učiteljev in vzornikov, seveda z osebnim predznakom. • Umetniki se praviloma ne pojavljajo v skupinah, temveč razvijajo individualno pozicijo in njihova dela kažejo samosvoj videz. Iko- nografija postaja vse bolj osebna, kolektivni simboli se umikajo in na površje stopajo plasti, ki jih umetnik v sebi razkriva skozi travmatične doživljaje, obsesije, in jih, ali mistificira ali pa jih sarkastično prikazuje v posmeh okolju in civilizaciji, a tudi samemu sebi. Za celotno razstavo in posamezne avtorje so značilni notranji dinamizem in protislovja na ravneh med hi-storicizmom in progresivnostjo, banalnostjo in nekonvencionalnostjo, potrošništvom in ekskluzivizmom, skrivnostnostjo in ekshibici- onizmom. Teh nasprotij je še več in njihova dobra lastnost je, da vzpodbujajo kreativnost umetnikov in kvaliteto njihovih izdelkov. • Navkljub dejstvu, da vidnejša imena društva ne sodelujejo na razstavi, je mogoče zaključiti, da majski salon 1992 daje dober vpogled v sodobno slovensko umetnost in prikazuje zrela umetniška dela, katerih mnogi avtorji bodo odločujoč dejavnik v umetniški proizvodnji tega desetletja. Boris Gorupič LETO BAROKA V SREDNJI EVROPI Pod naslovom Radost in bolečina so 1. maja v reprezentativnem dvorcu Trautenfels na Štajerskem odprli veliko razstavo, posvečeno letu baroka v Srednji Evropi, mnogostran-ski projekt, sestavljen iz dvanajstih razstav, ki jih bodo odpirali v letošnjem letu. O letu baroka so se domenili pred štirimi leti v državah tedanje Pentagonale. Gre za kulturni dogodek, za prikaz tematskega cikla baročnega obdobja, s katerim želijo raziskati in dokazati kulturološke in civilizacijske povezave in vplive v 17. in 18. stoletju v tedanji Avstro-Ogrski. p č SHAKESPEARE MORA POČAKATI Organizatorji, ki so se v Londonu lotili celovite rekonstrukcije znamenitega Shakespearovega gledališča Globe, so sporočili, da dela zaradi pomanjkanja denarja potekajo nekoliko počasneje, kot so načrtovali. Slovesno otvoritev so najprej napovedali za dramatikov 429. rojstni dan, 23. april, 1993, sedaj pa so ga pomaknili za leto dni naprej. Za rekonstrukcijo teatra v Londonu potrebujejo 3,5 milijona britanskih funtov, kar je približno 6,2 milijona ameriških dolarjev. Z obnovo častitljivo starega gledališča iz leta 1599 so pričeli pred tremi leti. BEETHOVEN TOŽI JACKSONA Simfonični orkester iz Clevelanda je vložil tožbo zoper pevca Michaela Jacksona in podjetje Sony mušic Entertain-ment Inc., ker sta prepisala del Beethovnove Devete simfonije in posnetek orkestra preslikali na ovitek Jacksonovega albuma Dangerous. Od podjetja zahteva orkester dva milijona dolarjev odškodnine, od znanega pevca pa pet milijonov dolarjev. REVIJSKI TAMBURAŠKI ORKESTER AKORD GLASBA IN MLADOST Ob sobotah popoldan, ko se običajna mladež ukvarja s problemom, kako preživeti prosti čas, odhaja skoraj štirideset članov revijskega tamburaškega orkestra iz Celja na redne vaje. Povprečna starost članov tega amaterskega inštrumentalnega orkestra je osemnajst let. Imajo svojo glasbeno šolo in petintrideset koncertov letno. Menjava generacij Revijski tamburaški orkester Akord iz Celja obstoja že dobrih petinštirideset let. Prvi dirigent orkestra je bil Janko Hočevar, ki je kasneje predal taktirsko palico Sreču Cizlju.-Pred dobrimi tremi leti je za dirigentsko partituro stopil takrat komaj sedemnajstletni Matjaž Brežnik. Danes po treh letih uspešnega koncentriranja in nastopanja je Matjaž Brežnik še vedno dijak Srednje glasbene šole v Mariboru in njihov dirigent. »Srečo Cizelj je postavil orkester, ki ni več klasični tamburaški, saj mu je dodal pihala, trobila, godala in tolkala. S to zasedbo je orkester dobil posebno barvo zvoka, ki je zanimiva raznim skladateljem. Ti so pričeli pisati skladbe posebej za nas,<< pravi dirigent Matjaž Brežnik. Ob menjavi generacij in dirigenta pred tremi leti je orkester zapustila večina članov, tako da jih je ostalo le deset najmlajših. Matjaž Brežnik je skupaj z Marjanom Šeškom in drugimi entuziasti pridobil nove glasbe- nike, ki so oblikovali svoj glasbeni stil. V okviru orkestra deluje posebna glasbena šola za tamburaške inštrumente in brenkala. Glavnina mladih glasbenikov je prišla iz te šole in iz rednih glasbenih šol. Najmlajša glasbenica Katarina Kovačič je stara štirinajst let, najstarejši glasbenik jih ima osemindvajset in je daleč nad povprečjem starosti večine. »Zaradi mladosti se moramo zelo profesinalno obnašati, predvsem do priznanih solistov,« pravi Marjan Šeško. Čeprav so amaterski glasbeniki, jih v profesionalnih krogih že dobro poznajo. Sodelujejo z različnimi solisti, kot naprimer s pianistom Hinkom Haasom, tenoristoma Jurijem Rejo in Juretom Kušarjem, s sopranistko Dunjo Spruk in drugimi. Posebej zanje so se potrudili skladatelji Janko Gregor, Nenad Firšt, Radovan Gobec in še mnogi. Dela iz svetovne glasbene literature Glede na nenavaden instrumentalni sestav tambu- raškega orkestra lahko posegajo po najtežjih delih iz svetovne glasbene literature. Tako so 24. februarja tega leta v Celju izvedli koncert Gerschvvinove in filmske glasbe. Vstopnice so bile razprodane. 9. maja bodo imeli koncert Dunajske operete in glasbe Johana Štrausa mlajšega, kjer se bodo predstavili z odlomki raznih operet dunajskega sloga ter z valčki in polkami. V avgustu načrtujejo koncert na prostem v starem celjskem mestnem jedru pri Vodnem stolpu. Predvajali bodo operne arije s solisti Ljubljanske opere. Letno pripravijo petintride- set koncertov. Nastopajo tako doma kot v tujini. V maju imajo dogovorjeno gostovanje v Italiji, kjer se bodo predstavili skupaj z Zdraviliščem Dobrna. Vsak mesec jih je možno vsaj enkrat slišati v Zdraviliški dvorani na Dobrni. V Zdravilišču Rogaške Slatine nastopajo vsaj štirikrat letno. Poleg strokovnega dela jih, tako kot vse mlade sveta, druži tudi medsebojno prijateljstvo, veliko entuziazma in prepričanje v uspeh. Strokovne žirije in kritiki jih uvrščajo nekaj razredov višje nad tovrstne orkestralne izvedbe. Jana Štrlekar Revijski tamburaški orkester Akord je šel po svoji glasbeni poti SO NOVI ZAVEZANCI RES NA ISTI BARKI KOT ŠKOLJČ IN ŽAKELJ Piše: Vinko Blatnik V Avstriji trajna prepoved nacističnih organizacij Nedvoumen namen društva NSZ, da bi doseglo pravno, politično in vojaško rehabilitacijo slovenskega domobranstva, ne pomeni torej - z moralno-pravnega vidika - nič drugega, kot poskus revizije niirnber-ških sodb, česar se doslej niso lotili nikjer drugje v Evropi. Nasprotno: povsod v Evropi je še vedno v veljavi protinacistična zakonodaja. Oglejmo si primer iz naše neposredne soseščine! Avstrijska državna pogodba v 9. členu izrecno prepoveduje obnovo organizacij, ki bi razširjale nacistično ideologijo. Ta člen se glasi: »Ukinitev nacističnih organizacij 1. Avstrija bo dokončala ukrepe, začete z izdajanjem ustreznih zakonov, ki jih je odobrila zavezniška komisija, za ukinitev nacionalistične stranke in k njej pripojenih ter od nje kontroliranih organizacij, vključno s političnimi, vojaškimi in paravojaškimi, na avstrijskem teritoriju. Avstrija se bo nadalje tudi prizadevala odstraniti vse sledi nacizma iz avstrijskega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja, tako da zgoraj omenjene organizacije ne bodo zopet oživele v nobeni obliki in v Avstriji preprečiti vse nacistične ali militaristične dejavnosti ter propagando. 2. Avstrija se obvezuje, da bo ukinila vse organizacije fašističnega značaja, ki obstajajo na njenem teritoriju in sicer tako politične, vojaške ter paravojaške, kot tudi vse druge organizacije, ki kažejo kakršnokoli dejavnost, ki je sovražna do Združenih narodov ali imajo cilj odvzeti ljudstvu njegove demokratične pravice«. Domobranci s škofom Rožmanom Prav te dni je Avstrija, po katere zakonodaji se Slovenci zadnje čase tako radi zgledujemo, visoke zagrožene kazni za dejavnost neonacistov, ki spet dvigujejo glave, omilila samo zato, ker niso bile uresničljive, t. j„ da bi jih končno začela uveljavljati. Domobranska prisega torej še malo ni pomenila nedolžnega sprehajanja po kateri izmed vrhniških njiv. Bila ni le prisega zvestobe domovini, kot nam hoče zdaj dopovedati g. Anton Drobnič. Anton Drobnič: Dediča Slovenske zaveze tudi Školjč in Žakelj Anton Drobnič si tudi društvo NSZ prizadeva predstaviti v prenovljeni, svetlejši luči, v primerjavi s tisto, kakršno je slovenska javnost osvetlila z objavo prvotnih programskih načrtov društva. Poglejmo, kako! (po istem viru, Mladina, 17. 2. 1992): - Po volitvah ste postali republiški javni tožilec, del slovenske javnosti pa vam nasprotuje, ker ste član Nove slovenske zaveze. Za kakšno organizacijo gre in kakšni so njeni cilji? - Predvsem so mi zamerili, ker naj bi bil med ustanovitelji Nove slovenske zaveze, vendar to ni res, sem samo član. Pri Novi slovenski zavezi gre za pozitivno tadicijo medvojne Slovenske zaveze. To je bila koalicija, ki je najprej poskušala vključiti tudi stranke, ki so sodelovale v Osvobodilni fronti. V Slovenski zavezi so med drugim sodelovali socialisti in liberali, tako da sta dediča te organizacije na neki način tudi školjč in Žakelj. Sicer pa ne trdimo, da smo nasledniki stare Zaveze, gre samo za prvine. Ne gre za protikomunizem ali proti-partizanstvo. Cilji NSZ so zbiranje dokumentov iz druge svetovne vojne. Z gradivom poskušamo osvetliti tisto obdobje in narediti vse, da se kaj takega slovenskemu narodu ne bi nikoli več zgodilo. - Napisali ste sporen uvodnik za prvo številko Zaveze, ki je po mnenju nekaterih poudarjal antikomunizem, kljub temu, da trdite, da pri NSZ ne gre za protikomunistično društvo? - Uvodnik predstavlja kratek in drugačen pogled na dogajanje med vojno, kot je bil splošno sprejet v prejšnjem sistemu. Sicer pa je poudarjanje protikomunizma v času, ko je ta doživel svetovni propad, brez smisla«. Ali gre res za »pozitivno tradicijo« medvojne Slovenske zaveze? Če res gre - toliko bolj žalostno za sedanje rodove demokratično usmerjenih Slovencev. Poglejmo, kaj je ta zaveza v resnici pomenila! Slovenska zaveza - v službi Mihajloviča Slovenska ljudska stranka, Jugoslovanska nacionalna stranka in Socialistična stranka so za »koordiniranje svoje politične in vojaške dejavnosti ob koncu aprila 1942 ustanovile svoj najvišji politični forum - Slovensko zavezo... Združena slovenska reakcija je takoj začela izdajati tudi svoje glasilo Slovenska zaveza. V njej je razglabljala, da »kdor uravnava svoje osvobodilno delo po navodilih kake nenarodne ali tuje organizacije ali sile, je izdajalec naroda...«. Hkrati je s poudarkom razglašala Krekovo in Mihajlovičevo grožnjo, da se bodo »vsi, ki se ne pokorijo generalu Mihajloviču, smatrali kot narodni izdajalci in vojni ubežniki in bodo odgovarjali pred vojnim sodiščem«. Klerofašizem je z navdušenjem pozdravil svoje liberalne zaveznike. Svojim privržencem je pohitel sporočiti, da so »Slovensko zavezo sklenili zastopniki vseh nazorov in struj« ... Obsodili so škodljivo ravnanje OF in partizanstva... »Slovenska zaveza je največji dogodek v naši zgodovini.« To je nekaj odlomkov o Slovenski zavezi iz knjige Frančka Sajeta »Belogardizem«. V knjigi avtor s faksimilom zapisnika seje jugoslovanske emigrantske vlade tudi dokazuje, da je ta forum dobival od te vlade tudi finančno pomoč - mesečno po 50.000 švicarskih frankov, »samo za borbeno akcijo«. In nadalje, da so takšno dejavnost pozneje podprli tudi okupatorji. O dediščini, ki naj bi jo medvojna Slovenska zaveza zapustila slovenskemu narodu, njegovim novim strankam - prevzeli naj bi jo menda sedanji socialisti in liberali na Slovenskem - pa naj gospoda Školjč in Žakelj kar sama kaj napišeta. Se nadaljuje ŠEST LET PO ČERNOBILU SMRTONOSNA NUKLEARKA Konec aprila je preteklo šest let od tistega krasnega sončnega dne, ko smo tudi pri nas zaprli okna in vrata v bojazni pred sevanji iz daljnega Črnobila. Šest let so strokovnjaki in raziskovalci potrebovali, da so Evropskemu parlamentu spregovorili o vseh posledicah katastrofe v nuklearki. Takoj po nesreči je umrlo 32 ljudi, 150.000 ljudi, med njimi 60.000 otrok, je bilo izpostavljeno silovitemu žarčenju z nepredvidljivimi posledicami. Ukrajinske oblasti so v teh dneh objavile, da je po nesreči v nuklearki umrlo od šest do osem tisoč ljudi, smrtnost med delavci, ki so izvajali dekontaminacijo, pa je v primerjavi z drugimi šestkrat ali sedemkrat večja. Počasi prihajajo v javnost tudi novice o skorumpiranih in požrešnih trgovcih, ki so ožarčena živila prodajali širom po Sovjetski zvezi, tako da vseh posledic katastrofe v Černobilu nikoli ne bo mogoče izmeriti. Kmalu po nesreči so uničeni četrti blok prekrili z nekakšnim betonskim sarkofagom, lani so zaustavili še en reaktor, v začetku letošnjega aprila pa je ukrajinska vlada sklenila, da bodo do leta 1995 ob finančni pomoči tujine nuklearko v celoti zaprli. K. L. Sevanje je zmaličilo življenja 60 tisoč otrok RAZVITI POŠILJAJO STRUPE V NERAZVITI SVET EKOLOŠKI ZLOČINI Industrijske države ne vedo, kam s svojimi odpadki in državam tretjega sveta pošiljajo vabljive ponudbe, naj postavijo tovarne za uničevanje odpadnih snovi. Afrika, ki je bila nekoč zlata jama za odpadno industrijo, je po vrsti večjih škandalov prepovedala uvoz strupenih odpadnih snovi, zato pa so zdaj na udaru Poljska, Romunija, Madžarska in vedno bolj tudi Rusija, druge velike uvoznice pa so Argentina, Venezuela in Brazilija. Nemški cariniki so med rutinskim pregledom tovorne ladje v Hamburgu namesto prijavljenega gradbenega materiala našli tovor zelo strupenih industrijskih kemikalj in radioaktivnih snovi. In to je le zadnji v vrsti več kot osemsto podobnih ekoloških zločinov, ki jih je lani izsledila hamburška pristaniška policija. Očitno je prav to nemško pristanišče postalo središče za izvoz strupov v vzhodno Evropo in države tretjega sveta. Zakoni o varstvu okolja so v razvitih okoljih vse ostrejši in težko se je znebiti odpadkov, ki nastajajo v industrijski proizvodnji. Nemčija, največji izvoznik odpadkov na svetu, je tudi največja proizvajalka polivinil kloridov, kjer pridelajo za nameček najmanj šesto različnih strupov. En sam televizijski sprejemnik na primer vsebuje čez štiri tisoč raznih kemikalij. Parlament Evropske skupnosti, ki je zahteval popolno prepoved takšnega izvoza, seveda laja v luno. Ugotavljajo namreč, da neke vrste mafijski šefi z izvozom strupenih snovi služijo ogromne denarce in ni čudno, da se s posli, ki ustvarjajo gromozanske dobičke, ukvarja vse več podjetij. Cena za odstranitev ene tone strupenih odpadkov znaša 80 tisoč nemških mark. Pri tem gre pravzaprav za novo vrsto kolonializma. Podjetja ali vlade se ponujajo za gradnjo tovarn za predelavo odpadkov in skušajo takšne projekte prodajati celo kot pomoč nerazvitim. KDO JE RAZSTRELIL SKLADIŠČE STRELIVA V ČRNEM VRHU OSUMLJENI NI KRIV Na idrijski enoti temeljnega sodišča se je končala sodna obravnava proti Baškimu Veličiju, ki je bil osumljen požiga skladišča streliva v Čnem Vrhu nad Idrijo, v času junijske vojne. Sodni senat je zaradi pomanjkanja dokazov sprejel odločitev o oprostitvi obtožbe in odpravi pripora za obtoženega Veličija. Tako je bivši komandir črnovrške čete JLA zopet na svobodi. Po sojenju ni povsem jasno, kdo je največji krivec za požig skladišča orožja, dosti kritičnih besed pa je bilo slišati na račun indrijskih teritorialcev, ki naj bi prekoračili svoja pooblastila in se samovoljno odločili za napad na skladišče. Na sojenju ni bila dokazana krivda ne teritorialcem ne omenjenemu komandirju. Jasno pa je, da so indijski teritorialci delovali mimo svojih nadrejenih v Tolminu, saj so imeli svoj načrt zavzetja skladišča, o katerem območni štab TO ni nič vedel. Ta načrt je na obravnavi razložil takratni poveljnik idrij- skih protidiverzantov Peter Poljnc, ki pa je zavrnil vse sume, da je njegov vod napadel skladišče in povzročil eksplozijo. Kljub temu, da so številne priče slišale streljanje iz raznih koncev vasi, je tudi tožilec smatral, da do domnevnega napada TO na skladišče ni prišlo, ter da je obtoženi odgovoren za požig skladišča. Obramba je menila drugače. Ob analizi dogodkov in iz pričevanja prič naj bi bilo mogoče sklepati, da je TO napadla skladišče orožja, in sicer svojevoljno in brez soglasja območnega štaba. Zagovornik obtoženega je menil, da obtoženi ni imel niti sredstev ne ustreznega znanja za izvedbo takšne akcije. Krivci za požig skladišča naj bi bili po njegovem mnenju izključno pripadniki idrijske TO. Njihova protidiverzant- CHARLES MANSON HOČE PO 23 LETIH ZAPORA NA PROSTOST w ŽIVAL OSTAJA V KLETKI Sodišče v Corcoranu v Kaliforniji je osmič zapored zavrnilo prošnjo Charlesa Mansona, morilca in fanatika, ki želi na pogojno prostost. Danes 57-letnega Charlesa Mansona je sodišče leta 1969 po umoru filmske igralke Sharon late in še osmih ljudi v Los Angelesu, po zverinskem masakru, najprej obsodilo na smrt, potlej pa so kazen spremenili tako, da lahko vsaka tri leta zaprosi za pogojno izpustitev na svobodo. Manson se je po besedah zaporniških predstavnikov ves čas lepo obnašal, sodeloval je z upravo zapora v Concoranu v Kaliforniji, kamor so ga po dvajsetih letih zapora premestili iz zaporniške celice v San Ouentinu. Sam zatrjuje, da se je spravil z bogom in samim seboj in da ni prekršil nobenega ne človeškega ne božjega zakona. Komisija je enoglasno zavrnila njegovo pogojno izpustitev. ska enota naj bi takrat prišla iz Idrijske Bele s kombijem v bližino skladišča ter napadla posadko in skladišče zažgala. Dejanje je označil za teroristično akcijo, kar naj bi potrdili tudi obveščevalci TO. Kljub vsemu je precej takratnih dogodkov ostalo nepojasnjenih. Med drugim ni- so bili zaslišani niti vsi vojaki, ki so sodelovali v akciji na Črnem Vrhu. Očitno je bilo to mnenje bližje tudi sodnemu senatu, ki je nekdanjega komandirja zaščitne čete tega skladišča oprostil krivde. J. V. JEKGB ZASTRUPILA S0LŽENJICINA Dopisnik londonskega Guardiana iz Moskve je obelodanil svetu, da je sovjetska tajna služba KGB leta 1971 skušala zastrupiti spornega pisatelja Aleksandra Solženjicina, vendar so mu na njegovo srečo odmerili premajhno dozo strupa. Pisec navaja besede upokojenega oficirja obveščevalne službe Borisa Ivanova, ki trdi, da je bil kot agent v skupini, ki je spremljala sovjetskega neposlušnega pisatelja, priča poskusu njegovega uboja. V tem času je bil pisatelj, bilo je tri leta pred njegovim izgonom iz domovine, težko bolan in zdravniki niso mogli ugotoviti izvora njegove bolezni. Razlog naj bi bila omejena zastrupitev, strup pa ricinin. LONDON - MESTO KRIMINALA London je tisto glavno mesto držav Evropske skupnosti, v katerem se zgodi največ zločinov in kriminalnih dejanj. Časopis Independent je zapisal, da je sicer v Berlinu nasilnih dejanj več kot v britanski prestolnici, a vseh kriminalnih prekrškov je v Londonu več. Leta 1990 je v Londonu na tisoč prebivalcev prišlo nad 60 težkih kaznivih dejanj, predvsem kraj in ropov, medtem ko jih je bilo po statističnih podatkih Evropske skupnosti v Parizu 45 in v Rimu slabih 33. RUSIJA: OB JACKU RAZPARAČU IZ ROSTOVA ŠE DVA SEKSUALNA MANIJAKA SOSEDI Z NOŽI V Rostovu na Donu se je pričelo sojenje 56-letnemu filologu Andreju Čikatilu, ki je zverinsko pobil 53 ljudi in po okrutnosti prekosil zloglasnega londonskega morilca Jacka Razparača. Svojim žrtvam je z nožem razparal trebuh in se spolno izživljal nad njihovimi trupli. Med leti 1978 in 1990, ko so ga odkrili, je posilil in pobil 21 fantov med osmim in šestnajstim letom, 14 deklet, starih od devet do sedemnajst let, in 18 deklet in mladih žensk. Policija je množičnega morilca iskala celih deset let. In tudi Čikotila so dvakrat zaslišali, a dokazal je svoj alibi, poleg tega je bil skromen družinski človek in komunist, zato so ga izpustili. Pred osmimi leti je sovjetska policija prijela sumljivega človeka in nabrala zadostne dokaze, da je sodišče napravilo tragično in nepopravljivo napako. Obtoženega, a v resnici nedolžnega člove- ka, so obsodili in tudi usmrtili, neopisno kruti uboji pa so se še kar nadaljevali. Policaji so se vrgli v akcijo, v kateri je sodelovala armada v uniformah in civilu. Preverili so preko 200 tisoč sumljivih oseb, razrešili štirinajst nerazjasnjenih krvnih deliktov in 245 posilstev. Ko je preiskovalni štab prevzel rostovski sodnik Viktor Burkov in po nasvetih psihiatrov preiskavo preusmeril od registriranih kriminalcev k mirnim in uglednim državljanom brez kartotek, se je pričel krog okrog morilca ožiti. Mirni človek iz soseščine, poročen mož, oče in dedek Andrej Čikatilo je spet postal sumljiv. Po rodu Ukrajinec je Čikatilo večino svojega življenja prebil na jugu Rusije v Rostovu na Donu, kjer je leta 1970 končal filološko fakulteto, bil nekaj časa predsednik regijske komisije za šport, nato učitelj ruščine in na koncu komercialist v nekem ruskem podjetju, kar mu je omogočalo številna potovanja. Čikatilo, obilni možak nizke, čokaste rasti, plešaste glave in zabuhlega obraza, je dejanja priznal brez trohice obžalovanja. In začel se je javni sodni proces z grozljivimi nizanji krutih dogodkov, s katerimi se celo zločinec sam ni mogel stoično soočati. Iz Moskve pa prihaja še ena senzacionalna novica. Odkrili so še dva množična morilca, ki imata na vesti na desetine krvoločnih umorov in to sta lirni pesnik Aleksander Timotejev in športni trener Kuznjecov. Oba tačas sedita v ruskem preiskovalnem zaporu. Timotejeva krivijo za deset zločinov, Kuznjecova pa kar za trideset grozovitih posilstev in ubojev ne samo v Moskvi in njeni okolici, temveč tudi v Ukrajini. Oba osumljena sta tako kot Čikatilo znanca iz soseščine. Kuznjecov je privlačni 23-letni športni trener, ki bi ženske privabljal brez vsake sile, pesnik Timotejev pa s svojimi stihi prav tako privlači ženski svet. Ruski psihiatri' trdijo, da seksualni manijaki svoje žrtve skoraj vedno zbirajo spontano in nenačrtno, napadajo pa praviloma z nožem. Ker delujejo brez logike, jih je zelo težko odkriti. K. L. ^llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllš I NAGRADE ZA ZVESTOBO NA6RADE ZA PRIJATELJE 1 VELIKA NAGRADNA IGRA ZA NAŠE STARE IN NOVE NAROČNIKE = I 1 1 = = Začenjamo z veliko nagradno igro NOVE DOBE, v kateri lahko sodelujete vsi, ki ste se že naročili ali se še boste naročili na naš časopis. Pri žrebu bomo upoštevali vse naše stare in nove naročnike, ki imajo plačano naročnino za najmanj tri mesece. S g 1. nagrada - TV sprejemnik 2. nagrada - Videorecorder 3. nagrada - Glasbeni stolp In 10 tolažilnih nagrad. Preverite, če ste že naš naročnik! iflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHflllllllllllllllllllllllllllfi? JOHN GOTTI: KONEC NAJVPLIVNEJŠEGA BOTRA AMERIŠKE MAFIJE ZAIGRAL JE SVOBODO Porota ga ]e obsodila za vse točke obtožnice, za umore, izsiljevanja, podkupovanja, za prostitucijo, mamila in igre na srečo. Veliki mafijski šef John Gotti je v brooklynski sodni palači obsedel z okamenelim nasmehom na obrazu, čvrsto je bil prepričan, da se bo tudi četrtič zapored izmaknil dosmrtni ječi in ponovno vse po vrsti prepričal, da je le običajni trgovec, ki ga nihče ne razume in pač obožuje dragocena oblačila za dva tisoč dolarjev in se rad pojavlja na straneh ameriških tabloidov. Tokrat ni šlo. Predsednik porote ni sprejel 60 tisoč dolarjev podkupnine, kot je menda napravil tisti iz procesa leta 1987. Tokrat je bila porota skrbno varovana, člani so bili anonimni in prepoznavni le po številkah. Priče niso kot v prejšnjih primerih čez noč izgubile spomina, njihove izjave so bile jasne in natančne, presenetljivo pa je pričal tudi eden od drugih šefov Gottijeve največje mafijske družine Gambino in dolgoletni Gottijev prijatelj in bil pri tem ubijajoče prepričljiv. V desettedenskem sodnem procesu se je Gotti obnašal, kot da se ga vse skupaj sploh ne tiče. Hodil je elegantno oblečen, urejen in predrzen in nekoč ga je zaradi prevelike domačnosti sodnik nagnal iz dvorane. V sedmih letih, kar je bil na čelu družine Gambino, se je boter botrov zapletel v trgovino z mamili in odstranil vse, ki so mu nasprotovali. Polovico svojega kraljevanja je preživel v zaporih in dokazoval, da je nedolžen. Čeprav najpomembnejši in najmočnejši, Gotti ni edini od mafijskih šefov, ki sedijo Boter botrov John Gotti bo ostanek življenja prebil za rešetkami po zaporih. Policija je krepko zategnila vajeti in sodni postopki proti včasih nedotakljivim šefom niso več farse. Tudi mafija v ZDA je izgubila svoje korenine in njeni voditelji so ostareli možje. John Gotti s svojimi 51 leti je najmlajši med njimi. Zvezni tožilec Rudolf Giuli-ani trdi, da je bil Gotti masovni morilec, že ob najmanjšem sumu je za vsak primer dal pobijati ljudi. Bil je bolj drzen kot pameten in kot kockar prav gotovo ni bil rojen pod srečno zvezdo, saj je v lastni igralnici zaigral nad 200 tisoč dolarjev. Ni znal paziti na jezik in čeprav je vedel, da mu prisluškujejo, je po telefonih na dolgo in široko razpravljal o svojih nečednih operacijah. Ameriško mafijsko cesarstvo se je krepko zamajalo in v 24 družinah, v katerih letno zaslužijo nad 60 milijard do- larjev, vlada pravo izredno stanje. Njihove posle si želijo prigrabiti srednjeameriške, južnoameriške in azijske bande, ki so razpredle svoje niti po vsem ameriškem podzemlju in postale bogatejše od same Cose Nostre. A to, kar je tako ojačalo italijansko - ameriško mafijo, jim ne uspe, ne morejo se kot ona prebiti v poslovne kroge, v delavske sindikate in v vladno bližino. ALOANSKA MAFIJA V NEWTORKU Newyorški policaji zatrjujejo, da se je v zadnjih letih v nekaterih delih mesta, v četrtih Oueens, Bronx in Brooklyn močno razrasla albanska mafija in prevzela mesto, ki je doslej pripadalo nasilnim irskim tolpam. O albanski mafiji gre glas, da je izredno brutalna in brez usmiljenja, kadar je treba poravnavati račune. Albanska mafija se je postavila na lastne noge in v odnosu do italijan-sko-ameriških mafijskih družin ne igra več podrejene vloge. Ukvarja se predvsem z uvozom in razpečevanjem mamil, njen vodja v New Vorku pa je menda neki Zef Nustafa, nekdanji osebni šofer enega od vodij najmočnejše ameriške mafijske družine Gambino. Mafijski podmladek prihaja z ulic, kjer se albanski otroci pretepajo in se kalijo v spopadih s črnskimi vrstniki. Ena najbolj znanih mladinskih tolp je ABB (Albanian Bad Boys), ki se izživlja nad temnopoltimi in latinskoameriškimi najstniki. KALIFORNIJA: PO ČETRT STOLETJA USMRTITEV V PLINSKI CELICI SMRT V ŽIVO V različnih dnevnih časopisih smo lahko istega dne prebrali, da so v Kaliforniji po četrt stoletja javno usmrtili množičnega morilca Roberta Altona Harrisa, in hkrati, da so preložili izvršbo. Obe novici sta bili točni, med njima je bilo le nekaj ur razlike, vsega skupaj pa je krivo vrhovno sodišče, ki je zelo dolgo oklevali in prelagalo smrtno kazen. Tožniki so slednjič dočakali svoj trenutek, opazovalci so imeli svoj spektakel in Harris je dočakal svoj konec, a novinarji so zvesto zapisali poslednje minute zločinče-vega življenja. Celica je bila obarvana v strašljivo zeleno barvo. Trije čuvaji so vanjo počasi pripeljali Harrisa in ga skrbno privezali na železni stol. Zaradi vrhovnega sodišča so že zamujali štiri ure. 39-letni Harris je bil oblečen v nove hlače in novo modro srajco s kratkimi rokavi. Bil je skrbno počesan in z lasmi spetimi v čop. Opazovalci so imeli občutek, da se je po trinajstih letih pritoževanja sprijaznil z usodo. Z očmi je blodil po opazovalcih in pričah, se nasmihal čuvajem in kimal z glavo. Z druge strani zidu se je zaslišal pritajen zvok telefona. Ljudje so nestrpno čakali in se spraševali, bo hudo, bo trpel, se bo zvijal v smrtnem krču. Harris je v celici ostal sam, rahlo sklonjene glave je čakal. A po dvanajstih minutah so se čuvaji vrnili, ga odvezali in odpeljali. Zvezno sodiš- če je že četrtič zapored v zadnjem trenutku preložilo usmrtitev. Po samo dveh urah se je scenarij ponovil. Harrisa so pripeljali v celico, ga privezali in zapustili. Težko je dihal, kot bi želel, da bi bilo vse skupaj že enkrat za njim. Kroglica cianida je padla v posodo s kemikalijami nad železnim stolom. Slišati je bilo, kot bi po cevi zašumela voda in na smrt obsojenega brizgnila nedvidni, a smrtonosni strup. Nekajkrat je težko zavzdihnil, glavo je spustil na prsi, potlej pa mu je padla vznak. Zdelo se je, da je za kakšno minuto izgubil zavest. Še nekaj časa je dihal, trzal z glavo in stokal. Nenadoma je počasi dvignil glavo, žile na čelu so mu nabreknile, skremžil je obraz, usta je imel napol odprta, oči tesno stisnjene. Tresel se je in po nekaj minutah otrpnil. Zdravniki ki so na monitorju opazovali utrip srca, so ga po štirinajstih minutah, odkar se je proti njemu zakotalila kroglica cianida, proglasili za mrtvega. NOVA DIMENZIJA V PROFESIONALNEM RAČUNALNIŠTVU ❖ ❖ UMl AREAL 1MJJ AREAL 4 Zanesljiv in izmenljiv trdi disk ^ Komercialno zanimivo NOV TRDI 2,5" DISK ZA STARE IN VSE NOVE TIPE RAČUNALNIKOV Visoka tehnologija našega ameriškega partnerja ter naše znanje in izkušnje, dajejo kontrolirano varnost vašim računalniškim podatkom. rdi diski so najbolj drag in kritičen element vsakega računalnika. V kolikor se pokvari ali pa je dostopen nepoklicanemu uporabniku, lahko nastane na uporabnikovih podatkih, spravljenih v takšnem disku nepopravljiva škoda, oz. ti podatki lahko pridejo v neprave roke. Do okvare pride v večini slučajev zaradi kratke življenske dobe večine starejših in tudi novejših diskov. V zadnjem času pa so te okvare še zlasti pogoste na prenosnih računalnikih, ki se močno uveljavljajo, saj so le ti izpostavljeni stalnim tresljajem in sunkom, kar je lahko fatalno za vgrajeni disk in v njem spravljene podatke. Podjetje VEDA je na sejmu CEBIT 92 v HANOVRU, predstavila rešitev, ki močno zmanjšuje zgornjo problematiko. Gre za vgradnjo izmenljivega trdega diska, ki zdrži dokaj hude mehanske obremenitve in ki ima veliko kapaciteto, dolgo življensko dobo ter zelo malo porabo ( le 1.5 W ). Ker je disk lahko tudi izmenljiv je tudi v varnostnem pogledu izredna pridobitev, saj ga uporabnik po prenehanju dela z računalnikom enostavno potegne iz računalnika ter ga spravi v trezor. Opisane lastnosti in prezentacija te rešitve, na CEBITU je botrovala temu, da se je med drugimi za tak računalnik odločila tudi nemška finančna policija. Podjetje VEDA iz Ljubljane vabi vse, ki jim je varnost podatkov najpomembnejša, kakor tudi proizvajalce računalniških sistemov, na demonstracijo. Zaradi lažjega planiranja terminov, VEDA prosi , da eventuelni obisk najavite po telefonu oz. po FAKSU. TEHNIČNI PODATKI ZA 2,5" TRDI DISK: 1 60, 80, in 120 MB, dobava takoj 2 180, 240 in 300 MB, konec 1992 3 Povprečni pristopni čas pod 19ms 4 Odpornost na udarce do 130 G H! C Disk je lahko izmenljiv ali stalen, vmesnik je AT-BUS, dolga življenjska doba je povečana tudi zaradi nizkih obratov diska in je nad lOO.OOOh Nov izdelek je zanimiv za končnega uporabnika, ki mu stari trdi diski grenijo življenje, kakor tudi za proizvajalca novih sistemov. r ■ 1 rdi diski so tudi najdražja komponenta vsakega računalnika. Z rešitvijo, ki vam jo ponujata tako ameriški AREAL kot slovenska VEDA ki se dogovarja za postavitev tovarne teh diskov v Sloveniji za celotno evropsko tržišče, se cena tega novega tehnološkega čudeža bistveno ne razlikuje od cene po kapaciteti podobnih diskov. To je še zlasti pomemben faktor, saj je ta disk primeren tudi za zamenjavo v starih računalnikih, ki jim z obstoječimi diski poteka življenska doba. Novi izmenljivi disk, ima tudi to prednost, da jih je lahko več na enem sistemu. To pomeni večji izkoristek enega računalniškega sistema in s tem znižanje stroškov nabave večih sistemov. Vsak uporabnik je odgovoren le za svoj disk, in ni več izgovorov, da je nekdo tretji uničil podatke. IDEALNO ZA: -BANKE - PODJETJA - TRGOVINO - ZDRAVSTVO - POLICIJO - VOJSKO in za vse tiste, ki so jim podatki več vredni od najboljšega računalnika. ♦♦♦ INFORMACIJE: VEDA d.o.o. Ljubljana Brnčičeva ul. 31/1 Obvoznica za Maribor, prvi semafor pred Črnučami desno, (v stavbi UNIŠ TOS) Tel.: 061 374 740 FAX: o61 374 063 NOVf.30BA _________ ODKRIVANJE JAPONSKE ZGODOVINE Japonski arheologi so na zahodu države v bližini Osa-ke v grobni gomili iz 5. stoletja odkrili pravo zakladnico. V gomili sta dva groba, v katerih so našli dva tisoč okraskov iz srebra in zlata, petnajst mečev in okrasje za konjsko opremo. V 13. stoletju sta bili grobnici oropani, vendar iz njiju niso odnesli veliko dragocenosti. V grobu sta bila pokopana dva mlajša moška, ki ju sicer niso mogli identificirati, arheologi pa so prepričani, da sta morala biti člana cesarske družine. Zlati in srebrni uhani, ogrlice in meči kažejo močan korejski vpliv. NEW YORK OLIMPIJSKE IGRE HOMOSEKSUALCEV Župan največjega ameriškega mesta v ZDA David Dinkins je sporočil, da bodo četrte olimpijske igre homoseksualcev leta 1994 v New Vorku. Na olimpijadi bo sodelovalo najmanj 15 tisoč športnikov iz štiridesetih držav in to ne samo homoseksualcev, je poudaril župan. Doslej so olimpijske igre homoseksualcev pripravili leta 1982 in 1986 v San Franciscu in leta 1990 v Vancouvru. Čez dve leti pričakujejo mnogo več obiskovalcev in udeležencev, kot je bilo to na prvih treh olimpijadah. Župan Dinkins meni, da bo v Nevv York prišlo približno pol milijona obiskovalcev. slovenj gradeč UKV 97.2 IN 88,9 MHz STEREO OD BERGERACA DO VSEMOGOČNEGA DEPARDIEU BO BOG PO KATASTROFALNI EKSPLOZIJI V GUADALAJARI 33 MILIJONOV DOLARJEV ODŠKODNINE Kaj še preostaja igralcu, ki je utelesil Dantona, Cyranoja de Bergeraca, Tartuffa in Kolumba? Francoski filmski režiser Jean Luc Godard meni, da vloga vsemogočnega. V njegovem najnovejšem filmu z naslovom Joj, meni, ki ga bo začel snemati 25. junija, bo Gerard Depardieu torej zaigral boga. Ne najlepši, a zato šarmantni francoski filmski igralec, nekakšen prototip grobijana z mehkim srcem, je režiserjem, še posebno tistim, ki se spopadajo z ekra-nizacijo pomembnih osebnosti iz zgodovine in književnosti, očitno zelo pri srcu. Lahko bi se celo zgodilo, da bi v televizijski nadaljevanki na malih ekranih postal »oče francoske nacije«. Italijanski režiser Salvatore Nocita je namreč prepričan, da je s svojo zunanjostjo in inteligentnim pogledom Depardieu pravo utelešenje Karla Velikega, legendarnega monarha, katerega kip di-či vhod v pariško katedralo Notre - Dame. Vendar francoski igralec ne bo nastopil v orjaškem televizijskem projektu o Karlu Velikem, ki ga bodo v koprodukciji Francije, Italije in Nemčije pol leta in več snemali po različnih evropskih prestolnicah. Vedo, da nima časa in zatorej mu Nocita vloge ni niti ponudil. Televizijska nadaljevanka bo prikazala življenje velikega vladarja do datuma njegovega mogočnega kronanja na božično noč leta 800, v njej pa polno galantne trubadurske poezije, epskih elementov, vojskovanj, slikovitih viteških dvobojev. E. Š. UPI V RANKROTU Državna mehiška naftna družba Pemex je obljubila, da bo v obnovo v eksploziji plina razdejane delavske četrti Guadalajare, kjer je umrlo 190 ljudi, blizu 1500 jih je bilo ranjenih, 1200 stanovanjskih hiš in okoli 450 poslovnih stavb povsem razdejanih, vložila 33 milijonov ameriških dolarjev. Po ugotovitvah mehiškega državnega tožilstva so za nesrečo krivi štirje uslužbenci naftnega monopolista, trije mestni funkcionarji in sam župan Guadalajare. V podjetju zagotavljajo, da bodo na prizadetem območju podvojili varnostne ukrepe, skrbno pregledali vse plinske napeljave in upoštevali vse zahteve lokalnih in državnih oblasti. Zaradi pomanjkanja denarja za plače svojih sodelavcev bodo 15. maja prenehali z delom v znameniti ameriški tiskovni agenciji United Press International (UPI). Agencijo bodo 12. maja prodali na dražbi, njena prihodnost pa bo odvisna od poslovnežev, ki bodo pripravljeni dražiti. Tradicionalna ameriška tiskovna agencija se je že ne- kaj let ubadala s finančnimi težavami, prizadel jo je hud konkurenčni boj na medijskem trgu in avgusta lani, ko so njeni dolgovi znašali že več kot šestdeset milijonov dolarjev, je napovedala stečaj. Trenutno UPI zaposluje petsto ljudi, pred desetletjem pa jih je še najmanj dvakrat toliko. PAPEŽ SREDI TRSTA PO SLOVENSKO PEKING: NAJVEČJA MCDONALDOVA RESTAVRACIJA HITRA HRANA POGOLTNILA TRADICIJO Okrog dvajset tisoč ljudi, med njimi precej romarjev iz Slovenije in Hrvaške, je lahko v soboto dopoldne na trgu Unita v Trstu slišalo slovenske besede iz ust papeža Janeza Pavla II, ki je na veličastnem odru z belim baldahinom govoril poleg italijanščine še v nemškem in hrvaškem jeziku. Sredi Trsta je zazvenela tudi slovenska pesem, katera je potrdila strpnost in medsebojno spoštovanje slovenskega in italijanskega naroda. Popoldne istega dne se je božji namestnik na zemlji mudil v Gorici, kjer je somaševal z goriškim nadškofom Bommar-com in koprskim škofom Metodom Pirihom. Papeževa slovenščina je ugodno vplivala na občutek ogroženosti Slovencev ob vse hujših pritiskih italijanskih fašističnih nacionalistov. McDonald's, simbol Amerike in vladajočega kapitalizma, odpira z blagoslovom kitajske vlade v središču Pekinga svojo največjo restavracijo na svetu. Fast food bo pogoltnila tradicionalno kitajsko prehrano. Adio, pekinška gos. Kitajska hoče za vsako ceno dokazati svojo odprtost v svet. V restavraciji je dobilo delo več kot tisoč Kitajcev iz Pekinga in z juga države, odkoder zagotavljajo preskrbo. Družba ni imela nobenih težav z željeno mondeno lokacijo v središču mesta in se košati prav nasproti hotela Peking. V McDonald’s pravijo, da vsakih trinajst ur nekje na svetu odpro svoje prostore, a tile v Pekingu so največji, merijo 2500 kvadratnih metrov in so jih svečano predali namenu dve leti potem, ko so osvojili moskovsko tržišče. McDonaldi, ki na Kitajskem pričakuje več kot milijardo gostov, že načrtuje nova dva lokala v Šangaju na vzhodu in v Kantonu na jugu države. Za zdaj imajo v družbi največje težave z nastavitvijo cen. Prvič bodo Kitajci iz radovednosti verjetno prišli, če pa bodo cene previsoke, jih ne bodo zmogli. Njihovi obroki po svetu stanejo od dva do tri dolarje, to pa je za kitajskega gosta, ki povprečno zasluži šestdeset dolarjev mesečno, precej zabeljen znesek. BERITE IN NAROČAJTE um MALI OGLASI ŽIVALI NOVI TEDNIK RADIO CFI IP; 063 STANOVANJA OPREMLJENO enosobno stanovanje s telefonom oddam dekletu na Hudinji. Šifra: POCENI DVOSOBNO stanovanje v Celju, možnost uporabe telefona, oddam. Telefon (065) 32-066 MANJŠE stanovanje ali garsonjero v Celju, Šmarju ali Rogaški Salti-ni išče mlad par. Tel. 21-164 DVOSOBNO stanovanje prodam. Pokličite telefonsko številko 38-117 DVOINPOLSOBNO stanovanje na Hudinji prodam za 40.000 DEM. Tel. (063) 28-907 DVOSOBNO takoj vseljivo stanovanje (56 m2, II. nadstropje, centralno ogrevanje, telefon), na Otoku, v Celju prodam. Inf. na tel. 063/31-649. POSEST GRADBENO parcelo, komunalno urejeno, v Spodnji Rečici, prodam Telefon 732-754. KMETIJO-hišo, gospod, poslopje, klet, 3,6 ha zemlje, na ravnini, prodam. Inf. na telefon 33-916 31-166 PARCELE za vikend, blizu Dobrne - Socka, ugodno prodam. Telefon 713-410 HIŠO z gospod, poslopjem, 1 ha zemlje, neposredna bližina Slov. Konjic, ob asfaltni cesti, prodam. Telefon 753-073 NOVEJŠO enoinpolstanovanjsko hišo v Grižah možna delna menjava, prodam. Šifra NA VEČJI PARCELI HIŠO - vikend, odlična lokacija, blizu Celja, prodam. Cesta, voda. elektrika, centralna, sadje, vinska trta, vrt. Inf. na telefon (063) 754-170 PARCELO v Rogaški Slatini, ind. cona, prodam. Telefon 35-518 KOMUNALNO urejeno parcelo, vrstna hiša, ugodno prodam. Telefon (063) 27-667 STAREJŠO vseljivo hišo z vrtom, v bližini Slov. Konjic, prodam. Telefon 753-107 GOZDNI parceli 58 oz. 68 arov, v Šentjurju, primerni za vikend in vinograd, 300 m od centra, prodam. Krajnc, Podvrbco 25, Šentjur GRADBENO parcelo v Celju prodam. Cena po dogovoru. Nova vas, telefon 33-876 VINOGRAD, 1000 m, v Dramljah, prodam. Je gradbeno za vikend. Tel. 33-876 HIŠO z vrtom na Ljubečni pri Celju prodam. Ponudbe pod šifro POSEST STANOVANJSKO hišo v Arclinu št. 18 pri Škofji vasi, primerno za obrt, z 10 arov zemlje (vrt in njiva), prodam. Tel. (063) 772-536, po 16. uri, 28-282, dopoldan DELO IŠČEM dekle za pomoč v trgovini, vinoteki in bifeju. Tel. 411-562 TAKOJ zaposlimo pomožnega delavca v gradbeništvu. Pogoj je vozniški izpit in nekaj izkušenj. OD po dogovoru. Tel. 31-927 ali 35-475, zvečer REDNO zaposlim dekle za strežbo v bistroju. Tel. 25-641 GRADBENEGA delovodjo in zidarja za izgradnjo prizidka, zaposlim. Začetek dela po praznikih. Tel. (063) 411-520 OPREMA TROSED, dva fotelja, klubsko mizico in tepih, 3x4 m, zelo ugodno prodam. Tel. 28-608, vsak dan od 15. do 20. ure DVA kavča prodam. Tel. 26-171 SPALNICO po simbolični ceni, prodam Tel. 21-115 KUHINJO zelo ugodno prodam. Ogled na naslovu Fanči Čater, Zadobrova 84 a. Škofja vas DVA mlada ovčarja prodam. Le-opoldina Čakš, Slatina 11, Šmartno v Rožni dolini TELICO simentalko, staro 15 mesecev, prodam, šabec, Žepnina 3, Ljubečna MLADO kravo s teletom ali brez prodam. Miha Plavčak, Podgrad 39, Šentrjur pri Celju KOZE z mladiči ali breje po izbiri prodam. Marija Lorber, Šentjun-gert 11, Šmartno v Rožni dolini MLADO kravo s teličkom prodam. Jurij Kukovič, Jakob 24, Šentjur MALE pujske od 20 do 50 kg, prodam. Tel. 744-266 TELICO brejo 7 mesecev, prodam. Karolina Oset, Kompole 78, Štore KRAVO staro 3 leta, s teletom ali brez, prodam. Maks Rom, Liboje 118, 63301 Petrovče KUPIM STANOVANJSKO pravico na področju Celja kupim. Dajem ugodno nagrado. Tel. (063) 32-309 AKUSTIČNI APARATI -GLASBILA DIATONIČNO harmoniko Železnik prodam. Adolf Lenart, Na travniku 6, Ljubečna pri Škofji vasi NEMŠKI videorekorder prodam. Cena po dogovoru. Tel. 32-961, od 8. do 10. ure. RAZNO ŠIVALNI stroj višnja, skoraj nov prodam. Cena po dogovoru. Rena ta Jelen, Ponikva pri Žalcu ELEKTRIČNO vrtno kosilnico vihar, novo, prodam. A. Štor, Nazorjeva 3, Celje, telefon 25-462. TRAČNO žago, premer koles fi 600 mm, prodam. Franc Polenšek Novake 12, Strmec KOSILNICO muta in obračalnik skoraj novo, prodam 20% ceneje kot v trgovini. Martin Horjak, Breze 92, Breze MOTOKULTIVATOR special (fre-za, pogon, kosilncia), malo rabljen prodam. Telefon 27-857, po 18. uri KOSILNICO kuper, del. širina 7C cm, strojček za rezanje in robljenje pločevine ter vodno turbino za vikend, ugodno prodam. Telefon 713-831 MOTOKULTIVATOR acme, 8 KM. pogonsko prikolico in priključke, ugodno prodam. Telefon 731-335. TRAKTOR Tomo Vinkovič, 18 KM, obnovljen in kosilnico far. prodam. Cena po dogovoru. Ogled vsak dan. Ivan Polutnik, Zg. Tinsko 9, Loka pri Žusmu DVOZAREZNO betonsko strešno opeko, vibrirano, 400 m2, prodam. Tel. 858-305, zvečer po 21. uri AKCIJSKA prodaja hrastovega lamelnega parketa, 20% popust. Tel. (063) 845-136 VINO, 500 I, belo ali rdeče, cepljena trta, prodam. Tel. (0608) 67-592, zjutraj ali zvečer PODNKOZOLEC, 13x7x3,5, star 30 let, ugodno prodam. Ivan Rebernik, Ravno 5, Dobje pri Planini DOMAČE vino, 300 I, belo in rose, ugodno prodam. Tel. 753-073 VEČJA pomična vrata, 230x250 m in motokultivator s frezo disel, 14 KM. Ciril Pesjak, Svetina 8, štore ali tel. 774-107, od 20. do 21. ure. DVE armaturni mreži, 10 na 6 mm, prodam. Dobrna 17 KOSILNICO gorenje muta, frezo, motor avtomatik in motorno žago štiler, 0,70 prodam. Tel. 063/824-281 HONDO CB 1 400, staro 1 leto in parcelo, 2500 m2, zazidljivo, v okolici Šentjurja, ugodno prodam. Tel. 731-391 OHRANJENE kuhinjske elemente s pomivalnim koritom, videorekorder orion in športno kolo maraton prodom. Tel. 36-157. KADET, letnik 74, računalnik ata-ri mega, tiskarske stroje, prodam ali dam v najem. Inf. na telefon 063/ 748-230 KOMBI tam 60 T 3, hladilno vitrino HV 150 V, stensko, prodam. Tel. 701-469. zvečer BUKOVA drva in eno od krav ali brejo telico prodam. Dominik Pesjak, Lipa 2, Frankolovo SADIKE cipres prodam. Telefon 35-078 BARVNI televizor gorenje, star 7 let in otroško kolo kekec ugodno prodam. Kličite na tel. 744-170, popoldan NOVE klinaste brane za traktor, motor jawa 350 m3, star 1 leto ter jahalno sedlo prodam. Bovše 6 a OTROŠKI voziček roky, kombiniran, ugodno prodam. Telefon (063) 26-074 SENO prodam. Tel. 701-604 NOVO kmečko kredenco in sklednik ugodno prodam. Tel. 38-724 KUHINJO, kni-gips plošče in otroški voziček prodam. Tel. 28-140, popoldan SENO prodam. Valentin Štorman, Arja vas 29, Petrovče BREJO telico simentalko in dvo-brazdni plug batuje prodam. Ivan Golob, Brdce 5, Dobrna NOVOFUNDLANCA brez rodovnika in starejši surf prodam po simbolični ceni. Tel. 748-098, zvečer VESTNK POSEST NJIVO, 105 arov, v Turnišču, prodam. Nedelica 142 ali tel. 72-124 POČITNIŠKO HIŠICO na Vaneči zamenjam za stanovanje v Ljubljani ali prodam. Tel. 21-886 ali 32-857 DELAVNICO, 90 m2, v Murski Soboti, ob prometni cesti, damo v najem. Inf. v soboto in nedeljo po tel. 25-103, Mikloša Kuzmiča 47 12-ARSKO PARCELO na Vaneči prodam. Tel. 21-854 50 ARSKO NJIVO prodam. Tomšičeva 2, Rakičan OPREMLJEN POSLOVNI PROSTOR V LENDAVI; primeren za trgovino, predstavništvo ali špedicijo, dam v najem. Tel. 75-074 NOVEJŠO HIŠO, parcela 630 m2 na lepem in mirnem kraju v Murski Soboti prodam. Tel. 22-011 DVA PROSTORA, primerna za pisarno ali obrt, v Cvetkovi ulici, oddam. Tel. 22-835 HIŠO v centru M. Sobote, primerno za stanovanje ali poslovno dejavnost, prodam. Tel. (066) 76-115, popoldan HIŠO z gospodarskim poslopjem, primerno za obrt, na 49-arski parceli, v Trnju 91, prodam MEŠANI GOZD, tri ha na Goričkem, plačilo možno v dveh obrokih, prodam. Naslov v upravi lista NJIVO V RAKIČANU prodam. Tel. 24-374 VINOGRAD V DOLGOVAŠKIH GORICAH, 21 arov, s kletjo, mlad nasad, 500 trsov, prodam. Tel. 75-798 DVOINPOLSOBNO OGREVANO STANOVANJE 64 m2, prodam zdomcu. Tel. 42-619 POBIRALNIK KORUZE, dvoredni, maj 224, z zabojnikom, lahko na dva obroka prodam. Tel. 87-364 KOSILNICO BCS DIZEL z obračalnikom ugodno prodam. Vlado Kolbl, Babine! 12, Ljutomer SEJALNICO ZA KORUZO, dvo-redno, Panonija, prodam. Tišina 11 a PRIKOLICO ZA ŽIVINO, prodam. Cena po dogovoru. Stara ulica 30, M. Sobota ENOSOSNO PRIKOLICO, nosilnost 3 tone, prodam. Jože Bertala-nič, Pertoča 98 ŠTIRIDELNE BRANE, skoraj nove in borove plohe, 5 cm, prodam. Tel. 49-040 BARVNI TV PHILIPS, ekran 65, moško kolo na 10 prestav, suhe borove plohe, 5 cm, strešno opeko, 4 SLT/kom, gume 135/13, in velik sobni fikus, prodam. Tel. 23-504 DVA INDUSTRIJSKA ŠIVALNA STROJA Singer in Tekstima prodam. Boris Lovenjak, Bodonci 63 INDUSTRIJSKI ŠIVALNI STROJ FAF prodam. Filovci 7, ogled možen vsak dan FOTOKOPIRNI STROJ CANON 7550 z vpeljanim delovnim prostorom prodam. Tel. (062) 776-120 RAČUNALNIK ATARI ST, monitor, literatura, programi, prodam. Tel. 82-725 DRVA, bukova, 8 m2, prodam. Va-neča 87 10 m3, mešanih drv, cena 3.000 ATS; prodam. Anton Pintarič, Jurij 55 CB-postaji prodam. Tel. 21-964 VRTNI GUGALNIK-LEŽALNIK ugodno prodam. Tel. 23-926 FELDRHAMER - KOVAŠKO KLADIVO ajaks 2, ugodno prodam. Tel. (061) 738-619 REGAL ZA DNEVNO SOBO in kavč garnituro, možen odkup na obročno odplačevanje, prodam. Tel. 22-602 PRIKOLICO ZA AVTO, voz z gumijastimi kolesi, primeren za enega konja, in rezervne dele za Toyoto Corolo prodam. Trnje 151 a KAVČE: OMARE; KOLO IN TRAJ-NOŽAREČO PEČ prodam. Tel. 26-738 SPALNICO prodam. Tel. 23-658 PRALNI STROJ GORENJE, hladilnik, televizijo, šivalni stroj Pfaff, prenosni, in druge gospodinjske pripomočke ugodno prodam. Tel. 65-056 do 8. ali po 20. uri LUŠČENO KORUZO prodam. Petanjci 91 PRIKOLICO KAMP, starejšo, prodam. Copot, Užiška 14, Ljutomer, tel. 81-744 068 STANOVANJE ODDAMO enosobno stanovanje s telefonom v bloku na cesti herojev v Novem mestu. Tel. 23-862. zMi ■ POSESTI ČEBELE V AŽ PANJIH in brez njih prodam. Tel. 21.-964 TELICO, brejo 8 mesecev, prodam. Kruplivnik 60, blizu mlina KRAVO S TELETOM ter vinograd v Banfiju prodam. Anton Muršič, Gibina 55, Ljutomet KRAVO, brejo z drugim teletom, prodam. Hodoš 72 TELICO za pleme, dve kozi in kozlička prodam. Vaneča 66 ČRNEGA KONJA z žrebcem prodam. Gornji Lakoš 115 DVE BREJI KRAVI, 6 mesecev, prodam. Vidonci 128, tel. 53-074 KOZE ALPINA brez rogov, mlade, prodam. Zver, Odranci, Mladinska 15, črenšovci, tel. 70-040, od 7. do 15. ure SVINJO 140 kg, In bukova drva, 5 m3, prodam. Andrejci 31, tel. 48-745 DELO IŠČEMO DEKLE, staro nad 18 let, s pasivnim znanjem nemškega jezika za gospodinjska opravila pri družini v Nemčiji. Inf. po tel. 46-598 TAKOJ ZAPOSLIMO POMOŽNEGA DELAVCA v gradbeni stroki. Pogoj: vozniški izpit B-kategorije, 2-3 leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu. OD po dogovoru. Tel. 31-927 ali 35-475, zvečer AKVIZITERJI! Možnost odličnega zaslužka s prodajo nepogrešljivega izdelka. Tel. (062) 691-273, vsak dan od 17. ure dalje HIŠO v Trebnjem prodam. Naslov: Ulica heroja Slaka 29, Trebnje. NJIVO 33 arov v Podbočju prodam. Milica Hribar, Heroja Maroka 1, Sevnica. HIŠO na Ratežu pri Novem mestu, 4. faza gradnje, kletni prostori prirejeni za obrt ali lokal, prodam. Tel. 28-850, 21-218. V MEVCAH prodam parcele za vinograd. Avsec, Marjana Kozine 32, Novo mesto. MEŠANI GOZD, 74 arov, v Gradišču, prodam. Justina Božič, Ul. Koperskega bataljona 8, Ljubljana. PRODAM gradbeno parcelo (lep razgled), gumi voz (14 col), vprežni plug št. 7, tel. 27-394. ZAZIDUIVO PARCELO z izkopom, v Črnomlju, prodam. Tel. 27-573. PRODAM manjšo posest (1,30 ha) v Beli krajini ali samo hišo z vrtom. Tel. 51-126, od 12. do 14. ure, razen sobote in nedelje. HIŠO v starem delu Sevnice, vseljivo, s telefonom in KTV prodam. Tel. (0608) 81-686. UGODNO prodam - gozd, vinograd, z zidanico, staro 12 let, v izmeri 1 ha in 40 arov, vse v eni parceli, na lepi sončni legi, v Praprotnici pri Mirni na Dolenjskem. Inf. vsak dan od 18. do 21. ure na tel. (068) 47-209. SMREKOV GOZD v izmeri 8582 m2, v Beli Krajini, na Vahti, v bližini vasi Jugorje, ob asfaltni cesti, prodam. Tel. (061) 56-633, od 7. do 9. ure in od 18. do 21. ure. RAZNO KOSILNICO BCS prodam. Joviča Dodoš, Trakoščanska 8, Varaždin, tel. (042) 510-74 NAKLADALNIK ZA SENO, 17 m3, predsetvenik In vrstno kosilnico italijanske firme ter sejalnik za koruzo, dvoredni, vse v dobrem stanju, prodam. Tel. 87-728 DELO MEHANIKA z vozniškim C kategorije in žensko za v pisarni zaposlim. Pogoj: delo na računalniku. Matisa, tel. 85-921, 85-646. AKVIZITERJI! Možnost odličnega zaslužka s prodajo nepogrešljivega artikla. Tel. (062) 691-273. NOVE VINIL TALNE OBLOGE Z ZAŠČITNO PLASTJO BLUE LINE ČIŠČENJE SAMO Z VODJO. VZDRŽEVANJE NI POTREBNO MNOGO DALJŠA ŽIVLJENJSKA DOBA S let garancije JUTEKS, Hmeljarska I, ($310 Žalec Tel. 0(3/712-121, telefae: 0(3/71(117 MIZARJA takoj zaposlim. Tel. (068) 84-633, od 7. do 9. ure ali od 14. do 16. ure. IŠČEMO prikupno dekle za delo v okrepčevalnici Sokol v Brežicah, Ul. stare pravde 24, tel. (0608) 61-176. KMETIJSKA MEHANIZACIJA TRAKTOR ZETOR, tip 49-11, letnik 1979, prodam. Cena 6300 DEM. Tel. (0608) 81-971. TRAKTORSKO rotacijsko kosilnico, staro dve leti, širina 135 cm, ugodno prodam. Franc Božičnik, Vel. Kamen, tel. (0608) 79-667. PANDO 45 CL in traktor IMT 549 prodam. Tel. 78-219. MOTORNO SAMOHODNO KOSILNICO Agroal 602, malo rabljeno, prodam. Inf. na tel. 23-947. TRAKTOR IMT 539, star eno leto, prodam. Tel. (068) 20-549. OBRAČALNIK za seno Sip prodam. Korelc, Gorenja vas 4, Dobrnič, tel. 40-810. KUPIM KUPIM 1 m3 fosnov, 5 cm, hrastove, mecesnove. Tel. (0608) 69-230. PRODAM LESENO OSTREŠJE (velikost 8,5 x 4,5 m), valovite salonitne plošče (50 kom), slemenjake (10 kom) in mlin za sadje prodam. Tel. (0608) 81-540. PRODAM dve ovci z mladiči (sol-čavke). Trška Gora 15, Otočec. PRODAM dve breji ovci ter enega Ovnička, tel. 56-529. Malokalibersko rusko puško z daljnogledom in šibrovko Monte Carlo cal. 16, prodam. Tel. (0608) 70-489. PRODAM novo marlesovo kuhinjo, tel. 24-995. 3 CISTERNE za gorivo, zastavo 101, zastavo 750 in prikolico Adria prodamo. Tel. 21-107. PLEMENSKEGA KOZLA in koze z mladiči prodam. Tone Martinčič, Ul. 11. novembra 4, Leskovec pri Krškem. KRAVO staro 4 leta, črno-sivo, po teletu, prodam. Vili Žarm, Vel. Mraševo 5, Podbočje. ŠIVALNA industrijska stroja, eno-igelnega In dvoigelnega, ter luknji-čarko in gumbničarko prodam. Tel. (069) 56-010. RABLJENO motorno žago Hu-sguarno prodam. Tel. 84-711. TELICO brejo 7 mesecev, prodam. Tel. 73-248. 064 Dvosobno družbeno STANOVANJE menjam za dve manjši, Planina 3, prvo nadstropje. Tel. 325-231 DRUŽBENO GARSONJERO v Šorlijevem naselju, centralna kurjava, pritličje, menjam za enako ali večje z možnostjo odkupa. Tel. (064) 213-854, dopoldan, Urša Oddam 2-sobno stanovanje, enoletno predplačilo. Tel. 50-172 POSESTI V bližini Kranja prodam zazidljivo vikend PARGELO, 490 n2, tel. 213-826 Na lepem mirnem kraju, blizu Sorice, prodam HIŠO 7x9 metrov, tel. 67-077 Prodam vrtno UTO 210x190 cm, primerno za vrtičkarje, Golniška 23, Mlaka-Kranj, tel. 218-950 Na Letencah prodam 9.794 m2 gozdne površine. Savska c. 2. Kranj, stanovanje 12 Prodam GARAŽO v garažni hiši v Vrečkovi ul. tel. 211-366 ZAPOSLITVE Iščemo 1 ali 2 NATAKARICI za delo v CAFFE-LOTTE, v Železni Kaplji, v Avstriji. Izmenični delovni čas (torek - prosto). Tel. 9943-4238/750 ali 9943 4238/8177 Zaposlimo 2 simpatični dekleti za DELO v strežbi. Šifra: DAMA Zaposlim 2 TESARJA ali MIZARJA za terensko delo, z B kategorijo. Seljak Alojz, Preddvor 113 Iščemo nekajurno vsakodnevno POMOČ PRI NEGI OSTARELE OSEBE v Zasipu pri Bledu. Kličite na tel. 77-609, od 17. do 19. ure Redno in honorarno zaposlimo NATAKARJA ali NATAKARICO, in fanta za peko pizz. Tel. 52-055 V KAVA-BARU, zaposlimo mlado, urejeno dekle za strežbo, tel. 221-210 Potrebujem inštrukcije iz NEMŠČINE za 2. letnik srednje šole iz Kranja ali ožje okolice, tel. 47-011 Zaposlim delavca v CEMENTARNI, tel. 47-505 Možnost zaslužka, prodaja zanimivih ARTIKLOV ali organizacija dela, tel. 41-302 Zaposlimo KUHINJSKO POMOČNICO. Tel. 77-458 ŽIVALI Prodam 2 OVCI za rejo ali zakol. Tel. 621-293 Prodam brejo KRAVO simentalko. Lahovče 26, Cerklje TELIČKA simentalca, prodam. Tel. 44-647 Prodam ODOJKE za zakol. Teža cca 25 kg. Britof 79 Prodam več PRAŠIČEV težkih od 25 do 40 kg. Hlebce 16, Lesce Prodma 8 tednov stare PUJSKE in 3 KOZE z mladiči. Tel. 76-447 Prodam BIKCA starega 7 tednov. Tel. 620-546. STANOVANJA I RAZNO Oddam enosobno STANOVANJE Prodam SENO, OTAVO in DRVA. v Kranju, cena 250 do 300 DEM, Tel. 621-662 enoletno predplačilo. Tel. 324-406 Prodam semenski krompir, Za-Najamem GARSONJERO ali SO- draga 18, Duplje BO v Kranju, tel. 41-513 v sredo po Prodam SENO in OTAVO. Tel. 15. uri 401-057 Prodam električni MEŠALEC za gnojnico in PUHALNIK za seno, tel. 401-249 Ugodno prodam malo rabljeno KOSILNICO BCS (italijanska). Ši-bic, Dobrepolje 3, Brezje Prodam MOTORNO ŽAGO Dol-mar, 30 cm. Cena 230 DEM. Tel. 401-275 Prodam KULTIVATOR - Panoja - 235 z enojnim valjem. 47-604, Sp. Duplje Šivalna industrijska STROJA enoigelnega in dvoigelnega, ter luknjičarko in gumbničarko, prodam. Tel. 56-010 Prodam TRAKTOR IMT 539 s ki-per prikolico. Bolka, Predoslje 22, tel. 241-097 Prodam nov brezžični TELEFON Sanyo. Tel. 70-738 Prodam COMMODORE 64 za 250 DEM v ver, tel. 633-488 Prodam glasbeni stolp Fisher Parmarantz, tel. 46-036 Betonsko strešno OPEKO tole ugodno prodam, v večjih in manjših količinah, tel. (061) 712-148 Prodam lesene STEBRE za kozolec. Tel. 401-308 SADIKE BRŠUINK, prodam po 50 SLT/kom. Konc, Mošnje 37, Radovljica. Ugodno prodamo nove CISTERNE za tekoča goriva TIPP B-C/1980. Inf. po tel. 81-291, vsak delavnik dopoldne Iščem POSOJILO 5.000 DEM za pol leta. Šifra: VISOKE OBRESTI + GARANCIJA. Prodam leseno BARAKO 6x4, tel. 422-006. Prodam smrekove DESKE, PLOHE in GAJBICE, tel. 421-441 Bakren KOTEL za kuhanje žganja, 80 litrov, prodam.Tel. 620-880 OVERLOCK Pfaff-entlarico novo, prodam. Tel. 215-650 Oddam TEHNIČNO TRGOVINO med Kranjem in Preddvorom. Tel. 312-385 GORENJSKI NAGEUNI - rdeči in roza - na prodaj. Štukelj, Begunjska 6, Tržič, tel. 50-218 primorske novice ENOSOBNO stanovanje, v Sežani, ugodno prodam ali zamenjam za enako na slovenski obali z doplačilom. Tel. 067/72-768 KUPIM, lastniško stanovanje oz. stanovanjsko pravico družbenega stanovanja dvo ali več sobno, v Kopru ali bližnji okolici. Tel. 066/25-361 DVOINPOLSOBNO stanovanje, 52 m2, razgled na morje, prodam. Tel. 066/25-669, ob delavnikih, v večernih urah GARSONJERO, na Markovcu oddam. Od četrtka do nedelje, od 7.30 do 9. ure, Krožna c. 6, stanov. 13/11 SOBO s souporabo kopalnice oddam. Tel. 066/64-028 NAJAMEM opremljeno stanovanje, na Obali. Tel. 066/54-069, zjutraj in 066/23-025, popoldne MLAD, samski fant, išče sobo. Tel. 066/23-750 POSEST V SLOVENSKI ISTRI, kupimo starejšo, takoj vseljivo hišo z večjim vrtom, ponudbe z opisom in ceno pošljite na ogl. oddelek Koper pod šifro: plačilo v devizah CCA 500 m2 kmetijskega zemljišča, na območju slovenske obale, kupim. Tel. 066/36-803, zvečer ZEMLJIŠČE 2.800 m2 v Pridvoru, prodam. Primemo za gradnjo objekta 40 m2. Tel. 066/58-738, zvečer NAJAMEM PROSTOR v Novi Gorici, lahko kletni prostor, proti dobremu plačilu. Tel. 065/61-441 PRODAM parcelo, urejeno, z lastnim prehodom, 1400 m2 v Lokah pri Novi Gorici. Tel. 065/32-067, ob delavnikih zvečer V DOBRAVLJAH prodam 7.500 m2 obdelovalne zemlje najboljšemu ponudniku. Damjan Cotič, Stritarjeva 13, Dornberk HIŠO z vrtom v Litiji pri Ljubljani in HIŠO z gospodarskim poslopjem in zemljo blizu Nove Gorice prodam. Tel. 065/49-130 VINOGRADNIKI POZOR! V Šem- petru prodam gozd, pretežno akacija, v izmeri 4.300 m2 dostop do parcele s kamionom. Cena po dogovoru. Inf. po tel. 065/32-307 KMEČKO HIŠO z gospodarskim poslopjem (700 m2) in sadni vrt v podaljšku gospodarskega poslopja (4.170 m2) na lokaciji Matenja vas 30 pri Postojni prodam. Cena 85.000 DEM, Resni kupci dobijo inf. na tel. 064/323-264, Kranj 066 _ STANOVANJA DVOSOBNO stanovanje, v Mariboru, prodam ali zamenjam za stanovanje ali stanovanjsko pravico, na območju Primorske. Tel. 062/ 222-254 STANOVANJSKO PRAVICO za garsonjero ali enosobno stanovanje v Kopru, kupim. Tel. 066/23-994 ODKUPIM stanovanjsko pravico za dvosobno ali trosobno stanovanje, najraje v Oimu ali Prsojah. Tel. 066/31-667 ODDAM dvosobno stanovanje, delno opremljeno, v okolici Kopra, s telefonom, centralno in vrtom, za daljši čas. Tel. 066/58-360, po 16. uri ŽIVALI PRAŠIČE, od 20 do 100 kg težke, prodam. Pavel Jagodnik, Koseze 58, Ilirska Bistrica, tel. 067/81-519 PURANE, za nadaljno rejo, prodam. Naročila sprejemam na tel. 067/55-724, popoldan PRAŠIČE težke od 25 do 100 kg, prodam. Pavel Jagodnik, Koseze 58, Ilirska Bistrica, tel. 067/81-519 DOBRIM ljudem podarimo enoletnega križanca setra in tromeseč-nega mešančka, majhne rasti. Tel. 066/65-525, zvečer DVA PSA, naučena na tartufe, stara 10 mesecev, prodam za 600 DEM. Tel. 066/79-380 PRITLIKAVE, srebrno sive pudle, z rodovnikom, prodam. Tel. 061/ 371-968 TELE prodam. Tel. 065/67-341 MALI OGLAS ZASTONJ KUp0N MOJ NASLOV: Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. DELO VEČ PRIDNIH DEKLET, takoj po trebujemo za sezonsko prodajo uličnega sladoleda na slovensk obali. Lokacija - Portorož-Piran Prošnje pošljite na Razdevšek Bo jan, Grajzerjeva 28, Ljubljana IŠČEM VARSTVO, 4 ure na dan za 11 mesečnega dečka na domu Tel. 066/34-292 POMOČ na domu, najrajše upo kojenko, iščem, nudimo dobro pla čilo. Tel. 066/65-349 SPREJMEM zastopstvo ali kakš no drugo delo. Imam manjši po slovni prostor in skladišče. Te 068/25-694 OSTALO GUME, nove, dimenzije 600 x 16 za traktor Tomo Vinkovič, 10% ceneje, prodam. Tel. 066/52-228 FREZO GOLDONI, 18 ks, z roto-vatorjem in obračalnikom in plugom, prodam. Tel. 066/63-494, od 19. do 21. ure IMT 539, star eno leto, 180 del. ur, samonakladalna prikolica, tračne grablje ter balirko za seno. prodam. Tel. 067/21-618 TRAKTORSKO BRANO JEŽEVKO prodam. Franc Kobal, Dolenje 24/a, Ajdovščina ELEKTROMOTOR 4,5 KW, nov, prodam. Tel. 067/86-321 ŠIVALNA industrijska stroja, eno-igelna in dvoigelna ter luknjičarko in gumbničarko, prodam. Tel. 069/ 56-010 STRUŽNICO, kratko stružno, do premera 1200 mm, kupim. Tel. 066/ 58-738 ELEKTROMOTOR 1,7 KW, 220 V, stiskalnico, 21, varilni aparat 130 A, električno pištolo bosch za barvanje, prodam. Kobal, Lukežiči 32, Renče PRODAM nov, nerabljen pralni stroj, še v garanciji in videorekorder z garancijo. Ložice 4, Anhovo ETAŽNO PEČ, 23.000 ccal, za etažno ogrevanje, staro 3 leta, prodam. Ovniček, Dobravlje 4 PLOHE in deske, za gradnjo in za tegolo, lahko z dostavo na gradbišče. Tel. 061/768-312 BALKONSKA VRATA kli logatec 140 x 220 (vezana), zelo ugodno prodam. Tel. 065/51-115 1 m3 JELŠEVIH DESK colaric in 2 m3 HRASTOVIH DESK od 5 cm prodam. Tel. 065/79-796 CIPRESE, po ugodni ceni, prodam. Tel. 066/35-158, zvečer POSLOVNI PROSTOR, v Kopru, vzamem v najem. Nujno. Tel. 066/ 25-083 ODDAM poslovni prostor, 63 m2 v Luciji, za mirno dejavnost ter prodam okno 60 x 80 s polkno in tri balkonska vrata 80 x 220, rabljeno. Tel. 066/73-496, po 19. uri REFOŠK, prodam. Tel. 066/51-218 NABOJE kaliber 7 x 65 R češke izdelave prodam. Milovan Berlot, Prilesje, Anhovo DRVA in kravo za zakol, prodam. Tel. 067/79-175 AVTOMOBILI VUGO 55 Koral, letnik 1988 in Zastavo 750, letnik 1979, prodam. Vili Kramaršek, Sve-telka 19 b, Dramlje. ^ ▲ HRANILNO KREOFTNA SLUŽBA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA ŽALEC p.o. - 110-letna tradicija - varno naloženi prihranki — 56% letna obrestna mera za avista hranilne vloge (3,84 mesečno) — 88,8% letna obrestna mera za depozite nad 30 dni (5,54 mesečno) — 94,3% letna obrestna mera za depozite nad 90 dni (5,79 mesečno) — jamstvo države Slovenije za hranilne vloge — možnost dviga in pologa na poslovnih enotah Ljubljanske banke In poštah — opravljanje plačilnega prometa za občane in obrtnike — vodenje žiro računov za občane in obrtnike po 40% letni obrestni meri — možnost nakazila pokojnine na naše hranilne knjige ŽIVITE CENEJE - KUPUJTE S KREDITNO KARTICO KHS Poslovne enote: KZ Celje, Miklošičeva 7, Vojnik, Žalec (nasproti železniške postaje), Nama Levec, Nama Žalec, blagajne pri članicah Potta: 63310 Žalec, Hmeljarska 3 Telefon: (064) 714-251 Teles: Hmezad 33514 Žiro ratun: 50750-625-40045 FIAT 850 special, letnik 1975, generalno obnovljen, prodam, cena 500 DEM, neregistriran. Tel. (063) 714-418, od 14. do 15. ure. ŠKODO 120 LS letnik 1980, prevoženih 78.000 km, dobro ohranjeno, registrirano do 9/ 92, prodam. Tel. (064) 691-185. ZASTAVO 101 GTL, letnik 1986, prodam, cena 2.300 DEM in obračalnik, 360 cm, za 400 DEM. Lorger Anton, Karjule 20, 63240 Šmarje pri Jelšah. MZ—250, letnik 1979, prevoženih 10.000 km, registriran do 10/92, dodatno opremljen, prodam ter rezervne dele za škodo 120 L (LS). Tel. (064) 691-185. OSTALO INŠTRUIRAM MATEMATIKO IN KEMIJO za srednje in osnovne šole. Tel.: (063) 35-174 350 KOM. BETONSKE OPEKE, kupim, dimenzija 30. Fidler Franc, Miloša Zidanška 10, 63230 Šentjur/Celju PACKET COMPUTER SHARP PC-1403 z navodilom za uporabo (Calculator, pro-graming the Computer), prodam, cena 250 DEM. Tel.: (063) 35-315 KOSILNICO ZA MIO STANDARD (Honda) tip 265, kupim, nujno, tel. 772-591, zvečer DVOSOBNO STANOVANJE 50 m2, pritličje, s cenatralno in telefonom, menjam za dvo in pol ali trisobno stanovanje. Lastnik stanovanja je občina Celje. Tel.: (063) 26-672 AVTOMEHANIK IŠČE DODATNO DELO - kakršnokoli. Tel.: (063) 25-841 int. 378, dopoldan od 7.-8. ure OTROŠKO STAJICO, TRIM KOLO, REKORDER TEHNICS z daljincem; prodam, vse dobro ohranjeno, cena po dogovoru. Tel.: (063) 28-704, 18. do 20. ure KOLO PONI, starejši letnik in otroško posteljico, skoraj novo z jogijem, prodam, cena po dogovoru. Tel.: (063) 37-839 od 16. ure dalje STANOVANJSKO PRAVICO 10 km iz Radovljice, prodam, za samo 17.000 DEM. Kelvišar, Gradnikova 127, Radovljica ZBIRAM ZNAMKE z vsega sveta, če jih imate mi jih pošljite na naslov: Maja Andolšek, Cankarjeva 50, 64240 Radovljica . DVOTARIFNI ENOFAZNI ŠTEVEC, preklopno uro, kitaro, šolo kitare (začetni, nadaljevalni; 100 lokacij + 2 kaseti, moderna kitara, 25 lekcij + 1 kaseta), daljnogled 20 x 50. Tel.: (063) 32-909, od 16. do 21. ure ROTWEILERJE, stare 2 meseca z rodovnikom in odličnim poreklom, prodam. Tel.: (063) 713-222 DVOINPOLSOBNO LASTNIŠKO STANOVANJE 63 m2, centralna, telefon -na Otoku, prodam, cena 60.000 DEM. Tel.: (064) 74-550 NA SONČNEM IN MIRNEM KRAJU v okolici Kobarida prodam zazidljivo parcelo 8 ha zemlje (njive, gozd, pašnik), prodam, cena 12.000 DEM. Podgoršek, Gradnikova 127, 64240 Radovljica POHIŠTVO, staro 4 leta, prodam, cena 20.000 SLT ter topli pod, 20 m2, nov, cena 3.000 SLT. Košec Marija, Vrunčeva 9, Celje ŽAGO za obžagovanje tramov (grušta) in manjši stroj za sejanje peska, prodam. Tel.: (0601) 81-973 ODLIČNO LEGLO DOBERMANOV z rodovnikom, prodam. Tel.: (064) 692-015 GRADBENO PARCELO, komunalno urejeno, 832 m2 v Rečici pri Laškem, prodam ali menjam za avto. Tel.: (063) 732-090 STANOVANJE ALI HIŠO z vrtom in garažo v obmejnem pasu na Tolminskem, prodam. Tel.: (061) 348-554, od 16. do 18. ure V NAJEM DAM KOŠNJO in prodam seno. Plačilo po dogovoru. Ivanka Jesenek, Bovše 6, 63212 Vojnik ZAZIDALNO PARCELO 830 m2 v okolici Velenja. Tel.: (063) 853-423 ENCIKLOPEDIJO SLOVENIJE, prve štiri knjige prodam za 80 DEM po izvodu. Prodam tudi več knjig s področja: grbov, zastav, rodoslovja, pečatov, kovancev... samo resne ponudbe v delavnikih od 19. do 20. ure, na tel.: (061) 313-T37 ali na naslov: Janez Zadnikar, Jesenkova 10, 61000 Ljubljana MORDA IMATE stare srečke, čekovne kartice, hranilne knjižice, kartice podarim-dobim, obveznice, delnice, bone, žetone, kreditne kartice..., sploh vse papirje, povezane z bančništvom. Odstopite mi jih ali pošljite na naslov: Janez Zadnikar, Jesenkova 10, 61000 Ljubljana, tel.: (061) 313-137, od 19. do 20. ure UVOŽEN KOMBINIRAN VOZIČEK, ter voziček Marelo in kenguruja, prodam. Tel.: (063) 28-483 TELETEKST za TV Gorenje, prodam. Tel.: (063) 821-708 V ŠIROKEM CENTRU ZRE-NJANINA, hišo 170 m2 z lokalom, obnovljeno 90/91, visoki stropi, prodam ali zamenjam za enakovredno hišo ali stanovanje. Tel.: (064) 74-346 DALMATINCI - vrhunsko leglo, prodam. Tel.: (063) 776-433 STANOVANJE na Bledu zamenjam za stanovanje v Ljubljani ali ga prodam. Tel.: (064) 801-497 V OKOLICI VELENJA KUPIM STARO HIŠO potrebno adaptacije. Kočnik Jože, Kardeljev trg 3, Velenje ------N0V£*90BA“------------------------------------7“— NAROČILNICA Ime........................priimek....................... naslov................................................... naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov Na gornji naslov mi pošljite...izvodov. (število) Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika PORTOROŽ 92 foto: LucaS Prizadevni Domžalčani so na portoroškem letališču pripravili spektakel železnih konjičkov, ki je med dirko in za praznike napolnil slovensko obalo do zadnjega kotička. Na Lucasovih posnetkih so nekdanji in zdaj najboljši jezdeci jeklenih konjičev.