340 Kmetijske raznoterosti. Gnojenje ovsu. Grlede gnojenja ovsu si ljudje ne delajo posebnih skrbij ; navadno se mora zadovoljiti z ostanki redilnih snovij, kateri so v zemlji ostali. A vender )e hvaležen za najmanjšo pozornost in jo vrača bogato. Da se tako skromna rastlina ne gnoji s hlevnim gnojem, je ob sebi um-ljivo ; kajti skoro na vseh kmetijah se mora s hlevnim-gnojem varčno gospodariti in ljudje ga raje porabljajo za druge rastline. Drugače pa je z ozirom na pomožna gnojila. Nekatera iz njih se že dolgo let porabljajo pri ovsu z velikim uspehom. Oves je posebno hvaležen za gnojilo, katero mu daje dušika, da je v zemlji le zadosti fosforjeve kisline. Pri izberi dušikastega gnojila je odločilna cena ; nikakor pa nismo nakazani na čilski solitar, nego moremo rabiti tudi žve-plenokisli amonijak. Od kakovosti in obdeianosti zemljišča je odvisno, koliko je treba dušikastega gnojila ; navadno ga bo za ha treba 20 — 40 kg, torej 100 — 200 kg žvepleno-kislega amonjaka. Izmej gnojil, katera hranijo v sebi fosforjevo kislino, priporočamo moko od Thomasove žlindre. Teoretično je za srednjo žetev treba jeden jjstot Thomasove 18% moke. Izkušeni praktik ve, da se mora fosforjeve kisline dvakrat toliko dati, kolikor treba, Če se hoče doseči znaten uspeh. Upoštevati je dalje, da se čestokrat detelja seje pod oves. Ker mora detelja dobiti mnogo fosferjeve kisline v zemlji, porabiti je na ha 600 do 750 kg Thomasove moke. Kjer so tla peščena, močvirnata ali črnoprstena, kaže tndi napeljati kalija, v kateri namen se vzame 600 do 700 kg kajnita. Po statističnih izkazih se pridela v Avstriji povprek na ha 1340 kg. Tu priporočeno gnojenje bi lahko pomnožilo pridelek na 3200 kg in še več To je uzroka dovolj, da vsak kmetovalec premišlja, ali naj z izdatkom kvečjemu 28 do 36 gld. ne skuša pridelati 1800 do 2000 kg ovsa = 130 do 150 gld. Kar bi se več dobilo slame, tega radi preglednosti niti vračunili nismo. Najbrž bi se je dobilo 2000 do 2500 kg.