CELOVEC SREDA 21. NOV. 1990 Letnik XLV. Štev. 65 (2580) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenturt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenturt Cena: 7 šil. din.10 P.b.b. Zadnja vest: ,,Kronen Zeitun^ ^ donkončno obsojen zaradi napadov na prof .Cstcttnerja Višje dežeino sodišče na Dunaju je v ponedeljek zavrnilo priziv „Kronen Zeitung" ter njegovega bivšega koroškega giavnega urednika zoper obsodbo, ki jo je 3.maja ietos izrekio dežeino sodišče na Dunaju. Takrat je bit Gerhard Stichauner zaradi žaijivih napadov na prof.dr. Petra Gstettnerja - v zvezi s pubiika-cijo ,.Zwanghaft deutsch ' je avtorju v giosi očitai „laži in prevračanje resnice ' - obsojen na 30.000 šiiingov (gioba Gstettnerju), 1600 šiiingov (gioba sodišču) ter na poravnavo sodnijskih stroškov. V dveh nadaljnjih točkah obtožbe sodišče ni videio prestopka. Z odioči-tvijo Višjega dežetnega sodišča je obsodba postaia veljavna. „G!asba sosedov" Slovenska prosvetna zveza je za svoj letošnji osrednji koncert povabila glasbene ustvarjalce iz Slovenskega primorja, Švice, Madžarske in seveda s Koroške. Ti so obiskovalcem predstavili prerez glasbe sosednjih dežel. Med nastopajočimi je bil tudi zbor ..Haliaetum" skupnosti Italijanov iz Izole (na sliki). Več na 6. strani. Hebisdt - Sbvemja pred zgodovinsko odločitvijo! Prejšnji teden je politično življenje v Sloveniji razgrevala predvsem ideja o osamosvojitvi. To je alarmantno v Poljčah pri Ptuju pred nekako štirinajstimi dnevi napovedal predsednik Demosa, sedaj vladajoče koalicije in prvak Socialnodemokratske stranke Slovenije dr. Jože Pučnik. Kot vedno je bil tudi zelo .jasen". Plebiscit je napovedal že za 23. oz. za 30. december, na vsak način pa še za letos. Vsakemu resnemu politiku, tudi Pučniku bi moralo biti jasno, da tako pomembne odločitve ne stečejo tako hitro in da so preveč usodne, da bi jih opravili kar mimogrede. Politični analitiki so brž izbrskali vzroke za tako naglico in Branko Podgornik je v uglednem zagrebškem Vjesniku poleg ugotovitve, da so voditelji Demosa ..konfederalno pogodbo, ki so jo pripravljali skupaj s Hrvati, nenadoma poslali po Savi ...", tudi zapisal: „Takšno hitenje z odcepitvijo ima seveda tudi svoje notranje slovenske razloge. Kaže, da bi plebiscit prišel prav predvsem Demosu, da bi si le-ta s tem povrnil izgubljene volil-ce, hkrati pa tudi okrepil svoje vrste, saj mnogi že nekaj časa napovedujejo morebitni razpad vladajoče koalicije." Če je takšna trditev upravičena, jo seveda naj- bolj podkrepi javnomnenjska anketa pred štirinajstimi dnevi, v kateri se je Demos na vprašanje, koga bi vprašanci sedaj volili, zelo slabo odrezal. Večina je splahnela in opozicija (Stranka demokratične prenove, ZSMS-liberal-na, sedaj Liberalna-demo-kratična stranka in Socialistična stranka Slovenije -bivša SZDL) bi verjetno kljub preko 30 procentom (Da/je na 4. stran/) Haider hoče zavlačevati otvoritev Karavanškega predora... Komaj se je javnost v Sloveniji, ki je verjela v Haiderjeve obljube, ujela po šoku zaradi nenadnega začetka obratovanja hidroelektrarne Golica, jo je koroški deželni glavar preseneti! z novo, nepričakovano zahtevo: izrekel se je za preložitev otvoritve Karavanškega predora za najmanj pol leta. To svojo zahtevo je obrazložil s tem, da ob zaključku izgradnje tunela, kije načrtovana za junij 1991, ne bosta dokončani priključni avtocesti tako na koroški kot tudi na slovenski strani. To pa bi povzročilo nevzdržno stanje na lokalnih cestah, po katerih bi moral potekati ves tranzitni promet. Poleg Haiderja, ki ob svojem obisku v Ljubljani tega problema sploh ni omenil, se je pretekli teden oglasil tudi njegov (socialistični) namestnik Ambrozy, ki je Haiderjevo obljubo, da HE Golica do konca februarja 1991 niti poskusno ne bo obratovala, ostro kritiziral Srečanje na Bteščeči Vse se vrti okrog pohtike, celo v planinski koči! Mimo tega ni mogel tudi član predsedstva Republike Slovenije prof. Matjaž Kmecl (na sliki treji z leve), ki je preteklo soboto prišel med koroške Slovence, da bi se v planinskem ambientu koče Slovenskega planinskega društva na Bleščeči pod Jepo predstavil kot literat s humorjem in kot planinec. To mu je uspelo le za nekaj minut, aktualen zaskrbljujoč položaj koroških Slovencev je terjal svoje in postal glavna tema. Poročilo o srečanju preberite na 2. strani. Pomoč Sloveniji izkazuje našo veiiko solidarnost! Akcija „Pomoč Sloveniji", s katero je uredništvo Slovenskega vestnika pozvalo svoje bralke in bralce ter vse koroške Slovence, da pomagajo prizadetim po katastrofalni povodnji v Sloveniji, je postala izraz velike solidarnosti koroških Slovencev do rojakov v Sloveniji. Akcija, ki jo podpirajo Zveza slovenskih organizacij na Koroškem z vsemi vanjo vključenimi organizaciji, Slovenska prosvetna zveza in drugi - ZSO je prenakazala 10.000, SPZ 5000 šilingov - je v polnem teku. Na kontu 3,044.393 pri Posojilnici-Bank Celovec je že več kot 100.000 šilingov! Posebno razveseljivo je, da se na konto še naprej stekajo denarni prispevki iz vseh krajev Koroške. Zato smo se odločili, da bo konto še naprej odprt in da boste tako tudi v prihodnjih dneh še imeli možnost, da pomagate od naravne katastrofe prizadetim v Sloveniji. Doslej vplačano vsoto bomo še ta teden izročili Rdečemu križu Slovenije, ki nam je zagotovil, da bo Vaša denarna pomoč posredovana posebno tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Slovenska gimanzija, ki je prav tako takoj po katastrofi izvedla zbiranje prispevkov med dijaki, profesorji in starši, je tudi zbrala lepo vsoto denarja ter tudi oblačila za (Da/je na 2..sfran;) Pos/ed/ce naravne katastrofe bodo še do/go vidne; pob/štvo /n drugo stanovanjsko opremo je voda popo/noma un/'č/7a. Pemthaieqev predlog: evforija ni na mestu! Preleno .sreJo /e Mrr/v. pro/. /Aw/Au/er /z /r?r;.s-Z/rt/cAa prt^J.sTar;/ rnoJe/ avronornnega za.s/op.s/va AoroiA/A ^/ovetrcev, A/ ga /e pr/prav//po aaroč/Za Ježe/ae v/aJe. /VeAater; so ra taoJc/ ev/orrčao Ava/;7/ a/; o a/era ce/o že .sA/epa/t, Ao ga v poJroAaost; sp/o A že poza a/; a;'.so. Mor/c/ avloaoaraega /avaopravaega za.srop.sfra AorožA/7; 5/oveacev fetae/// aa /ava/A vo/avaA ,s/ovea-^Aega za.srop.srva. PreJv/Je-va, Ja A/ orgaa/zaca/c, /7ste a/: po^aa/eza/A/, Ar; zAere/o 700 poJpMov, /aAAo AaaJ/-J/ra// za fo avroaoarao za.sfop.srvo. Vo/Jao prav/co aa/ 0; aae/; t/.st/, Aafer/a: obe ogreJa/Z orgaa/zacZ/Z, Z.S79 ra A.SK.S', Zzroč/ta vo/rVae /Mie. Pe pa aa/ po?ear po.sa-a/eza/AZ oJJa/o o A Ježe/ao-zAor.sAZA vo//7vaA. Ob preJ.sfavarr' rega aro Je/a .so se ZzArMta/ZzZra/; tr;/e proA/ea;.sAZ A'A/opZ.* 7) če rraa/o vo/Jao pravrco preAZva/cZ /azae Poro.sAe, so ob ra Ar/; vo/Jva/r arozae araarpa/acr/e. KaaJZJZra/ /a' apr. /aAAo taJZ pree/.seJ/rrA svoAoJa/a.sAe srraaAe, Ar Or porear JoAZ/ pač g/asove svo/e srrarrAe ra Or Or/ vpreJ-^rava/črva s/o^ea.sAe aa-roJae sArrprro.srr. Po Jragr .straa; pa Or /aAAo oOe er.sreJ-a/Z orgaarzacrp' ag/Jra/r taJZ areJ raA/ar/ vo/r'/cr, Ar' v O/^rva ^ ^/ovea^Ao aaroJao sArrprro.sr/o a/ata/o arč .sArrp-aega. 2) če Za/a/o vo/r/ao pravrco /e tZstZ, Ar' prepae/o t o/rOre /r.sre oJ Z .SO a/r' oJ /\'.S ASS. porear raAe vo/rrve poarear/o raJr' rrgorav//'aa/'e araa/srae ra rz procesa po/ZJčaZA oJ/očr-rev Zz/oča/o r/.sre .srrrrAarre Aor. ^/oveacev, Ar ar.so za/ere v re/r Jve/r orgaaZzacZ-/aA. J) po.stav//a se vpračaa/e, AaASae prr.sro/ao.sr/ aa/ Or rare/o raA.šao avroaoarao zastopstvo AoročAr/r .S/ovea-cev. .S ^rraar' Jeze/ae v/a Je vseAaAor če ar prrs/o Jo a^frezaega preJ/oga. J/ Perar/ra/er/ev preJ/og .seveJa zajeva raJr' pfZsto/-rro.srr zvezae v/a Je, Ar /e po 7. č/eatr ADP oJgovoraa za araa/.sra.sAo po/ZtZAo. V rear sarr'.s/rr Or se arora/a avstr;/-sAa Morava .spreraearrr ra Or Or/ seveJa poJ vpračaa/ear raJr' 7. č/ea ADP. Perar/ra/er/ev aroJe/ Oo rreOa reare//7ro preJr.sArrrrrarr ra ga o.svet/ZtZ ra Jopo/a/r/ rz v^e/r zorar/r Aorov. Pv/brr/a aa prvr pog/eJ v.seAaAor ar' aa a/e.sft/, Aer se /a/r Ao zgo Jr raJr ro, Ja Ooaro Aoro.šAr .S/oveaer s rear aroJe/oar JoAZ/Z aeAaAčao avroaoarao za.srop.srvo, v re.srrrr r pa rzgrr-AZ/Z če r/.sro avroaoarr/o, Ar /o z Ja/ če raraaro. Perar/ra/er/ev aroJe/ /e ze/o oOčrrea, raAo Ja ga v časopr.s/rr v ce/or/ ae arorearo oO/av/r/. /SJor se zaarara zaa/, ga /a/rAo JoAZ aa .seJe-žr'/r oOe/r o^reJrr/r/r orgaarza-cr/. dr. Marjan Sturm Pomagajmo! Katastrofalna povodenj, ki je 1. novembra xaje!a skoraj vso Siovenijo in povzročita škodo v višini devetih miiijard novih dinarjev ter veiiko čioveško trpic-nje - brez strehe nad giavo je ostaio na stotine družin - še naprej zahteva tudi soiidarnost koroških Sioven-cev. Odprii snto poseben konto pri Posojiinici-Bank Ceiovec s števiiko 3,044.393 in z nazivom „!'omoč Sioveniji" Majcen: Jugoslavija zahteva popolno izpolnitev 7. člena! Novi generalni konzul SFR Jugoslavije v Celovcu Marjan Majcen je preteklo sredo obiskal sedež ZSO, kjer se je v temeljitem in odprtem razgovoru seznanil s stališči in težnjami politike Zveze slovenskih organizacij na Koroškem ter vanjo vključenih organizacij. Novemu generalnemu konzulu je dobodošlico izrekel predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser, razgovora pa so se udeležili: za Slovensko prosvetno zvezo njen tajnik dr. Janko Malle, za ZKP predsednik Janez Wutte-Luc, za Zvezo slovenskih žena predsednica Milena Groblac-her, za Zvezo slovenskih izseljencev tajnik Rado Janežič, za Strokovno združenje pedagoških delavcev mag. Rudi Štukelj, urednica kulturne revije „mladje" Maja Haderlap ter za Slovenski inštitut Alpe-Jadran Franc Wedenig. Generalni konzul Majcen je med pogovorom poudaril, da Jugoslavija vztraja pri Nov/ genera/n/ Aonzu/ SFR Jugos/atJ/e v Ce/ovcu Mar/jan Ma/cen s prec/sedn/Aom ZSO d/p/. inž. Fe//Asom IV/esegem. ,,Pomoč Sloveniji" /Mrd<7//A'<7/;/f .s /..srn//;;) žrtve poplav v Lučah. Svojo pomoč so predstavniki gimnazije z ravnateljem dr. Regi-naldom Vospernikom na čelu preteklo soboto osebno predali najbolj prizadetim družinam v tem kraju. Solidarnostno akcijo je vodil odbor šolske skupnosti na slovenski gimnaziji, k uspehu pa so prispevali tudi dijaki, profesorji in starši nove dvojezične trgovske akademije. V polnem teku je tudi akcija drugih slovenskih organizacij in inštitucij, ki so pri Zvezi slovenskih zadrug v Celovcu odprli konto za hitro pomoč poplavljenccm v Sloveniji. Njegova številka je 51540. Tudi akcija učencev ljudske šole v Globasnici je naletela na razumen odmev med prebivalstvom v občini. Kakor smo že poročali, nameravajo zbran denar izročiti določeni šoli oz. vrtcu v Sloveniji. S pol miliona šilingov pa je pomagal tudi koroški Caritas, trgovska zbornica Koroške pa je v pomoč poplavljenccm prenakazala 1 ()().()()() šilingov. popolni izpolnitvi 7. člena avstrijske državne pogodbe s strani Avstrije ter da ima za to poseben interes tudi Republika Slovenija, kar je bilo jasno izraženp tudi ob obisku koroškega deželnega glavarja Haiderja v Ljubljani. Dejal je tudi, da bo po svoje skušal prispevati k dobrososedskim odnosom med Avstrijo in Jugoslavijo oz. Slovenijo in Koroško. Predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser se je v razgovoru z Majcnom zavzel za nadaljevanje tesnih stikov z matico, glede položaja znotraj narodnostne skupnosti pa je dejal, da se ZSO zavzema za uskladitev trenutno dokaj različnih konceptov. Koordinacijski odbor, kakršnega je ustanovil Narodni svet, za ZSO in vanjo vključene organizacije ni sprejemljiv, je poudaril Wieser in v razpravo vnesel novo misel, ko je dejal, da bi bilo bolj smiselno, da se ustanovi organ, v katerem naj bi stališča do pomembnih narodnopolitičnih vprašanj koordinirale izključno narodnopolitične in kulturne organizacije, narodnostne strankarske organizacije pa naj bi si ustvarile svojo pogovorno platformo. Tak model v praksi pri Slovencih v Italiji že funkcionira! Wieser je v razgovoru z generalnim konzulom Majcnom, spremljal ga je konzul Franc Mikša, jasno poudaril, da velika večina koroških Slovencev ne želi getoizacije, kot to skušajo doseči ne le uradna koroška politika, temveč tudi manjši krog slovenskih fun-kionarjev z ustanovitvijo etnične zbornice ter s privolitvijo v nadaljnje oblike ločevanje obeh narodov. SLOVENSKI VESTMK najaktualnejši list Siovencev AS!M!LAC!JE M!! \ / Slovenskem vestniku smo " brali zanimivo mnenje g. Gehmacberja, da živi na Koroškem duševno izravnano „samo zavedno jedro slovenske narodne skupnosti in tisti, ki so že popolnoma asimilirani v nemško kulturo." Med obema skrajnostima pa je „ve!ik del, ki trpi zaradi notranjega duševnega zloma." Kar se zadnjega navedka tiče, je povsem pravilen, saj ga potrjujejo številna socialnopsihološka in psihiatrična raziskovanja. Na prvem mestu navedeni citat pa nujno rabi dopolnitev, saj bi sicer kdo upravičeno sklepal nekako takole: ..Hitro se asimilirajmo, pa bomo rešeni duševnega zloma!" G. Gehmacher ima popolnoma prav, ko govori o duševnem zlomu pri ljudeh, ki se ne znajo ali ne morejo ubraniti pritisku asimilacije. Dejstvo, ki ga pri tem ne smemo spregledati, pa je, da popolne asimilacije kratkomalo ni. Celo člani poznih generacij, ki govorijo samo še njihovim davnim prednikom vsiljeni jezik, zato trpijo na posledicah asimilacije. Okoliščine so nanesle, da sem imel priložnost tri leta preučevati duševne posledice asimilacije, ko sem delal kot psihiater za jugoslovanske izseljence v Avstraliji. Pri tem delu sem se srečal predvsem s hujšimi in milejšimi posledicami duševnega zloma, ki je spremljal izgubljanje narodne identitete. Res je sicer, da je potek pri izseljencih nekoliko drugačen kot pri avtohtoni narodni skupnosti. Bistveni pojavi pa so vendarle enaki in je zato izkušnja o asimilaciji migrantov uporabna tudi, ko je govora o slovenski skupnosti na Koroškem. Študij teh vprašanj pri najrazličnejših narodih soglaša v ugotovitvah, da so posledice zloma opazne še pri poznih rodovih. Najhuje je v drugi generaciji, pri otrocih izseljencev, ki so se že rodili in potem odraščali v tujini. Čeprav večinoma govorijo samo še tuj jezik in se istijo s tujci, opažamo pri njih nesorazmerno visok odstotek raznovrstnih motenj. Najprej jecljanje in nočno močenje postelje, pozneje beganje iz šole pa asocialnost in antisocialnost. Sledijo alkoholizem, mamila, predvsem pa osebna dezintegracija in često na koncu samomor. V zavodih za prevzgojo motenih (deviantnih) mladoletnikov je značilno, da je v njih največ otrok migrantov. Toda tudi v tretji, četrti in poznejših generacijah še srečujemo močne vplive zaradi identitetne krize, ki se med asimilacijo v resnici nikoli ne razreši. Pred- vsem opažamo, kako so ti ljudje nekako odtrgani od svojih globin in kako jih ta iztrganost od korenin meče na površino vsakdanjosti v plitvo in obenem duhovno bedno životarjenje. Kar nimajo, skušajo nadomestiti tako, da postanejo zasvojeni od denarja, hrane, seksa, dela itd. Navidezno so celo zelo uspešni. V resnici pa ni sreče. Naš pisatelj Louis Adamič je v Ameriki take ljudi označil kot ..človek-senca" ali kot „človek-ničla". Angleški pisatelj Lavvrence je prišel do enakega spoznanja med obiskom v Avstraliji. Pisal je o „iz-votljenem človeku". Razbite družine, alkoholizem in samomori tudi pri njih niso redkost. Zaradi izvotljenosti življenja so pozne posledice v nekem smislu še usodnejše kot so navidez hujši in bolj alarmantni pretresi pri prvi generaciji. Asimilacija torej ni nikakršna rešitev, ker je preprosto sploh ni! Govorimo lahko le o generacije dolgi asimilacijski travmi. Člo- vek, ki ga imamo za asimiliranega, je v resnici notranje razklan. Kdor ne upa brez kakršnihkoli zadržkov povedati, da so bili njegovi predniki npr. Slovenci, in kdor po njih udriha, da bi skril svoje slovensko poreklo, ni asimiliran. Je zgolj pozni janičar. Janičarska miselnost pa je ena od najbolj mračnih in neprijetnih lastnosti navidez asimiliranih ljudstev. Ker je v Avstriji take lažne asimilacije veliko, je razumljivo, da je tudi janičarske mentalitete čez vso mero. Avstralska izkušnja pa mi je pokazala še nekaj. Ni namreč res, da smo Slovenci bolj podvrženi potujčenju kot drugi narodi. Najhitreje in najbolj so se v Avstraliji skušali poangležiti Nemci! Zato so tudi pri njih zelo pogosti duševni pretresi kot posledica izgube narodne identitete. Prim. dr. Jurij Zaiukur, Radovijica/Sinvcnija Neposredne volitve županov že spomladi? Ob uredniškem zaključku sicer še ni bilo povsem jasno, toda vse kaže, da bo na Koroškem že marca 1991 prišlo do prvih neposrednih volitev županov. Predstavniki vseh treh deželno-zborskih strank so se namreč že na seji deželne vlade dogovorili za skupen predlog, vendar ga v deželnem zboru še niso mogli sprejeti, ker so sejo prekinili zaradi razprtij v zadevi Rauscher. Če pa bo ta dogovor obveljal, bodo imeli volilci že pri prihodnjih občinskih volitvah sledeče možnosti: Kot doslej bodo lahko glasovali za stranko, ki naj bi jih zastopala v občinskem svetu. Z drugim volilnim lističem pa bodo lahko volili glavnega ali glavno kandidatko katerekoli liste za župana ali županjo. Če bo nekdo od kandidatov po osebni listi zbral 50 ali več odstotkov glasov, bo župan ne glede na moč svoje frakcije in morebitnih povolitvenih koalicij, če pa nihče ne bo dosegel več kot 50 %, pa bo prišlo do odločilnega volilnega postopka, v katerem se bodo volilci odločali med tistima dvema, ki sta na prvih volitvah prejela največ glasov. Še preden pa je deželni zbor sklepal o tej spremembi občinskega volilnega reda, smo povprašali nekaj občinskih politikov za njihovo mnenje o predlaganih spremembah. Mag. Peter Wa!dhauser, preds. KSOO, Slovenji Piaj-berk: PozJrav//am vsahr- JefHoArruhzMci/o. To Ja vo/i/ni /cJ h: mora/; spreme-nia' tako, Ja bi bi/c ta Ji mott/je /rakci/e zastopane v občia.skib poJoJborib in taJi v občinskem preJstopnitva. Pričakanem, Ja bo v priboJ-nje neko/iko man; barantanja za žapana. 7oJa SPči in ORP na ta način bo če ta obJ-ržati svoje .sto/čke na občinskem nivoja, PPO pa sanja o tem, Ja bi tak moJei prenesia ta Ji na Ježe/no raven. Štefi Quantschnig, županja, Bitčovs: Po je Jobra pot. V tem primera boJo morab občani .fc prej vo/itvami bo/je premis/iti, kateri kanJiJat je boi/ kompetenten, kateri boij sposoben izvrševati naioge v občini. V novem sitema pa viJim taJi Joiočeno nevarnost, saj se /abko zgoJi, Ja postane žapan oseba, katere jrakcija v občinski biši nima večine. Zato bi bi/o treba prikrojiti .Sp/ošni občinski reJ tako, Ja bi bi/e na/oge in pristojnosti žapana taJi v takem primera jasno Jo/očene. Atbert Sadjak, župan, Gio-hasnica: Vo/i/ni reJ, ki je naravnan na izvo/itev osebnosti, na vsak način zagovarjam. ,5 tem bi zače/i avajati postopno Jemokratizacijo komana/ne po/itike. PaJi ne viJim težav pri Je/ovanja žapanov. Obratno, žapani bi bi/i namreč obvezani, Ja se še bo/j prizaJevajo za stvarno in objektivno Je/o, bkratipa taJi za ask/ajevanje komana/nega soJe/ovanja vseb jrakcij v občini. Pozitivna pos/eJiea tega bo več ask/ajenega Je/a občinskega oJbora. Mirku Kumer, mestni svetnik, Piiberk: PaJi jaz zagovarjam vsako spremembo v smeri Jemokratizactje vobV-nega reJa. PoJa bkrati bi morab' Jemokrafizirati taJi vo/itev poJžapanov. iVajbo/je bi bi/o. Ja bi posta/ prvi poJ-žapan tisti, ki bi Jobi/ Jrago najviš/e števi/o g/asov, tisti, ki zbere tretje tatjvi.š/e števi/o g/asov, pa Jragi poJžupan. 7'ako bi itne/e /nožnost; taJi ntanjše jrakcije. Prež tega pa se bo ob/ast spet kopiči/a pri močnejših jrakcijab in vse bo osta/o kot Jos/ej. 0BZ0RN!K I Votitve po jugoslovanskih republikah Volitve po jugoslovanskih republikah se nadaljujejo. Po spomladanskih v Sloveniji in na Hrvaškem so se prejšnjo soboto nadaljevale v Makedoniji, pred dvema dnevoma pa v Bosni in Hercegovini. Makedonija nam je sicer najbolj odmaknjena, vendar pa zato ne nezanimiva. Tudi ta republika ima močan delež albanskega prebivalstva, predvsem v svojem severozahodnem delu. To se je politično povezalo v Stranko demokratičnega napredka in zaradi strnjenosti in homogenosti ter nacionalnega programa v prvem krogu izkazalo največ izvoljenih poslan-cev-7. Zveza komunistov Makedonije-Stranka demokratične preobrazbe je dosegla pet dokončno izvoljenih poslancev, po enega pa (Markovičeva) Zveza reformskih sil in socialistična stranka (nekdanja SZDL). Medtem ko se je v Makedoniji za oblast potegovalo 14 strank, se jih je to nedeljo v Bosni in Hercegovini kar 18. Volitve pa so še bolj začinjene, saj se poleg ZK BiH-SPD, torej prenoviteljev, in reformskih sil za oblast potegujeta predvsem Srbska demokratična zveza (SDS) in Hrvaška demokratična skupnost (HDZ), poleg tega pa še bosanski muslimani. Prava razporeditev, ki ne obeta nič dobrega. Že v petek in soboto, ko je bil predpisan predvolilni strankarski molk, se nekatere stranke (srbska SDS) niso ravnale po tem pravilu, zato so se nekatere že pritožile na republiško volilno komisijo in pričakovati je, da bo potrebno v še več krajih kot v Makedoniji (150) volitve ponoviti. Napovedati izide v Makedoniji kot v BiH je povsem nemogoče, blizu pa je ocena, da, kot tudi v Bolgariji, tudi v Makedoniji bivši komunisti ne bodo slabo odrezali. Zakonitosti na Balkanu so pač nekoliko nesrednjee-vropske! j n „Libera!na demokratična stranka" ZAGOKJK. Na 14. kongresu v Zagorju se je ZSMS-Liberalna stranka preimenovala v „Liberalno demokratično stranko". Sprejeli so nov statut in nov program: Manifest liberalizma. S kongresom in s sprejetjem obeh dokumentov ter s preimenovanjem je po besedah njenih funkcionarjev zaključen prehod iz nekdanje mladinske organizacije v svobodno politično stranko. Za predsednika LDS je bil izvoljen dosedanji predsednik ZSMS-LS Jožef Školč, za generalnega sekretarja pa Roman Lavtar. Kot gost se je kongresa udeležil tudi predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wicser. Jezik: naloga in družbeni pomen V sh/opa pri.spcvhor h razpravi o naroJno.s'J?c/a programa horoihih ,S'/ovencev /okra/ mag. LaJmii/a ,S7arm objav/ja znanstvene pog/eJe na sh/op ježih - ha/iara - izobrazba. V zvezi s /o razpravo, hi je za naJa/jnje Jeiovanje s/oven.shih organizacij in naroJne shapnosii sp/ob izreJno pomembna, pa ponavijamo našo priprat/jcaost in že/jo, Ja se je v našem časopisa s svojimi razpravami in prispevhi /abho aJe/eži vsah Jo. Jezik in kuttura Na Koroškem je problematika večjezičnosti predmet diskusije domala vseh družbenih slojev. Malokdaj pa se pomisli, kaj jezik sploh je in kakšno funkcijo naj bi imel. Zato bi hotela na kratko opisati, v čem vidim nalogo jezika ter njegovo vlogo v družbi. Najbolj splošna definicija pravi, da je jezik tisto sredstvo, ki človeštvu nudi možnost razumevanja. Na podlagi jezika je človeku omogočeno komuniciranje. Primarna funkcija jezika je izmenjava vsakodnevnih doživetij, pripetljajev, izkušenj, problemov, ipd. W. Porzig v svoji knjigi „Das Wunder der Sprache" pravi, da je obstoj človekove skupnosti mogoč šele z jezikom. Povezanost jezika s kulturo je njegova sekundarna funkcija. Vsaka družba je zajeta v nek kulturni krog. Vsak posameznik živi v družbi, ki ima svojo tradicijo, samosvoj življenjski način, svoje navade, šege in pa narodu lasten jezik. Šele stopnja razvitosti posameznega naroda pa daje možnost prestopa v terciarno funkcijo jezika. Znanje enega jezika je pogoj za življenjski obstoj. Znanje dveh ali več jezikov pa človeštvu odpre nove perspektive, ki primarno dajejo možnost neposrednega komuniciranja z drugim narodom in spoznavanja drugih življenjskih načinov. S tem si vsaka jezikovna skupnost pretrga lastne oklepe in meje. Z učenjem drugačnosti - in to znanje tujega jezika brez dvoma je -se narod nauči spoznati lastno omejenost. Oglejmo si stališče švedskega znanstvenika Swensso-na, ki misli takole: „Samo tam, kjer so ljudje voljni in pripravljeni iskati pot skupne govorice in se drug od drugega učiti, se naučijo tudi medsebojnega spoštovanja. V soočanju lastne identitete s tujo nastane distanca, ki daje možnost v ogledalu drugega spoznati svoj resnični jaz. Primerjanje lastnih življenjskih načinov s tujo kulturo daje možnost relativizacije. S tem pa se ustvari pogoj Naročite „S!ovenski vestnik!" za vzgojo tolerance nasproti drugi kulturi." Cilj naj bi bil prakticirana mednarodnost. Konec koncev pa gledano iz takšnega stališča tudi ni več pomembno, ali se učimo jezik nepregledne množice ali jezik, katerega govori peščica ljudi. Jezik in izobrazba Važno vlogo za doseganje cilja prakticirane mednarodnosti imajo izobraževalne inštitucije. Naj nam bo v premislek to, da v razvitih deželah vsak posameznik preživi najmanj osem let v šolskih klopeh in da se uči vsaj enega tujega jezika. Žal je pri pouku poudarek predvsem na strukturah tujega jezika, manjka pa spoznavanje političnih in kulturnih razmer jezikovne skupnosti. Tako učenci obvladajo lingvistično in komunikacijsko plat jezika, sposobnost emocionalne ter kulturne povezanosti pa jim manjka. Prav te emocionalne ter kulturne zaklopke pa v času približevanja evropske skupnosti lahko postanejo velik problem. Pomembno ne bo le znanje tujega jezika, ampak razumevanje drugačnosti. In šole oz. izobraževalne inštitucije se bodo morale temu razvoju prilagoditi. Samo tako bodo na daljši rok zagotovljeni politični, gospodarski in prijateljski stiki s tujo državo. Poglejmo še na kratko v Slovenijo: Slovenci smo številčno gledano majhen narod, ki je bil v vsej svoji zgodovini primoran govoriti tuje jezike. To pa ne velja samo za slovenski narod, temveč za katerikoli kvantitativno manjši narod, ki mora znati tuje jezike, če noče biti izločen iz svetovnega procesa. Temu primerno dajejo šolske inštitucije v Sloveniji učencem možnost, da se v teku 12 šolskih let naučijo do tri tuje jezike. Poleg tega imajo učenci še možnost fakultativnega obiska tujih jezikov. To znanje jezikov pa bo Sloveniji prineslo dosti prednosti in ji bo olajšalo integracijo v nastajajočo evropsko skupnost. Žal pa lahko trenutni politični položaj v Jugoslaviji to razvojno pot zavira. Ob zgoraj nakazanem primeru Slovenije, ki je pripravljena za soočanje z drugimi narodi, naj bo torej končni cilj učenja tujega jezika njegova zavestna integracija v vsakdanje. dr. Franc/ Ztv/ffer dr. 1/a/enf/n /nzko Bivša predsednika ZSO in NSKS v Tinjah: „Spomenica iz ieta 1955 ie zgodovinskega pomena! " O/? Aronca n/za predavan) „.M/ /n naia zgodo v/na", /c/ p/? )c /etos pr/prav// Don: pro.svtne v F/n/aA sr a v ponede//eAr zvečer po/eg zgodo v/n a rja dr. Dn.šana /Veča/ra /nn/verza Ljn/djanaj A: po vojn / zgodov/n/ A;oro7A://; .SVoveneev zavze/a s/a/Ziče fnd/ do/-go/erna pred.sY'd/;/A:a Z.SVl /n A.S7Č.S'. dr. Franc/ Ztv/ner /n dr. Va/endn /nzFo. Tako dr. Zwitter kot dr. Inzko sta skupno Spomenico koroških Slovencev avstrijski zvezni vladi ocenila kot krepko pozitivno prelomnico v politiki koroških Slovencev in ji pripisala zgodovinski pomen. Bivši predsednik ZSO dr. Franci Zwitter je pri tem poudaril, da so spori in razhajanja med koroškimi Slovenci od konca druge svetovne vojne do podpisa Avstrijske državne pogodbe imeli svoj vzrok v različnih konceptih in ciljih ter da so bili koroški Slovenci prav tako žrtev mednarodne ..hladne vojne", ki je poleg tega delovala tudi znotraj narodnostne skupnosti. „Ne pogrevajmo nam vsem znane medsebojne spore v tistih težkih letih, pomembno je bilo, da smo leta 1955 našli skupno pot in spoznali, da koroškim Slovencem takratni razdor ni koristil, marveč da je bil napaka", je dejal dr. Franci Zwitter. Vse sedanje politično odgovorne osebe v narodnostni skupnosti je spričo teh izkušenj pozval k skupni borbi za uresničitev manjšinskih pravic za obstoj slovenskega naroda na Koroškem. „Koroški Slovenci nimamo druge alternative, saj je tudi bližnja preteklost in celo sedanjost pokazala, da nam naši nasprotniki odtegnejo največji del naših pravic in zaščitnih mehanizmov prav tedaj, ko smo med seboj sprti!" Bivši predsednik ZSO je v svojih izvajanjih podprl zahtevo po skupnem programu koroških Slovencev, saj bi taka osnova zagotovo pomenila sredstvo za zbliževanje trenutno nasprotujučih si stališč znotraj narodnostne skupnosti. Dr. Valentin Inzko, predsednik NSKS v šestdesestih letih, je v svojem prispevku prav tako poudari! velik pomen skupne Spomenice iz leta 1955 ter na podlagi pričevanja dr. Pavleta Zablatnika (slovenska oddaja, 1988) prikazal prizadevanja NSKS za skupno spomenico, ki jo je izdelala in kot osnutek dala v javno razpravo ZSO. Spričo sedanjih dogodkov znotraj slovenske narodnostne skupnosti pa je Inzko pozval k premišljenim korakom v zvezi s koordinacijskim odborom in svaril pred nadaljnjim zaostrovanjem odnosov. Pri tem je izpostavil pomembno vlogo in veliko odgovornost obeh osrednjih političnih organizacij koroških Slovencev kot legitmnih in priznanih zastopstev koroških Slovencev za bodoči razvoj narodnostne skupnosti. O predavanju dr. Dušana Nečaka o „Slovencih v drugi avstrijski republiki" ter predavanju zgodovinarke mag. Jerce Voduškove na temo „Slovenska revolucija in koroško vprašanje" bomo poročali v prihodnji številki. Ivan Lukan HE Gotica začeta obratovati Na osnovi odločbe avstrijskih zveznih organov, predvsem ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, je hidroelektrarna Golica/ Koralpe 14. novembra začela obratovati po pretočnem sistemu. Ta sistem ne zahteva polnjenja zbirnega jezera oz. zahteva le minimalno akumulacijo vode, ki pa je zaradi konfiguracije tal pod spodnjim nivojem samega jezu. Po mnenju slovenskega zunanjega ministra dr. Rupla takšno obratovanje ni v nasprotju z dogovorom med Peterletom in Haiderjem. Kot sporoča tiskovna služba Kelag, bodo zbirno jezero povsem napolnili šele avgusta !W1. Prof. Matjaž Kmed na srečanju na Bteščeči: „Razdmževa!ni proces dosege! nevarno stopnjo" !VAN LUKAN „Razdrazeva/n/ proces /c dosege/ ncAro s/op/po. /Z o postaja nevaren za .sVovcn.sV«? narodnostno .sArupnosf. Dobesedno nevaren san: po seb/, Arer če se ga past/, da se razrase naprej, /e to metastaza, b/ zaobsede ves organ/zern /npotem vsab njegov de/ nastopa /n a b rep a samo se zase, n/ pa več narodne sArapno^t/, b/ b/ tabega posamezn/ba pr/znava/a, da b/ /abbo govor// v njenem /mena. 7'o n/ dobro, toda tabo da/eč je pr/s/o na Tčoro-sbem." stavno ni sprejemljiv za vse. To ni žalitev za gospoda Pip-pa, vendar to je dejstvo". „Na pogovoru, ki smo ga imeli oktobra na predsedstvu Republike Slovenije s koroškimi Slovenci, sem mu to moje stališče tudi pojasnil in mu naravnost rekel, da se mi ne zdi dobro, da je on poslovodja tega koordinacijskega odbora, ker med koroškimi Slovenci obstaja več skupin, ki so dovolj pomembne, ki pa ga kategorično zavračajo"' Dr. Bogo Grafenauer? Prof. Matjaž Kmecl je s tem v zvezi dodal, da bi po njegovem mnenju koordinacijski odbor moral voditi človek, „ki je optimalno sprejemljiv za vse, ne pa do take mere opredeljen, da je za nekatere povsem, absolutno in celo z agresivnim odklanjanjem nesprejemljiv, kakor se to dogaja pri sedanjem poslovodju". Kot možne osebe, ki bi morda privedle do združevalnega procesa med koroškimi Slovenci in osrednjima organizacijama pa je Kmecl omenil dr. Pavleta Apovnika (..Morda se popolnoma motim") ter prof. dr. Boga Grafenauerja iz Ljubljane, ki ga po Kmeclovem mnenju kot avtoriteto vendarle sprejema velik del koroških Slovencev in bi - čeprav neformalno in nepolitično - lahko bil neke vrste moderator, da bi se takšen koordinacijski odbor res lahko izoblikoval kot telo, „ki bi bil tudi v resnici koordinacijski organ in ne samo eden izmed več političnih teles". Skratka, poslovodja ali moderator funkcionalnega korodinacijskcga odbora bi moral biti združevalna osebnost. „To pa še posebej v trenutku, ko je stanje Slovenke narodnostne skupnosti najbolj zaskrbljujoče, ko je slovenska narodnostna skupnost razdvojena, narazen". „Reke! bi celo, da ni narazen samo med obema organi- To dramatično oceno stanja slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem je na ..Srečanju s prijatelji na Bleščeči" izrekel član slovenskega republiškega predsedstva, nekdanji minister za kulturo v Sloveniji in pisatelj Matjaž Kmecl preteklo soboto v razgovoru s koroškimi Slovenci v tej planinski koči pod Jcpo. Ocena naj nas toliko bolj prizadene, ker jo je izrekel človek, ki je bil in je ves čas čustveno na strani koroškega slovenstva. Nauk nastale situacije, za katero je po besedah prof. Kmecla soodgovorna tudi povojna politika Slovenije, mora biti, da tako koroški Slovenci kot tudi politika v Sloveniji eksistencialne osnove narodne skupnosti ne bi smeli izrabljati za medsebojno politiziranje, saj je že dosežena ravan, ko začne trpeti osnovna obstoječa morala narodne skupnosti. ..Politika je lahko takšna ali drugačna, toda vsi bi morali pristati na osnove eksistencialnega temelja. Tega ni mogoče in se ga tudi ne sme izigravati za nobeno kalkulacijo in za nič podobnega. Tu se začenja osnovna racionalna morala", je poudaril priznani politik, literat in znanstvenik. Koks in Pipp Kmecl se je v zelo odprtem razgovoru dotaknil tudi znotraj slovenske narodnostne skupnosti spornega vprašanja koordinacijskega odbora, ki ga je ustanovil NSKS in s katerim se nova slovenska vlada sedaj pogovarja kot z edinim predstavniškim telesom koroških Slovencev. Kmecl: „V tem koordinacijskemu odboru se je zgodilo nekaj, kar se ne bi smelo. Namreč, da je postal njegov poslovodja človek, ki eno- zacijama, ampak še na številnih drugih ravneh in tudi znotraj teh klasičnih segmentov, enega in drugega, Zame je en tak primer problem okrog slovenskega raziskovalnega inštituta, toda tudi na drugi strani ni težko najti ustreznega primera. Dilema Kmecl pa je med pogoji, katere morajo upoštevati predstavniki koroških Slovencev, opozoril tudi na pritisk. kateremu so izpostavljeni. To je frustrirajoča situacija, ki večkrat povzroči, da se stvari zakomplicirajo tudi osebnostno in osebno, ker so pod stalnim stresom. „Eni, drugi in tretji ne morejo svojemu volilnemu telesu ali svojim ljudem zagotoviti reševanja njihovih problemov, kar je na primer za politike večinskega naroda normalno. Torej niso v položaju običajnega avstrijskega politika, ampak politika, ki deluje v neki marginalni skupnosti, ki jo povrhu vsega del avstrijskih politikov in avstrijske družbe gleda kot moteči faktor. Kljub temu koroški Slovenci samoumevno potrebujejo svoje politike, vsakdo, ki se poda v to igro. pa se mora tudi strinjati z njemimi pravili. Ni pa to opravičilo za to, kar se potem končno dogaja", je poudaril član slovenskega republiškega predsedstva. Kmecl pa je povaril pred poskusi, da bi z večinskimi politiki sklepali take dogovore, ki bi šli na račun narodnostne skupnosti kot celote. Ponudbe s strani koroških Slovencev, posebej v času Haiderja, ki bi bite v konst le nekaterim ali majhni skupini Slovencev, bi hkrati zagotovo pomenile udarec skupnosti, je opozoril prof. Matjaž Kmecl. Razgovora s članom slovenskega predsedstva se je udeležilo lepo število rojakov, ki so poleg Kmecla -politika in planinca spoznali tudi njegovo litcrarno-humo-ristično plat. Srečanje so pripravili Slovensko planinsko društvo Celovec,, kulturno društvo „Pcter Markovič" iz Rožcka in Mohorjeva založba. (Nada//evanjes L s/ran/) neodločenih glasov dobila večino. Pri tem je zanimivo še to, da je enako pobudo za referendum že pred dvema mesecema dala Zakljeva SSS, vendar se tedaj Demos zanjo ni ogrc). Pobuda oz.že kar napoved je v slovenskem strankarskem spektrumu povzročila seveda precej razprav. Večina političnih strank, med njimi tudi nekatere iz Demosove pozicije, so ocenile, daje rok za pripravo in izvedbo Slovenija pred piebisedom... odločno prekratek. Poleg tega pa je treba najprej ugotoviti, kaj Slovenija od plebiscita pričakuje in kakšne bodo morebitne posledice za slovenski narod v obeli primerih, če uspe ali ne uspe. Poglavitno vprašanje je tudi, ali si Slovenija s tem zapira vrata v Jugoslavijo, kar bi ob tem. da Evropa in nekdaj toliko obetajoč Zahod (pred^ vsem ob primeru Sovjetske zvezc-Litva in ostali pribalti- ški republiki) ne podpirata odcepitvenih in včasih tudi separatističnih teženj, lahko imelo za Slovenijo nepredvidljive posledice. V razpravo in medstrankarsko tekmovanj^ je (na srečo) seglo tudi predsedstvo Slovenije, ki je na sestanku z nekaterimi strankarskimi prvaki doseglo osnovni konsenz, ki je v tem, da plebiscit ne more biti še v letošnjem letu, da je potrebno izdelati podrobne analize o njegovih posledicah, ob njem pa pustiti možnost za nadaljnja pogajanja z drugimi republikami. Dva pr/zora /z Kraške ohcef/, k/ vam jo bo predsfav/Va fo/-k/oma s/rup/na s Krasa Kraška ohcet v Šentprimožu in na Ziijski Bistrici Ob koncu ledna bo na Koroškem s „Kraško ohcetjo" gostovala folklorna skupina s Krasa. Krašani že leta zbirajo in predstavljajo svoje plese, narodne noše in običaje, letos pa so uresničili zamisel, da bi ob petju in plesu predstavili nekaj starih ženitnih običajev. Plešeje naštudiral Andrej Butinar, sceno je izrisal Saša Kump, ohcet pa je zrežiral nam dobro znani Janez Mejač. To zanimivo folklorno prireditev si boste lahko ogledali v soboto, 24.11. ob 19.3(1 v kulturnem domu v Šentprimožu, v nedeljo navrh pa ob 14.30 v kulturnem domu na Ziljski Bistrici. KULTURNE NOVICE DUNAJ. - Nedavno tega je bila v Burgteatru na Dunaju premiera Turrinijeve kolportaže „Tod und Teufel/ Smrt in hudič". Igra je zaradi svoje vsebine zbudila ogorčenje - predvsem katoliških krogov - že pred uprizoritvijo.Duhovnik majhnega mesteca Christian Bley je idealist, ki je zašel v versko krizo. Ko si hoče končati svoje življenje, mu mežnar svetuje: „To se ne spodobi". Blcy srečava vrsto „hudičev" v človeški preobleki. Njegova pot ga vodi mimo narkomanov, brezdomcev, ženske, tja k oblastnikom; globoko pade, nasproti pa mu stojijo oblastniki, ki se delajo, ko da so vzvišeni nad vsako krivdo in grehom. Tudi ta Turrinijcva igra je socialnokritična in obračunava z mogočniki naše družbe (preberite tudi kulturni komentar dr. Francija Zwit-tra). NOVO MESTO. - Izšla je 3. številka „Rasti", revije za literaturo, kulturo in družbena vprašanja. V njej so literatura, prispevki o kulturi v Novem mestu in k družbenim vprašanjem (npr. Politični pluralizem in demokracija), odmevi in odzivi ter kul- Tudi občina za prehod na Lužah GLOBASNICA. - Tudi občinski svet v Globasnici se zavzema za mejni prehod na Lužah. V tej zadevi so globa-ški občinski mandatarji naslovili pismo predsednikoma vlad Koroške in Slovenije, v katerem navajajo potrebo po takojšnjem odprtju tega obmejnega prehoda. Občinski svet pa je tudi sklenil, da morajo asfaltirasti cesto med Globasnico in Lužami. Toda Globasnico tare tudi nerešen problem zvezne ceste med Čepičami in Štebnom. V ta namen je občinski svet sprejel resolucijo, naslovljeno na deželno in zvezno vlado. Glavni argument: na tem delu zvezne ceste število prometnih nesreč narašča, rešitev (ureditev zvezne ceste) je nujno potrebna. Na zadnji občinski seji pa so sklenili tudi uporabiti sredstva iz tako imenovanega plebiscitnega daru (700.000 šilingov) za izgradnjo komunalnega gradbenega podjetja, nadalje pa so se globaški mandatarji odrekli božičnici. Za to predvideni denar in še dodatnih 5.000 šilingov bodo prenakazali žrtvam poplave v Sloveniji. Nove nejasnosti CELOVEC. - Deželni sosvet za zadeve varstva okolja je na svoji zadnji seji sprejel ugovor proti odloku belja-škega okrajnega glavarstva v zvezi s traso avtoceste na Zilji. S tem ugovorom se bo začetek gradnje spet zavlekel, kaže pa, da bo le spet prišlo do variante, ki bo vodila bližje vasi. turna kronika od maja do avgusta 1990. V uvodu pa urednik Jože Škufca med drugim pravi: „Uredniški odbor ne bo klonil pred sleherno težavo. Vztrajal bo, prav gotovo ne osamljen, da se Rast obdrži pri življenju." BELJAK. - V okviru Glc dališkega festivala Alpe-Jadran v Beljaku je bil v sredo preteklega tedna na sporedu tudi simpozij na temo „Spre-membe v Evropi in njihov vpliv na gledališko dejavnost". Nanj je vabil deželni kulturni referent dr. Peter Ambrozy, udeležilo pa se ga je lepo število poznavalcev gledališke umetnosti iz več evropskih dežel. Rezime simpozija: nova svoboda v vzhodnih deželah Evrope je gledališču odvzela ost upora. Urednica nekega madžarskega gledališkega časopisa je dejala takole: „ Prej smo v Treh sestrah Čehova v gledališču zvedeli resnico, danes pa jo lahko preberemo v vsakem časopisu." Gledališki kritik in profesor Andrej Inkret iz Ljubljane pa je predlagal, da naj gledališče tudi v prihodnje prevzema tista področja, ki jih politična praksa ne obravnava v zadostni meri-takšnih pa je menda še vedno dovolj OGLAS Zbor/ SPD „ Rad/še" so se prec/sfav/// naroda soseda. Srečanje v dolini ŽRELEC. - Slovensko prosvetno društvo na Radi-šah je minulo soboto pripravilo prireditev posebne vrste. Prvič so se s samostojnim celovečernim koncertom predstavili nemško govorečim soobčanom iz Zrelca, torej prebivalcem tistega dela občine, s katerim so bile Radiše spojene leta 1972. Zobozdravnik dr. Mihael Weber sporoča, da je odprl ordinacijo v Celovcu, Saria-straBe 9, tel. (0463) 50590. Dela vsak dan razen sobote od 8. do 12. ure in po dogovoru (izbirni zdravnik bolniških zavarovalnic). . ",.G .. --- -L___________ župan /7e/muf IVosch/fz Okrajno sod/šče v Borov/jah se predstav/ja v nov/preob/e-k/; dve /e// do/go so preurejeva//prostore, sprem/nja// zunanjo fasado, tako da je sred/ Borove)/ nasta/a pravcata pa/ača. Pr/ vseb spremembah so, tako so poudar/7/ na s/ovesn/ otvor/tv/, upošteva// zahteve po zašč/t/ /n obran/tv/ starega /zg/eda, k//ub temu pa j/m je uspe/o ured/t/ sodobno oprem//eno uradno pos/opje, k/ ga po/eg sod/šča kor/st/ tud/ žandarmeu-ja. Potrebo po tak/ posodob/tv/je podčrta/ tud/ zvezn/ m/n/-ster Poregger, k/je deja/, da okrajna sod/šča danes oprav/jajo že skoraj 90 odstotkov vseh sodn/šk/h pos/ov ter tako b/stveno razbremenjujejo nadre/ene /nstance. Toda ob prireditvi je moral tudi žrelski župan Helmut Woschitz razočaran ugotoviti, da „se je na žalost odzvalo spet le malo občanov iz doline. To pa je še posebej nerazumljivo, saj Radišani sodijo med najboljša kulturna društva." To pa Radišanom ni vzelo poguma, temveč so samozavestno prikazali, s čim se ukvarjajo in kaj znajo. Tako je obveljala napoved predsednika SPD Radiše Tomaža Ogrisa, da so slovenski pro-svetaši s sončnih Radiš pripravljeni prispevati k odstranjevanju narodnostnih pre-graj ter predstaviti svoje kulturno delo tudi nemško govorečemu sodeželanu. Seveda z namenom, da bi tudi na ta način prispevali k enakopravnosti vseh občanov ne glede na njihovo materinščino. Celovit spored, ki so ga pripravili Radišani, pa je bil tudi dokaz njihove samozavesti, ki je tudi razni poskusi, da bi slovenskemu življu „na hribu" zlomili hrbtenico, niso mogli streti. V programu so s pesmijo, besedo in sliko pripovedovali o svojem razvoju, o kruti zgodovini, ki je v času nacifašizma še posebej prizadela slovenski živelj, pa tudi o njihovem veselju in družabnosti. Tako so spletli pisan venec iz pesmi (nastopili so vsi zbori društva in Radiški fantje), literarnih tekstov (Janko Messner) in diapozitivov. Povrhu pa so tudi dokazali, da imajo v svojih vrstah sposobne mlade športnike, med katerimi še posebej izstopa avstrijski prvak v karateju Milan Hribernik. Škoda torej, da se je vabilu na „srečanje" odzvalo le malo ljudi, razveseljivo pa, da je žrelski župan napovedal, da bo tudi občina prispevala svoj delež za pomoč žrtvam naravne katastrofe v Sloveniji. Tudi izkupiček večera so prireditelji odstopili prav v ta namen. HEUTE IM SLOVENSKA VESTNIK Dic Seite furunserc dcutschsprachigen Lcscr/inncn Vestnik-Spendenaktion: Schon uber 100.000 S fur d!e Opfer des Hochwassers m S!owenien! Die grobe Hilfsbereitschaft Solidaritat liber Grenzen hin-der Karntner Slowenen und weg. AHen Spendern im Na-auchvielerdeutschsprachiger men der Betroffenen ein Landsleute ist ein eindrucks- herzliches „Hvala/Danke voller Bcwcis praktizierter schon". Majcen: Jugos!awienpocht auf strfkte Erfuflung des Artike! 7! Die Spendenaktion des Slovenski vestnik fur die Opfer der Hochwasser-Kata-strofe vom 1. November in Slowenien ist in votlem Gan-ge: bis gestern wurden auf das Spendenkonto 3,044.393 -Kennwort „Pomoč Sloveniji" (Hilfe fur Slowenien) bei der Posojilnica-Bank Celovec/ Klagenfurt bereits liber 100.000 Schilling eingezahlt. Die bisher eingegangenen Spenden fur die leidgeprlifte Bevolkerung in den Ubcr-schwcmmungsgebieten wird noch diese Woche an das Rote Krcuz Sloweniens liberge-ben, die eine gerechte Vertei-lung der Spenden garantiert. Das Konto bleibt offen, wei-tere Spenden werden ebenso rasch an die Betroffenen wei-tergeleitet. Vorwiegend skeptisch... Vorwiegend mit Skcpsis hegegnen Kntnmunalpoli-tiker in Siidkarnten dem Fntwurf fur eine Direkt-wahl der Biirgermeister. Das ergah eine Teiefnn-umfrage des ..Slovenski vestnik". Sn wird die Direktivah! an sieh zvvar als Demokratisierungs-schritt hegruHt. der Obmann des Kluhs slorve-niseher Gemeinderate. Mag. Peter VValdhanser, veriangte jedneh auch. dat! den kieincren Fraktinnen mehr Mitsprache- und Muthestinnnungsreeht eingeriiumt vverden sntlte. Die Biirgermeisterin vnn Ludmannsdnrf/Bitenvs. Stetanie Quantsehnig, urgierte eine entspre-ehende Adaptierung der AUgetneinen Gemein-deordnung (der Knmpe-tenzbereieh des Biirger-meisters sei im Falle der Mehrheit einer anderen Fraktion nieht klar umris-sen). Viillig einverstanden mit dem diskutierten Fntivurf vvar nnr der Biir-germeister vnn Cloha-suitz/Glohasnica, Albert Sadjak. Der neue Generalkonsul der SFR-Jugoslawien in Kla-genfurt/Celovec, Marjan Majcen, betonte bei seinem Antrittsbesuch beim Zentral-verband slowenischer Orga-nisationen in Karnten/Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, daB Jugoslawien auch weiterhin auf die „strik-te Erflillung des Artikel 7 des osterreichischen Staatsver-trages durch die Republik Osterreich pochen werde". Er betonte ferner, dab es selbstverstandlich sei, dab die Republik Slowenien ebenso ein besonderes Interesse an der Erflillung dieses Schutz-artikels fur dic slowenische Volksgruppc habe. Zentralverbandsobmann Dipl.-Ing. Feliks Wieser in-formierte den Diplomaten liber die aktuellen Problem-stellungen und Perspektiven der Karntner Slowenen. Ob- mann Wieser machte beson-ders darauf aufmerksam, dab sich die slowenische Volks-gruppe in Karnten einem ver-scharften Deutschnationalis-mus gegenlibersehe. Versu-che der offiziellen Politik, die slowenischen Volksgruppe in ein Ghetto abzuschieben und daflir sogar Beflirworter in-nerhalb der Volksgruppe zu aktivieren, wtirden von der groben Mehrheit der Karntner Slowenen entschieden abgelehnt, betonte Wieser. An dem Gesprach mit Majcen nahmen auch Vertreter des Slowenischen Kulturban-des, des Verbandes der Ktirntner Partisanen, des Verbandes der Ausgesiedel-ten, der slowenischen Frau-enorganisation, der Fachver-einigung zweisprachiger Pa-dagogen sowie des Alpen-Adria-Instituts teil. Protestna izjava Edcležcuc! /n udclcžcuhc ua prc&tavltv! knjige ...S'//u-rcuAMcbc. E/zabltc Gc-scblcluc der Kamine/* .S'luu'c-/;en " v OEE-tcatru v Celovcu so shlc/ull nas/ednjo reiu-lacl/o.* Gde/ežene; in :/de/ezenke p/crl.stavuvc knjige ,..S'puren-sacbc" S. novembra 7990 v ORF-ieairn v Ceiovcn z vso od/očao.s/jo zavračamo večkratne izjave koroškega deželnega g/avarja ,/orga 77al-derja, po katerih naj bi se slovenski ///*o;//aš;.sU'č/u borci borih proti Avstriji in zaradi česar naj bi jih označevali za izdajaice dežele. Dejansko so apriia 7942 stotine slovenskih družin posta/e žrtev politike preganjanja v nacionalizmu. 7o je na južnem Koroškem povzročilo aktiven odpor proti nacističnemu rajhu. /Ggoje za vzpostavitev (obnovitev/ demokracije v Evropi je ustvarilo šele razbitje Tretjega rajha. Vsi, ki so v letih 7942 do 7945 vstopih v partizanske vrste, so se borih proti jd-šizmu in barbarstvu. Izjave deželnega glavazja nas globoko žabjo. Ajegovo odklanjanje, da bi koroškim partizanom izročil odlikovanja republike Avstrije je navidezno naperjeno samo proti koroškim partizanom, v resnici pa proti vsemu odporniškemu gibanju v času Tretjega rajha nasploh. Zahtevamo, da deželni glavar Tfaider javno prekliče svoje diskriminacijske izjave in končno prizna prispevek koroških Slovencev k državni pogodbi in s te//; k neodvisnosti Avstrije." Celovec, 9. 77. 1999 Nasprotovanje hitri cesti skozi Roz Načrti za hitro cesto skozi Rož še vedno niso odloženi. Prav tako se nadaljuje tudi razprava o tem, da bi železniški tovorni promet preusmerili na rožansko linijo. S tem bi nekateri načrtovalci prometa v deželni vladi radi ustregli zahtevi raznih hotelirjev ob Vrbskem in Baškem jezeru po razbremenitvi teh krajev. Da pa bi s tako preusmeritvijo hudo prizadeli prav občine v Rožu, ki že tako trpijo zaradi raznih obremenitev, pa jim očitno ni mar. V Kotmari vasi je v tej zadevi postala iniciativna Enotna lista. Njen občinski odbornik prof. Jože Wakou-nig je vložil nujnostno zahtevo, naj se občina izreče proti takim načrtom in se poveže tudi z drugimi občinami v Rožu, da bi tako skupno dosegle zavrnitev teh na- črtov. Na zadnji seji občinskega sveta je župan Gotzha-ber (SPO) o tej zahtevi poročal, niso pa je obravnavali, temveč so jo odstopili v razpravo na seji občinskega predstojništva. Tako je pričakovati, da bo zahteva EL na dnevnem redu prihodnje seje kotmirškega občinskega sveta. !z drugih občin srednjega in spodnjega Roža pa še ni znano, da bi sc ukvarjali s to problematiko. Tod geslom „Gla s ba sosedov" je &PZ priredila lelo-,s/;j! o .sre daji ho/; ceri. Po raznovrstno.?!! glasbe In hvalile!! Izvajanja je bil to prav gotovo eden najzanl-mlvej.slh honcertov v zadnjem času. Zanimanje je bilo temu primerno, telovadnica A7!adm.shega doma, spremenjena v dvorano, je bila polna In občlnsho navdušeno. Skupina Sze/kla/td se je predstavila z Zanimiv pnkazgta Nastopajoče skupine so bile že izčrpno predstavljene v Slovenskem vestniku, zato bi podatke lahko le ponavljala. Ansambel iz Podjune, 4J, se je tokrat poskusil tudi s kratkimi kabaretističnimi skeči. Sicer ne vem, kdo je njihov avtor, vendar bi jih bilo po mojem mnenju treba še pošteno izpiliti in vnesti vanje več izvirnosti. Ker pa se na Koroškem s to zvrstjo praktično ne ukvarja nihče, je treba idejo podpreti, posebej pa še pohvaliti igralske talente med glasbeniki. Barbara Haid in Pietro Bianchi, avstrijsko - švicarski par, sta marljiva zbiralca narodnega blaga po Italiji in Švici, publiko pa sta navdušila tudi s svojo simpatičnostjo. Iz Izole je prišel mešani pevski zbor Haliaetum, domačin italijanske narodnosti iz Slovenskega primorja. Na Koroškem je ljudska Publika (na sliki zgoraj levo) je navdušeno spremljala nastope kakovostnih zborov in skupin na osrednjem koncertu Slovenske prosvetne zveze. Poleg inozemskih skupin, ki so nekatere prvič nastopale na Koroškem, so gledalci pozdravili tudi glasbene ustvarjalce iz Koroške. Poteg jazz-formacijc iz Celovca, ki je spremljala italijansko pevko Luise Celentano, sta nastopila tudi mešani pevski zbor ..Danica" iz Šcntpri-moža (na sliki desno) ter ansambel „4 J" (desno zgoraj), ki pa je prispeval tudi kabaretistični vložek. ! z //udsko g/asbo več narodov. asbe sosedov glasba iz Istre in Furlanije še dokaj neznana zadeva. Madžarska glasbena skupina „Szelikia!to" pa je kar trikrat nastopila v dveh dneh; v Celovcu, na Zgornjih Žamanjah in v Škofičah. Škoda, da na koncert ni bilo napovedanih Lužiških Srbov - poslali so le telegram, da ne morejo priti. Mešani pevski zbor ..Danica" iz Šentprimoža pa je pod vodstvom Hanzija Kežarja in Stanka Polcerja zastopal naše domače, koroško slovensko zborovsko petje in potrdil, da je eden naših najboljših zborov. Poseben bonbon, res da predvsem za nekatere okuse, pa je bila jazz-skupina „Luise Celentano Band" iz Celovca. Tako jc bilo vsakega nekaj: od moderne pop glasbe preko narodne do jazza, široko zajet in zasnovan koncept z namenom, da pogledamo preko roba lastne sklede. Sonja Wakounig Slovenc! v Italiji med ^ izolacijo in povezanostjo Nadaljevanje Slovenska in italijanska politika pa sta po drugi svetovni vojni skušali to večkulturnost povsem zanikati. Delovanje Slovenske kulturne gospodarske zveze, levičarske organizacije, je bilo usmerjeno v ohranjanje slovenske manjšine: ustanavljala je društva, gospodarska združenja, podjetja in raznorazne ustanove z izrecnim namenom, da bi Slovenci živeli izključno med Slovenci in si tako medsebojno utrjevali narodno zavest. Katoliške organizacije (ki so bile s stranko Slovenska skupnost vedno oporečniške do bivše slovenske oblasti) so delovale z istim namenom, le da so v preteklosti imele manj politične moči. Na ta način je slovenska prevladujoča levičarska politika vsiljevala tudi take kulturne vzorce, ki so bili pravzaprav tuji povprečnemu slovenskemu prebivalcu, saj se je malokateri Slovenec v Italiji - razen starejših, ki se istovetijo z NOB - prepoznaval v slovenski matični kulturi. Ta odtujenost od matične države pa se je čedalje bolj razširjala med mladino, ki se ni upirala političnemu (enopartijskemu in nedemokratičnnemu) sistemu kot takemu, a je preprosteje odklanjala in zaničevala slovenske zastarele socialne vzorce (do Slovenije je imela in še ima isti zaničevalni odnos, kot ga imajo kapitalistični Nemci do svojih pred kratkim še socialističnih revnejših bratov). Kulturna identiteta Slovecev vsebuje torej zelo različne vmesi: po eni strani je narodno-budi-teljska, po drugi pa se izničuje v italijanski, na splošno zahodni kulturi. Slovenci v Italiji nazadnje sploh niso dvojezični, pač pa v večini primerov digloktiki. Razkorak med Slovenci v Sloveniji in Slovenci v Italiji in torej razkorak med uradno slovensko politiko v Italiji in nacionalnim čutenjem povprečnega Slovenca v Italiji se je z leti povečeval. Nacionalistična politika pa je kljub temu zapustila zelo globoke zareze v slovenskem življenju v Italiji, saj je še danes težko sprejeti Italijana v slovensko športno društvo, do pred kratkim pa so tudi predlogi, da bi na italijanskih šolah uvajali tečaje slovenščine, izzvali precejšen odpor (le-to naj bi namreč - odvračalo otroke iz mešanih zakonov od tega, da obiskujejo slovensko šolo). Slovenci živijo torej skoraj povsem ločeno življenje v svojih društvih in krožkih, v svojih podjetjih, bankah in šolah, italijanska družba ve o nas zelo malo, v glavnem pa celo nič, a ne samo zaradi tega, ker so nam italijanski krogi „sovražni", pač pa tudi zato, ker slovenska politika vsaj do nedavnega ni imela interesa, da bi o nas kaj vedeli (ko je letos spomladi prišel Kučan v Trst, so mu slovenske organizacije priredile velik sprejem, na katerega so bili vabljeni izključno Slovenci, pa čeprav je Kučan užival takrat največjo popularnost v Italiji). Ti primeri, ki bi se neobremenjenemu bralcu lahko zdeli nepomembni in odvečni, po mojem zelo zgovorno kažejo na raven tako imenovanega sožitja, ki pri Slovencih v Italiji ni prispevalo na primer niti k osnovnemu dejanju, ki je po mojem prevajanje literature in esejistike iz slovenščine v italijanščino in obratno (šele predlani in z veliko muko je Založništvo tržaškega tiska uvedlo nekoliko bolj razčlenjen založniški program). Vse poskuse, da bi Območje, kjer ž/v/ s/o venska narodnostna skupnost v /ta-//)'/'. Obč/ne, v kater/d ž/ve S/o-venc/, so označene s po/n/m krogcem ta začaran krog pretrgali, pa jc uradna politika vsaj na začetku zavračala. Po mojem najpomembnejše „gibanje", ki je prispevalo k drugačni medetnični kulturi, to je gori-ški Kinoatelje, je imelo na začetku svojega delovanja precejšnje težave, da bi shodilo. Sele, ko si je pridobilo ugled v matici in v Italiji, je dobilo popolno podporo slovenskih organizacij. Nazadnje - in s tem se dejansko vračam k začetnim razmišlajnjem - je nacionalna kontrola nad manjšino prispevala k izredni politični kontroli, ki ni dopuščala nikakršne dialektike znotraj manjšine. Nacionalna kontrola je peščici politikov, ki so imeli privilegirane odnose z matico, namreč omogočila. da so skoraj popolnoma kontrolirali (ali skušah kontrolirati socialno življenje Slovencev v Italiji. Ta kontrola, ki se je s prihodom nove slovenske oblasti začela krhati, obsega namreč vse aspekte socialnega življenja: kulturno, gospodarsko, športno, vso tako imenovano civilno družbo. Nacionalni interesi so se tako prepletali z oblastniškimi, da so politiki na oblasti dejansko onemogočali vdiranje novih idej in novih pristopov k nacionalnemu vprašanju (biti zelen, v preteklosti pa demoproletarec, je še danes „herezija", saj slovenske interese že tradicionalno zastopajo komunisti, socialisti in Slovenska skupnost). Ohranjanje obstoječega, ohranjanje etničnih zidov je torej - kot rečeno - pomenilo tudi ohranjanje oblasti. V ta namen so vodilne organizacije strogo hierarhično struk-j turirane, točneje, strukturirane so po modelu nekdanje SZDL, kjer so se vodilne strukture obnavljale brez interne demokracije in brez notranje dialektike (volitve najpomembnejših organov potekajo po realsocialističnem modelu, kjer volilec lahko izbira dejansko samo med imeni, ki jih predlaga staro vodstvo). Kljub svojemu oporečnistvu pa so katoliške organizacije prav tako malo demokratične. Demokratizacija Slovenske kulturne gospodarske zveze je planila v ospredje z demokratizacijo v Sloveniji, prav zato, ker SGKZ potrebuje novo legitimacijo, ki je doslej ni iskala: njena legitimacija je bila v njenih privilegiranih odnosih z matico. Želja po večji demokratizaciji pa v katoliških organizacijah za sedaj ni občutena, saj so se te organizacije znašle v novi fazi, ko nastopajo kot moralni zmagovalec in ko nova slovenska oblast potrjuje njihovo željo po politični hegemoniji, kljub temu, daje večina slovenskih volilcev v Italiji levičarsko usmerjenih (glasujejo predvsem za komuniste, zadnje čase nekoliko manj za socialiste, utrjujejo pa se slovenski zeleni glasovi, pa čeprav so zaenkrat še skoraj zanemarljivi). Kaj st predstavljam s pojmom medetnični dialog in multikulturnost, je skoraj odveč povedati, saj razprava okrog tega vprašanja na Koroškem poteka že dalj časa: dvojezične šole (v katerih naj bi se seveda učili enakopravno in enako dobro slovenščine in italijanščine), dvojezična kulturna in športna društva, dvojezične revije in časopisi, dvojezične radijske in televizijske oddaje ... in povsem preprosto suvereno" nastopanje v italjanski javnosti. BARBARA GRUDEN KULTURN! KOMENTAR r FRANC/JA ZM//7TRA ,3, * mA Fu/n/r/:/ i/:un