v '• 1: ; ZIST DELAVCEV VZGOJNOIZOBRA ZEVAL NIH ZAVODIH LJUBLJANA, 26. JUNIJA 1968 LETO XIX ST, 12 Dober učitelj — dobra šola VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE sta osnovna dejavnika družbene reprodukcije V naši javnosti se zapenja, široka razprava o »Tezah o aktivnost.«. Postavljanje vzgoje likof postajajo nosilci sredstev za razvoju in izpopolnjevanju- sisteirja izobraževanja in vzgoje ter izobraževanja kot enakovred- izobraževanje, raste tudi njihovo v SFRJ«, ki jih je pripravila komisija zveznega in prosvetno- nega dejavnika v družbeni repro- zanimanje za uspehe na tem kulturnega zbora zvezne s^upščipe za izdelavo dokumenta dukciji doživlja pravzaprav šele področju.« Teze ob tem ugotav-o sistemu izobraževanja. Verjetno bi' bilo napak a priori go- s- tem predlogom tez svojo for- Ijajo, da bi izobraževanje ter voriti o dobrih in slabih tezah, ker naj bi bil osnutek tez le malno afirmacijo. Ne mislim s vzgoja dejansko morala postati predlog za razpravo. Koristneje bo, da se bomo v prihodnjih tem reči, da* je to rezultat šele odraz teženj ter potreb gospo-respravah opredeljevali za tisto, kar je v tezah pozitivnega, sedanjega spoznanja. Stvar je že darstva ter drugih dejavnosti. Ob ter odklanjali in poskušali nadomestiti z boljšim to, kar je ves čas dovolj jasna, le v predlog tem seveda ne smemo razumeti, v njih slabega. družbenega akta je uvrščena šele. da bi bila vzgoja ter izobraževa- sedaj. Rezultat takšnega poznega nje v celoti odvisna od trenutne-Preobsežno bi bilo, če bi v kot svojevrstna družbena dejav- spoznanja ter njegovega upošte- ga položaja gospodarstva in dru- _ . _ ,, __, enem samem sestavku želel ob- nost sestavni del družbenoeko- vanj^ v naši družbeni praksi je gib dejavnosti. Ne smemo namreč jj ® ne kot kakšen krajevni učiteljske vrste prihajali intelek- ravnavati vsa tista vprašanja, ki nomskega, socialnega in kultur- nedvomno sedanji položaj vzgoje dopustiti, da bi slabo ter zaostalo temveč kot_ prizadeta, tualno šibkejši ljudje; so v tezah pozitivno ali pa pro- nega razvoja ter eden osnovnih ter _ izobraževanja, ki zaostaja gospodarstvo določalo tudi slabo pa bolj iz specifičnega vaškega in blematično načeta. Le o dveh po O vznemirljivih pomanjkljivo-*b v naši vzgoji steče vedno po-sosteje beseda; vzgojni uspehi v °h in na sploh so neznatni. Ob vJb frčijo prav rade bridke pu-*ce na učitelje, ki baje ne zna-^zgajati, zanemarjajo svoje te-bsijno poslanstvo in se preveč Netajo v spopade za zvišanje epnih dohodkov. Na Ptujskem „ , i zdaj celo tako daleč, da so Rinili šolsko delo; življenje v. 10U se Je tam v temeljih zamajala 50 jasn° izpovedovali, , bi za učiteljem morala stati i-r zba v celoti, učitelji t^bično predstavljajo pa naj družbo, življenja v šolo, da. poznajo trdo življenje; senčna pa v tem, da so dostikrat njihove izkušnje in spoznanja enostranske, omejene .z najrazličnejšimi vplivi svojstvenih družinskih razmer, kar pušča sledove na idejni izoblikovanosti učiteljeve osebnosti. Učiteljske šole pogostokrat nimajo možnosti, da bi dosegle najboljšo vzgojno in izobrazbeno izoblikovanost mladega učitelja in teže je to še na srednješolski stopnji, ko mladostno nezrela dijakova osebnost še ne zmore sprejeti spoznanj z ustrezno globino, zlasti družboslovnih še ne. Ne gre torej za to, da bi jbriostojna osebnost, ki je iden Utirana z družbenimi interesi, jsveda je o tem težko govoriti v j/^fberah, ko venomer tarnamo, - bko družbenih sredstev pogolt-Šolstvo. Na zborih občanov ob rpvnavanju družbenih planov ž ‘cajno najprej z globokim obuvanjem podčrtujejo, kako °zno velik delež občinskega fi.°računa -odpade na .šolstvo, pa 0L».‘bogoče izdatno popravljati d«bskih cest. Razumljivo, da j; bra šola stane; dobrega učite-« , Pa tudi ni mogoče poceni iz-SoIati in dobiti. slinav boleče je pogostokrat brSdt‘’ da so učitelji revne pare biaf .praveSa družbenega ugleda, jpajo niti ustreznega standarda ‘ osebnostnega ugleda. V knji-0_1 »Oblikovanje socialistične j^Pposti v osnovnj šoli«, ki jo cia 12.dal Zavod za prosvetno-pe-p Soško službo v Mariboru 1966, da preberemo na str. 65 celo to, c. javna skrivnost, da se ve-ja, odstotek umsko šibkejših di-ov^ na šolah za izobraževanje p ueljev« in »-danes si skoraj ne -’a f110 s*:oP‘ti pred mlade matu-. “te in jim med drugimi pokli-kg orr)enbi tudi še učiteljskega, j. — se nam lahko zgodilo, da Srr)s pr‘ tem izžvižgajo«. Torej tj-0 UsPeli v razvoju naše druž-v do skrajnosti ponižati, raz- dejavnikov družbene reprodukci- praktično za vsemi ostalimi de- ter neurejeno vzgojo in izobrazbo. javnostmi. Resnično zaostajanje Menim, da morata moderna vzgo-vzgoje in izobrazbe za ostalimi ja in izobraževanje biti vedno dejavniki družbene reprodukcije nekoliko pred ostalimi dejavnost-se očitno kaže v upadanju, ude- mi, saj bosta le tako lahko po-ležbe vzgoje ter izobraževanja v sredovala vse znanstvene izsledke celotnem narodnem dohodku. Mo- tehniki, ekonomiji, tehnologiji ramo priznati, da smo v Sloveniji itd. Pravilen vpliv občanov, de-v tem zaostajanju na prvem me- lovnih . organizacij in drugih za-stu, v udeležbi pa med zadnjimi interesiranih ustanov na sistem med jugoslovanskimi republika- vzgoje in. izobraževanja bo mogo-mi. To je povsem v nasprotju z če zagotoviti le tedaj, kadar bo razmerami v svetu, kjer dajejo med njimi ter vzgojno-izobraže-najbolj. razvite države, za vzgojo valnimi zavodi čim manj posred-ter izobraževanje največji del nikov in kadar bomo problemati-svojega narodnega' dohodka, ker ko vzgoje in izobraževanja reše-vedo, da je razvoj gospodarstva vali po enem, ne pa po dveh, treh ter družbenih dejavnosti, močno in morda še več različnih tirih, odvisen od vzgoje ter izobraže- »Vzpostavljanje novih družbe-vanja. Podatek, da se je v Slo- no-ekonomskih odnosov na pod-veniji v štirih letih znižala ude- ročju izobraževanja med delovni-ležba vzgoje ter izobraževanja v mi ljudmi s tega področja in med narodnem dohodku za 0,5 % do- uporabniki te dejavnosti bo s po-volj jasno pove, da te dejavnosti močjo cene izobraževanja najbolj vsaj v praksi še ne obravnavamo učinkovito vplivalo na razvoj'izo-kot enakovrednega dela enotne braževanja v skladu s potrebami družbene reprodukcije. Teze te delovnih ljudi in občanov, na zahteve odločno postavljajo, ko strukturo in omrežje izobraževal-obravnavajo družbenoekonomske no-vzgojnih ustanov, na raciona-flj temelje vzgoje ter izobraževanja, lizacijo, intenzifikacijo, učinkovi-Vprašanje pa je, kdaj. se bo vse- tost in kvaliteto dela in na reše-bina tez uresničila v življenjski vanje vrste drugih problemov na praksi. v . področju vzgoje in izobraževanja«. »Občani in delovni ljudje, ki Ko bomo pričeli izobraževanje neposredno in po svojih samo- in vzgojd obravnavati kot enako-upravnih asopiacijah čedalje bolj vreaen del družbene reprodukcije, k ebnotiti enega temeljnih druž- Veselo v počitnice... Mladi ljudje se vesele življenja — in vendar so med njimi pojavi, ki morajo postajajo nosilci politike in fi- bomo nazadnje le morali ovred- Pokbcev, ki predstavlja po- trezni glavi dati misliti: odkod v njih vir za tak skoraj brezkompromisen upor? Kje imajo izvor nag- nančnih sredstev ža družbeno rč- notiti tudi delo v vzgojno-izobra- njenj, s katerimi nas tako pogosto začudijo in presenetijo? produkcijo, rešujejo na tem teme- ževalnih zavodih, ki naj temelji lju skupna vprašanja na področju na osnovi cene vzgoje ter izobra- predmestnega okolja. Neki re- zitivnih stališčih, ki jih načenja je. Tak značaj te dejavnosti zbu- izobraževanja z medsebojnimi do- ževanja. Cena izobraževanja te? zultati merjenja intelektualnih pvrpdlog tez, bi želel spregovoriti, ja delovnim ljudem, združenim z govori in čim manjšim številom vzgoje pa mora imeti za edino uJPben faktor v razvoju socia-Pnune družbe z vzgojo mladega r>o °*®nia? Ni dovolj, da je sta-ugled padel zaradi skrom-]. ®a standarda, pade naj še z “Vrednotenjem intelektualnih fii Sobn°sti učiteljev, ker se med s( Po nekem javnem mnenju tisti mladi ljudje, ki za So ^,tevnejše« šole niso sposobni, pr. drugje odpovedali. Težko je da je tako nepreverjeno j, ®nie našlo poti na najrazlič- k, 6 razprave o življenju in de-lst.aja®e šole, da je morda često-dstiv- .v°dilo do prizanesljivega, d jen j e izražajočega nasmeha hfo 0st, odpiralo črnoglednosr, in ^lo učiteljevo ustvarjalnost Zah* b‘i° tudi ostrino družbene htevnosti. s0 , .‘kakor ne bi mogli trditi, da lan^ddje, ki se odloča.ji za šo-leuf na učiteljskih šolah, inte-‘kbn no zavrtejši; take in po-f'e -e ‘kiave so vsaj neodgovor-’ ’ ce že ne grobe. Pač pa bi sposobnosti Študentov pedagoške akademije v Mariboru so pokazali, da med njimi ni nikogar, ki ne bi pokazal inteligentnosti nad črto povprečja. Pa tudi to ni res, ; da bi prihajali na učiteljsko šolo ljudje s slabšimi učnimi uspehi. Razumljivo, da je največ takih z dobrim učnim uspehom, toda tudi odličnjakov ne manjka. Slabosti vzgojnega dela na naših šolah »Izobraževanje in vzgoja je delpm, neposreden interes O DVEH KONCEPCIJAH PROSVETNO-PEDAGOŠKE SLUŽBE Sjko ^ oj^v^ki poklic se v glavnem ne dejali nekaj drugega: za ter posrednikov. V tolikšni meri, ko- osnovo družbeni pomen ter vred nost vzgojno-izobraževalnega dela. O ceni vzgoje ter izobraževanja doslej res samo govorimo, nimamo pa na eni strani niti meril, s katerimi bi to ceno določali, niti sredstev, s katerimi bi cene krili. Teze postavljajo ceno izobraževanja kot izhodišče družbe- V javno razpravo so prišle jo zožili ie na nadzorno-upravno ali lahko vse potrebe po strokovni področju015^^ odnosov na tem torej ne gre iskati v neki poten- teze/O razvoju in izpopolnjevanju službo. Kdo bo potem opravljal pomoči zadovolji prosvetrto-peda- £ ' nhiipmn tp_„ ______o___=„ ________ cialni nesposobnosti naših učite- sistema izobraževanja in vzgoje v druge naloge, ki jih je že doslej goska služba? Menim, da ne. jn izpopolnjevanju s' t razvolu ()n s® ie to poznalo tudi v odnosu Ijev, pač pa nekje drugje, morda SFRJ. V njih zasledimo v poglav- opravljala prosvetno-pedagoška Predvsem ni zmožna sama skrbeti ter VZ§vJe c3v„CeIotnega šolskega dela. Ne- 'v sistemu dela, v razmerah, šol- ju »Pospeševanje vzgojno izobra- služba? za dvig kvalitete učno-vzgojnega sanip p„oi»owr(Jn-f_ i04a,^i?ra" liaftnno pa je tako vzdušje rab- skih in družbenih, v kompleksu žpvalne dejavnosti« tudi oceno V bistvu gre pri obeh predlogih dela in za uvajanje novih metod družbeni renmdukcii' t r * V učiteljevo delovno priprav- odnosov do kulture. dosedanjega dela in oris vloge in za ločitev pedagoškega nadzora od in oblik dela, ki pomenijo racio- n;e‘J cene izobraževan^ Eno nam je lahko jasno: brez nalog prosvetno-pedagoške službe proučevanja pedagoške prakse nalizacijo, intenzifikacijo in mo- Ug0t0vimo da so družbčnopkn dobrega učitelja ne more biti do- v prihodnosti. in strokovnega izpopolnjevanja, dernizacijo pouka. Zato moramo nomskj temelii vzeoie in iznhra" bre šole! Kakor rdeča semafor- Ob tem, ko se v tezah ugotav--Vprašanje pa je, ali bo na ta na- imeti strokovno-znanstveno insti- ževania nraviinn J ska luč bi morale pred celotno Ija: »ob delovanju načela dohodka čiri dosežen cilj, ki smo ga po- tucijo, ki bo sistematično prouče- Dolžnost rirnžbono tVem‘ družbo utripati Diesterwegove in delitve po delu..; bodo pro- stavili? vala, usmerjala in eksperimental- b0 *e f ‘ 0'‘V.1 pa misli: »Sola raste in pade z uči- grami dela teh ustanov (mišljeni Izhajam iz splošno znane ugo- no uvajala te oblike in metode ter izobraževan in tnrT 1 vz8°b ter teljem!« Ne 'bi smeli pozabljati, so zavodi za prosvetno-pedagoško tovitve, da je cilj naše družbe za- za njih širšo uporabo usposablja- - 1J t žago ovi.a da bo poleg urejevanja material- službo — op. pisca) morali vedno gotoviti čim boljšo vzgojo in izo- la delavce prosvetno-pedagoške ne osnove šolstva potrebno učin- bolj izhajati iz potreb predavate- braževan j e. Cilje in smotre vzgoje službe in učitelje kadrovskih šol. koviteje investirati v izobraževa-'Ijev in šol kot neposrednih inte- in izobraževanja uresničujejo po Za načrtni in hitrejši razvoj nje učiteljev, do najvišje mere resentov za izboljšanje izobraže--zahtevah družbe učno-vzgojni za- pedagoške prakse bi sploh morali razvijati njihave sposobnosti, pa vanja in vzgoje ter iz potreb izo- vodi oziroma učitelji in vzgojite- zagotoviti celovit sistem do-polnil-tudi tako prispevati k njihovemu braževalnih skupnosti, ki razpo- Iji, ki v njih delajo. Delo le-teh nega usposabljanja učno-vzgojnih ugledu. V učiteljske vrste bi naj lagajo s finančnimi sredstvi tijdi je treba v interesu družbe kon- kadrov, v katerem bi bila pro-stopali najboljši, intelektualno za pospeševanje vzgojno-izobraže- trolirati: — pedagoški nadzor; pri svetno-pedagoška služba iniciator, sposobnejši, ki bi se lahko razvili valnega dela. Ko šole preraščajo izboljšanju njihovega dela pa jim programer in organizator dopol-v odlične strokovnjake in zrele v samostojne strokovne ustanove,: je treba pomagati — svetovanje nilnega usposabljanja, pri izvedbi pedagoške, osebnosti. ki 0{j zavodov (prosvetno-pedago- in organizirano strokovno, ideo- pa bi morale sodelovati kadrovske Verjetno ne bi bilo. narobe gke službe) pričakujejo samo kva-Toško, metodično, pedagoško psi- šole, s svojimi kadri pa tudi stro- razmisliti o tem, kako bi se bolj: jifiCirano }n znanstveno pomoč, hološko izpopolnjevanje. Te nalo- kovni in znanstveni kadri peda- runa. 7a ..»'.ti,tv?'- *iT'—*” IT Potrudili za kadrovsko selekcijo. je potrebno posle zavodov nad- ge bo treba opravljati tudi v pri- goškega inštituta kot najvišje naivJf3SAPOkllSf glede na izobrazbene in nravstve- ZOrno-upravnega značaja izločiti hodnje. znanstvene institucije za pospe- v.^oci, Da - rS15f U ce_a',' )‘ ‘^e kokmmsti bodočega učitelja, -lz njjh0ve dejavnosti«, pa se v Pri tem pa nastaja vprašanje, sevanje napredka, vzgoje in izo-. ‘h „^a e“ ‘z ur. •‘V” p‘ ze na srednješolski, stopnji sioveniji Vodi razprava o preob- o katerem želim razpravljati, to braževanja. Hitrejši in učinkovi- bkoVanju prosvetno-pedagoške -je vprašanje, kdo naj nadzoruje, tejši premik pa bi morali napra-službe v upravno-nadzorno službo “svetuje, proučuje, pomaga in iz- viti tudi na področju rednega z osnovnima nalogama pedagoški popolnjuje? Vsekakor tisti, ki šolanja za učiteljski.in vzgojitelj-nadzor in nadzor nad Izvrševa- najbolje pozna cilje, naloge, me- skl poklic. Kadrovske šole bi mo-. . v. . j ,. njem predpisov. Pri tem pa se tode in načine uspešnega učno- rale postati žarišča novih boljših jajo na peaagosKe aKaae.mije cu- p0za^ija na (}ruge naloge na pod- vzgojnega dela, ki spremlja to načinov in metod dela, ki bi v ja'i iz vsei gimnazij. aro rogju pospeševanja vzgoje in izo- delo ter pozna slabosti in po- prakso pošiljale strokovno, pred- braževanja, ki jih je pedagoška manjkljivosti v tem delu. Logi- vsem pa tudi metodično in peda- služba doslej že opravljala. čen zaključek iz tega je, da je goško-psihološko bolj usposoblje- ______________________ Opravka imamo torej z dvema pedagoški nadzor, to je sprem- ne kadre, ki bi. lahko postali ini- bokiTn° ozadieTma *zr učiteljski iThko krdrwskeTote’same vSdile predlPgoma-bolie ?eeeno z dvema ljava dela> neločljivo povezan s ciatorji za širšo uporabo teh me- s°nčno in senčno stran, izbirno nolitiko če bi ra/nolaea- koncepcijama prosvetno-pedago- svetovalno dejavnostjo in stro- tod v učiteljskih kolektivih osnovna lna se kaže predvsem v tem, iP z ustreznimi'sredstvi Na vsak ške službe. Po predlogu v zveznih kovno pomočjo, ki jo lahko nudi- nih in srednjih šol. da D-Vendar še delovni idealisti, način bo potrebno razmišljati tu- težah naj bo pedagoška služba mo učitelju v individualnem raz-. Da zaključimo: pedagoški nad- '»—J^aašajo odmev ljudskega di o tem o kadrovanju za učitelj- strokovna služba za pospeševanje govoru ob analizi njegovega dela zor omogoča prosvetno-pedagoški ske šole' posebej še zdaj ko so izobraževanja, od katere naj se in v raznih skupinskih,, oblikah službi spoznavanje pozitivnih in minili časi, da bi morali’za silo loe‘ služba pedagoškega nadzora strokovnega izpopolnjevanja (se- negativnih plati učno-vzgojne. krpati vrzeli v učiteljskih vrstah. in nadzora nad izvrševanjem minarji, tečaji, učni nastopi in prakse in na tej osnovi tudi pro- Na pedagoške akademije naj bi Predpisov. Po predlogu republik demonstracije, na strokovnih akti- gramiranje dopolnilnega usposab- 25. junija so podelili se vpisovali sposobnejši dijaki, škega sekretariata za prosveto in vib, posvetovanja itd.). l.janja že zaposlenih učnn-vzgoj- bistri in ustvarjalni ljudje, ker kulturo SR Slovenije (v okviru Zato menim, da v osnovi ni nih kadrov, obenem pa lahko ra edino taki bodo lahko uspešno’ predloga za racionalizacijo vzgoje sprejemljiva zahteva, da se ti bijo te ugotovitve tudi kadrov-vršili vzgojno izobraževalno po- ,in izobraževanja v SR. Sloveniji) osnovni nalogi, to je nadzor in skim šolam za izboljšanje pripra-slanstvo za vedno bolj zahteven pa naj bi do sedaj širše koncini- strokovno pomoč, ki ju je že do ve novih učnih kadrov — zaboliš’ jutrišnji' dan. Jasno, da poceni rani prosvetno-pedagoški službi sedaj opravljala pedagoška sluz- študijski program. Zato bi storili tega ne bo mogoče napraviti; odvzeli nekatera področja dela ba, opravljata po dveh. med seboj medvedjo uslugo našemu šolstvu, vzgojno izobraževalni proces bo (strokovno izpopolnjevanje, pro--. organizacijsko ločenih smereh, če bi pedagoško službo zožili le vedno dražji! R. LESNIK - učevanje učnih načrtov i. dr.) in 'Seveda se to vprašanje nadaljuje: na nadzor. Miroslav Vute dov^r .Radina, ki ji razmere Š0iskWc, da nadaljuje visoko-kgjU študij. Med učiteljskimi otr0o- at‘ so prave bele vrane br0 ‘. zdravnikov, inženirjev, do-dobr.^hhranih direktorjev in pode A ker jim učiteljski poklic Vt-gj beta niti približno enako-krUh ega družbenega položaja in vsto dmžin. Tem pomeni že dpain v učiteljski stan vendar filno ° družben° afirmacijo; zna-hitro 2anie pa je, da so skromni, dp0rn zadovoljni, z nerazvito s° Sp ?sn0; Pa je pravi čudež, da ko« ‘.n ^am odločili za »stav- s. kad nagnjenje do učiteljskega poklica. Tega nam sama pedagoška gimnazija, kakršna trenutno je, ne zagotavlja. Slednjič pa priha- .. 1'-ate«Ie'' za. uP°r Proti družbi, spremljanje bi bilo verjetneje in 1'*dirati Se s‘cer skušajo identi- uspešnejše, čo bi s štipendijsko Srnotrp’ 15az';‘iati “jene vzgojne ali s°ciair>« -6p^‘ nien razvoj. Tako podobno kadrovsko politiko spremljali že dijaka. Mogoče bi ljudskega Carjeve nagrade ZA LETO 1968 ? 25‘ -iuniia 50 podelili •ifiVe »,.ani izvršnega sveta Zagar-“^.iavli grade za i6^0 Tokrat 8raipv,„airi0 le 'mena letošnjih na-i®tov xra‘i,J,h; 8 čimbolj. demoHr.tlčno reševali ca- zaposlovati, da zaradi njih že ne- s kupom skrbi za svojo vsakda-malokdaj izgublja samega sebe, njo eksistenco, nima časa misliti mnege pomembne vrednote svo- na kulturo izražanja in govora jega doživljanja, sočloveka, lepo- Zato je tudi ne vceplja svojim to in včasih tudi perspektivnost otrokom. Odstotek družin ki ima ter smiselnost svojega bivanja in j0 trdno materialno bazo’je maj- J delovanja. Zaradi tega je tudi za- hen kar pomeni, da večina star-vrgel vse tradicionalne vrednote šev lahko nabavi za svoje otroke prej, preden si je bil sposoben le najnujnejše šolske pripoi ustvariti nove. Teh pa ni mogel ostale zahteve šol v zvezi s po- -f ■ , ... .- . , — pravočasno ustvariti, ker so mu živitvijo in modernizaciio učnpoa PtuJskl občini, je lahko opazil, da ki bo pregledala vse postavke ob-_____________’ 5„_, 1 luoueiluzacijo učnega sn sp n,H- ___ Ustanovni občni zbor Organizacije sindikata prosvetnih delavcev občine Ptuj sposoben le nainuineiše šnliko Kdor je v zadnjih mesecih svetnim delavcem obljubil, „„„. . , ... ni moael nstaio -___’ spremljal dogodke v . šolstvu v bodo ustanovili posebno komisijo, ejanje notranjih razmerij. stvari tako oslepile misel in »sr- lotao^probiematiko in da^ bT pos- nega P.01®^ \ odvisnosti od pešili družbeno reprodukcijo na ■nieSov:1i1 delovnih uspehov, vseh področjih našega življenja. France Galič je v svoji raZ' Glede na težavne materialne raz- pravi opozoril na to, da je sedaj, mere so se samoupravni organi ko kaže, da bodo materialna vpra' marsikje vse bolj angažirali z sanja šolstva kmalu rešen3 različnimi zahtevami na relacijah (spomnil je na objavljena stališča izven svojih kolektivov in pri izvršnega sveta), treba posvetiti tem: zanemarjali samoupravno več pozornosti vsebinskim kom' ponentam. Ni moč pričakovati, da Stališča izvršnega sveta o ma- bi ureditev materialnega položaj3 so se prosvetni delavci občine od- činskega proračuna in poskušala terialnem položaju šolstva so no- sa,ma po sebi razrešila tudi šte' stajajo.« vilne probleme vsebinske nara^® (odnose, kvaliteto itd.). Po nje' govem mnenju je posebno P°' membno vprašanje delovnih pro' gramov in pristojnosti za njiho' Še samostojno delo in naprede- fr.av,.^ aktivnost je del. obč. Ptuj, ki ima 13 članov, kot ugotavljanje nesoglasij in iz- vemh Oldnosov in meril za delite^ . v vanje. Za ilustracijo miljejskih prlpeiVala do sPoznanJa. da do- V novi odbor so bili izvoljeni: ražanje nezadovoljstva post fe- P° rezultatlh dela tako na reta' Ker pa naša samoupravljajoča in socialnih razmer (če izvzame- sedarda povezava prosvetnih de- Benjamin Belšak, Milan Čimer- stum C1R izobraževalna skupnost—šol3 se socialistična družba ni tehno- mo Ptuj) bom navedel samo ne- lavcev v sp- kl- so blle številčno man, Gvido Cepin, Ela Divjak, kakor tudi znotraj šole. Merila i* kratska družba, mora biti naj- kaj podatkov v nekaterih šolskih maihne in razcepljene, ne zado- Janez Drevenšek, ’ Zora Ilovar, Osnovne, to je minimalne ma- delitev so v mnogih zavodih takš' bolj osveščena družba glede vred- okoliših ima 75 % otrok več kot volju^e Potreb članov. Izoblikova- Zvonimir Kralj, Roman Ledinek, teria!ne pogoje za izvajanje uč- na, da ne spodbujajo večje priz3' not .clovgkovega osebnega in 3 km v šolo in najoddaljenejši pe- Ja se je zahteva po večji, močne j- Milica Lugarič, ing. Vida Mlač, nega '•programa mora zagotoviti devnosti in kvalitete, pač pa vč3' ši in enotnejši sindikalni tvorbi Janez Pucko, Hilda Milenkovič- tisti, ki program sprejema. S tem ■ sih delujejo prav nasprotno. Spr®' MISEL O NOVI, POLNI IN DUHOVNO BOGATI SOCIALISTIČNI OSEBNOSTI družbenega bivanja, ki pa jih šačijo tudi 8 do 14 km lahko človek spoznava, vrednoti stran; prav enak odstotek otrok Prosvetnih delavcev v občini, Slekovec in Ivo Težak. Odbor bo seved;a ni rečeno, da v bodoče ne meniti moramo sedanjo praks0' m osvaja samo ob pravdni m do- dnevno opravlja lažje ali1 težje sledni vzgoji (in izobraževanju kmečko delo; od 7900 anketiranih seveda). »Samoupravljajoče se učencev spi le 3108 učencev predvsem zaradi poživitve aktiv- deloval v okviru Občinskega od- 130 razlik v materialnih pogojih zlasti v tistih zavodih, kjer je d®' s tem, da je izrazito subjektivh0 pobarvan. nosti članov, enotnejšega formi- bora sindikata delavcev družbe- za funkcioniranje šolskih zavo- Mtveni sistem v resnici samo pre' , . ---- v ranja stališč in enotnejšega na- nih dejavnosti občin Ptuj, pove- dov, toda te razlike naj bi bile urejen sistem plačilnih razred0^ družbe ne more biti brez visoko lastnih posteljah, 4792 učencev pa st.0Panja navzven. Le taka orga- zan pa bo z OSS in'republiškim iznad minimuma in skladne z umsko, moialno, delovno in vred- spi skupaj z brati, sestrami, star- nizacija sindikata prosvetnih de- odborom sind, del. družb, dejav- razrricrami določenega območja, nostno izoblikovanih, široko so- ši, starimi starši in celo'izven lavcev bi lahko zagotavljala nosti Slovenje. Povezoval bo Do minimuma, ki omogoča ures- ciahziramh m globoko humamzi- stanovanjskih prostorov; 5 % učinkovitejšo pomoč pri uresni- sindikalne podružnice na področ- ničevanje predpisanega programa ranih ljudi«, pravi Franc Pediček otrok so rejenčki, pastirčki ali cevanju samoupravnih pravic ju osnovnega, srednjega in stro- nai se torei sredstva zagotovijo v isti razprav!. Rdeča nit vsega hlapčki; 10% vseh učencev ima članov in vrednotenju dela pro- kovnega šolstva in ostalih var- ne glede na gospodarske razmere delav^ °efta aH mater ali oba starša na metnih delavcev stvenih, izobraževalnih in kultur. v občini. Seveda je treba ta mi- ptujske ob-ine (pa čeprav je bila delu v inozemstvu, sami pa so Ustanovni občni zbor Organi- nih ustanov. Njegova naloga bo nimum zagotoviti na podlari 8SUTir1S^-$5 S5r» s SSESSS, “ SS& "SS sssn ssš žs c sirw - "**“»« *«* *- taico oblikovane ljudi, da bi bili za učenje in_lzdelav0 domačih na- delavcev in gostov,^med katerimi no-političnim organizacijam in V razpravi o teh vprašanjih s° sodelovali še: dr. Boris Kuhan Igor Ponikvar, Tone Kleine^' Slavko Grčar in drugi. Tone Kropušek je v nadalje-iju svoje razprave podprl družbeni dogovor kot primerno —L •V*.—*'**"*«=*« Bicuti i v; iu yo oiroK se vedno ueja.vnosu oihvko jaonanec, prea- ivro . . , „ , metodo v samoupravljalski druž- neobje^tivno poročanje ljubljan- ni za'jeto v hranjenje v SMK itd sednik občinske skupščine Ptuj njh ®0in j lzobrazeval- bi m soglašal z oceno, da dogovor ske Ty o dogodkih V zvezi s pre- V želji, omogočiti čim več učen- Franjo Rebernak in drugi. sp Vwv Se b°doJ ustanovile ° vrednotenju dela šolskih zavo- Prosvetne delavce ptujske ob- dejavnosti; le 18 % učencev redno sindikata delavcev družbenih stvom. cine je močno prizadelo dokaj gleda TV; 40% otrok še vedno dejavnosti Slavko Bohanec, pred- Nov predsednik pododbora za šolstvo republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Na skupni plenarni seji Re‘ kinitvami dela po naših šolah, cem'šManje“ra Razvitejših šoMh’ '' žTvRhnVRRzpkRa naTzo^h je m oSo? ,a rocanje izzvenelo tako, da je slo- ri, uspeh pa ie le delen Praksa ie bilo da učiteli ni edini kr-Rer tUdl šlršl lzvrsni odbor. rovariš Geza Cahuk je raz- §a predsednika pododbora za venska javnost lahko opravičeno je pokazala, da učenci v zadnjih za anomalije, ki se pojavljajo v Novi odbor je že imel svojo razvlf Umrupravl23 •PreP0Ž1aSe" dikai? K°dlRr^ fiv- sklepala, da so zahteve prosvet- razredih nepopolnih šol načrtno šolstvu, predvsem pa je bila po- Prvo sejo, na kateri so izvolili benih donosi7 nrUi' dlkafa delavcev družbenih de)aV nih delavcev ptujske občine ne- ne želijo izdelati, da bi se s po- novno izražena zahteva o enot- Benjamina Belšaka za predsed- so n f h R ugo,tovl1’ da SRS imenovan France utemeljene, neobjektivne, preti- navijanjem izognili nezaželenega nem šolstvu in enotnem financi- nika odbora, ZvonimirjaP Kralja posThlv'’ Reus^rezn;,h materialnih profesor na ljubljanski rane predvsem pa neupravičene, obiskovanja pouka na tuji šoli, ranju učno vzgojnega dela Du- Pa za tajnika. Odb£ je spre d šfzelo m0čnP^SrdejaVTSt!h dagoskl akadem"i je učno vzgojni uspeh (vod- vstajanju v zgodnjih jutranjih šan Cokl je seznanil navzoče s skJep, da na podlagi zadolžitve ovirajo normalen^ra^®.»!!!’ ^ Gr pe- vstajanju urah (Jb 4. SSK »»»»viTbofaTIlnSSfSf ggL«!"*? ««• k,h ur-h'vasreass£»»ssrrsbfte pa učencev, ki je v naši občini res prevelik in poznih popoldanskih •la,tn°. na? Lsem tem je. tudl vzrok za P<>ve- sprejel predsednik IS Stane Kav- Program in načrt dela za svojo dovolj izostrene^ posluhRza vse venskim povprečjem, je bil sko- cano osipanje učencev; podatek čič. Prebral je stališča IS SRS o mandatno dobo in izdela nravi! • raj ea.no merno za oceno uspeha nam pove, da že skoraj 50% vzgoji in izobraževanju in nrene- nik 0 delu in poslovanju Uani r^eVre’ v S-° pocasl Potiskali aoške!riRa7USPtSha i Ci0tne S-—' užencev ene generaciie ne dokon- sel zagotovilo predsednika IS da zacije, njenih organov in “po- Pa^k.RRR'13!136 ^ stranski tir-goske_d.„avn°sti solstva v občim, ča šole. temveč omaga v sedmem, je IS SRS pripravljen zastaviti družnic. P P°skusi omalovaževanja samou- tegSrpa.nBoSdn^jfi^^ Petem in ceI° nižjih raz: ves svpj ugled Tn'RolRžajRTrož- . , ker je redih ves prikaz izzvenel v eno samo misel, da si za take'uspehe ne zaslužimo boljšega plačila in ni- map,?-,pravice zabtevati.več. Znani so podatki, ki kažejo stališče raV 4111 T0,'1 namen materialno razvitost naših šol, za- prli polemizirati o tem. Želim samo, to jih tukaj ne bi ' ' v raz- ^ pravljanja so se pojavljali »I J« bodo sprejeta st.biea iee- nem z£r„ ” MtoSvanS ~- • V KAKŠEN JE V RESNICI pStoa VS Sl KŽ" SOLSKI DSPEH- ae. Udeleženci obSg. “ferf so iJSSS »«»«1. Ptuj sta pripravila nedoslednosti^ v’ristemu‘ f‘ormira- Se IS SRS sprejeli in pod- skupno kosilo za vse udeležence nja dohodka kTR : „ r . Predsednik občinske skup- občnega zbora in tovariškega sre mUl*S^ S,e labko for' ponavljal. šč*ne Franjo Rebernak je pro- Čanja. S miralv j^dena sredstva tudi mi- mo sist^| a, za kar so si posa- Svet Šolskega centra RAVNE NA KOROŠKEM razpisuje mesto — učitelja za telesno vtgoi0 — P Delovno mesto se razpisuje z3 nedoločen čas. Ob nastopu službe je na razpolago sam' ska soba. Po nastopu služb0' družinsko stanovanje po dogovoru. Člen 39. ZOŠ (zakona o osnovni šoli) Prosvetnim delavcem ga ni potrebno razlagati, vsi ga poznajo in vsi imajo svoje mišljenje o njem, bati pa se je, da imajo v večini o 'tem členu slabo mnenje. Niso osamljeni glasovi, da ga je Potrebno ukiniti in nadomestiti s popravnimi izpiti. Zaradi takih in podobnih nagibov nekaterih bi želel, da se v naši prosvetni javnosti še razgovorimo o tem členu iin ohranimo njegov pomen, ki ga nedvomno ima. Naredili bi korak nazaj, če bi ga ukinili, ali tudi, če bi ga pomembno okrnili. Če pomislimo na najbolj elementarne osnove te šolske novitete, ki se pri nas »ni najbolje obnesla«, kakor mnoge druge novitete, bi vprašali najprej slehernega prosvetnega delavca, ali je možno, da otrok, ki ne obvlada Predpisane učne snovi tekočega oporeka upravičenosti člena, je dvakrat zgrešeno. Prvič zaradi tega, ker se naslanja le na procent in drugič, ker primerja nekaj, kar po svoji vsebini ni primerljivo. Tisti, ki razred ponavlja, in tisti, ki ga ne ponavlja,-nista prav nič primerljiva z vidika ponavljanja ali z vidika uspešnosti v istem razredu. Če bi npr. tisti, ki ponavljajo, izdelali razred 1 50-od-stotno, bi bila lahko smotrnost ponavljanja . vprašljiva, ko če bi ga »členarji< 50- odstotno ne bi bila smotrnost člena prav nič vprašljiva. Zal je opazno, da prav take primerjave povzročajo močnejše sugestije, naj bi se člen ukinil ali močno omejil. Izven vsakega dvoma je smotrnost ponavljanja nečesa, kar učenec zadovoljivo obvlada (v Največ otrok Izdela »po členu« 5. ali 6., razred, to sta razreda, ki sta hajbolj selektivna v naši osnovni šoli. Otroci, slabše »funkcionalno sposobni«, najpogosteje odpovedo prav v 5. ali 6 razredu, ko postane učna snov abstraktno in kvantitativno zahtevnejša. S člehom smo hoteli to kronično osipanje popraviti, .a smo doživeli nekaj, kar je popolnoma pričakovano. Večina teh medtem otrok, ki so izdelali 5. ali 6. raz-izdelali red po členu, je’ v naslednjem razredu v celoti odpovedala. Pri tem pač zanemarjamo širše in neodvi. uporaba člena individualizacija pedagoškega dela, bi lahko dopustili uporabo člena tudf' za vse predmete hkrati, kajti 'V strogo izjemnem primeru obstaja možnost da učenec, ki V nekem šolskem leetu ni zadovoljiv, nadoknaditi ’ zamujeno v naslednjenm šolskem letu iz večine predmetov. Praktično seveda takih možnosti ne bi mogli uveljavljati, zato moramo število predmetov omejiti. V vsakem slučaju pa je treba Žagotoviti možnost prehoda v naslednji razred z najmanj 2 negativnima ocenama. Odločitev o sno dejstvo, da ti učenci odpovedo tem, kateri učenec bi z negativ- Lik prosvetnega delavca v reformnih pogojih tilno obravnavo učitelj, ki je najpomembnejši nasilec in ustvarjalec vzgojnega in izobraževalnega dela.« . (Citat iz tez Mira Lužnika ob in idejni podobi pro- razgovoru, ki ga je organizirala delavca«. Razgovora so republiška konferenca SZDL. sekcija za razvoj družbenih odnosov izobraževanja in šolskega leta, nadoknadi zamu- mislih imamo kompletno ponav- jeno v naslednjem šolskem letu. Menim, da bi tudi največji skeptik dopustil tako strogo izjemno htožnost. Ih če izhajamo iz tega najbolj črnega gledišča, že imamo utemeljitev in opravičilo za obstoj člena. Člen, ki je sicer uvožena noviteta, ima svojo socialno psihope-dagoško osnovo, ker sloni na upoštevanju časovno izjemnih pogojev glede na našega šolarja. Naše šolsko delo približuje — čeprav v skromni obliki, vendar vsebinsko zelo dobro — individualizaciji dela v šoli. Zaradi najrazličnejših subjektivnih in objektivnih vzrokov lahko učenec odpove v določenem času in ne zadovolji Zahtevam v nekaterih šolskih. Predmetih, a ko preide določen čas, se lahko otrokove celokupne funkcionalne sposobnosti povrnejo In je zopet uspešen. Pojav, da soliden učenec ob nastopu pubertete odpove za pol leta ali tudi za več časa, poznamo vsi. Razen tega je lahko otrokova funkcionalna sposobnost zmanjšana za-radi bolezni, preselitve, menja-ye šole, neurejenih razmer doma fn podobno. Vse polno je možnih °^adij za pojav, da sicer soliden Učenec za določen čas odpove v, šolskem delu. Povsem zanesljivo je. da lahko tak učenec v naslednjem šolskem letu nadoknadi zamujeno, v nekaterih primerih tudi brez kakršnekoli dodatne po-Uioči učitelja. To pa pomeni čisti višek in v individualnem pri-tneru lahko pomeni tudi rešitev otrokove bodočnosti. Nedavno sem zasledil v nekem Poročilu o uspehih osnovnih šol skupaj prikazano, koliko tistih otrok je izdelalo naslednji razred Uspešno, ki so napredovali po členu, in kako uspešno so ga narediti »ponavljavci«. Ves ta prikaz j® bil običajen v odstotkih. Odstotek uspešnosti ponavljavcev je uil veliko večji kakor odstotek Uspešnosti »členarjev«. Tako prikazovanje, ki nehote Ijanje razredne snovi v istem razredu in ne potrebno utrjevanje) in če učenec obvlada n.pr. osem predmetov letnega šolskega programa, devetega pa ne, je ponavljanje vseh predmetov neracionalno. Dejansko je neracionalno vsako ne-nujno ponavljanje in prav tako tudi ponavljanje enega samega predmeta, zato nam je nekje simpatičen sistem nekaterih angleških šol, ko noben učenec v osnovni šoli ne ponavlja. Vendar zaradi vseh posebnosti in zakonitosti našega stanja najbrže še dlje ne botno dosegli te maksimalne racionalnosti. Upreti pa se moramo poskusom, da bi že dosežene racionalnosti, ki jo prinaša 39. člen ZOS, opustili. Ozadje temu, da je člen vseskozi v »neugodnem položaju«, je naš osip v osnovnih šolah. Zaradi osipa so vsi šolski kolektivi v permanentni konfliktni situaciji pri soočenju z javnostjo in pogosto tudi s šolskimi forumi. Ta konfliktna situacija povzroča, da pedagogi iščejo in vsebinske in formalne možnosti za manjši .osip, kar je ogrozilo vrednost člena že v samem začetku. Člen je namreč v začetku formalno pripomogel k boljšim numerično prikazanim učnim uspehom v osnovni šoli, zaradi česar je bil simpatičen pri uvedbi. Toda čim smo mu prisodili del, rešilne vloge za naš splošen osip, smo mu že implicirali degeneracijo. V želji, da bi bil učni uspeh »boljši«, smo mnogim učencem nekako spregledali kak učni predmet, da je otrok lahko napredoval v naslednji razred »po členu«. Ta otrok »je« in »ni« izdelal razreda, to je stanje, ki nudi poklicno etično zadovoljitev pedagogu na obe strani glede na pravičnost, resnost in objektivnost dela in ocenjevanja. Toda v nekaj zaporednih letih je praksa zahtevala unifikacijo vsebinskega predznaka člena, zato je razumljivo postal vprašljiv. S SEJE IZVRŠNEGA SVETA LJUBLJANSKE TIS Prvi poizkus racionalizacije Pobuda, ki jo je dala Ijubljan-temeljna izobraževalna skup-namreč da naj bi osnovne °‘e območja — ob Poštevanju normativov — skrči-6 število svojih oddelkov (s prelitjem učencev iz ene šole v !ugo), ni našla povsod največje-”a razumevanja. Namen te raci-. ^Mizacijske akcije je, da bi z krnitvijo približno 34 oddelkov t j^hljamskih šolah pridobili prav hko oddelkov za celodnevno bitje. To pa pomeni, da| bi brez °sebnih izdelkov — zgolj s pokanjem »pregraj« med malo ali Preveč zasedenimi šolami — pri-tili prostor za celodnevno bi-Pje 800 učencev, ki sedaj obre-tjujejo zmogljivost predšol-Klh ustanov. n Gre torej za — gledano s fi-niuCnesa vf(hka — lahko ures-Ve riV° ™ hirati nujno akcijo, nin ar. pa te pripravljenosti za-J pri nekaterih šolah precej kot je bilo pričakovati. Na-šol6^ na oster odpor nekaterih šev kolektivov pa tudi star-- ’ ki ne žele svojih otrok pre-v drugo šolo. he •?; ^vršnega odbora temelj-Sej.12ouraževalne skupnosti so na izdel Pou,(f arii-i, da je ta predlog hiih an po Poprejšnjih posvetova-2 vodstvi šol in predsedniki Prrmf1,Vsem tem upoštevane tudi vrsn etne ovire. Po poročilu iz-kliuhS! odbora tudi s kadrom, b; un dokajšnji reorganizaciji, ne koč sai hi bila tako re- Pa t;:rve^ ta sama učno moč, ti zarJ,1,7'anio hi bilo mogoče naj-2§ol:ipottev. Tej akciji, ki naj bi Ce ena?01™^3 Porazdbliti učen-reg.H: . omerno po vsej ljubljanski CeWi„in ki sprostila prostore za evno bivanje, torej z vidika racionalizacije ne gre oporekati. Treba bo ukiniti zastarele občinske odloke, ki še vedno določajo šolske okoliše, in jih spremeniti v predpis, ki bi določal število učencev po kapacitetah. Izvršni odbor temeljne izobraževalne skupnosti je na svoji seji razpravljal tudi o vpisu dijakov v srednje šole. Menili so, naj bo pri tem vodilno načelo, da je treba omogočiti šolanje vsej mladini, ki se želi izobraževati in je za to tudi sposobna. Sole naj bi se zasedaj držale dogovora o vpisu v srednje šole, po prvem vpisu pa — jeseni, ko bodo ugotovljene realne potrebe — bo mogoče vpis nadaljevati. Torej: šole bodo smele odpreti nove oddelke le, če bodo za to posebne družbene potrebe, če bo na to pristala temeljna izobraževalna skupnost in če bo le-ta dobila denar iz posebnih virov. To pa je obenem preventivno zagotovilo, da ne bo prišlo do siromašenja srednjega šolstva na tem območju. In kakšen je materialni položaj ljubljanske TIS po zadnjih podatkih? Ljubljanske občine bodo dale TIS približno dve tretjini pričakovanega denarja. Občina Center bo izpolnila svojo obveznost 100-odstotno, Bežigrad 50-- •čustvi soi in preaseuniKi odstotno, Vič 60 do 70-odstotno, cinskih skupščin, poleg tega pa poleg tega pa pričakujejo denar or, ” še iz nekaterih drugih virov. Kljub temu, da se stvari obračajo na bolje, materialni položaj še malo ni rožnat. Za uresničitev prve variante (po ključu za razdelitev sredstev) manjka namreč še vedno 30 do 40 odstotkov denarja. O vsej tej problematiki bodo razpravljali tudi na prihodnji skupščini TIS Ljubljana, ki bo 1. julija. M. K. Solati nemarjamo širše in neodvisno dejstvo, da ti učenci odpovedo ne glede na člen, le da na videz eno leto prej. Ker jih po sili člena spravimo v naslednji razred, odpovedo toliko bolj v celoti v naslednjem razredu.* Člen torej ne more reševati problema osipa v osnovnih šolah, ker ni temu namenjen, razen v kolikor s tem vprašanjem sam po sebi sovpada. Kar bi lahko nekoliko kritično motrili pri uvedbi člena, je bila premajhna priprava praktikov na pomen, vsebino in namen člena. Ob samem začetku bi, ga morali dati na praVo mesto, da bi ga namreč uporabljali v tistih primerih, ko otrok odpove zaradi slučajnih faktorjev in bi zmogel nadoknaditi vse zampjeno v naslednjem šolskem letu, ko ta slučajni faktor preneha delovati. Namenjen je torej individualizaciji dela v osnovni šoli. Če nekoliko preciziramo predlog za eventualno revizijo tega člena, ki je sedaj že v končni fazi javne razprave, bi strnili misli v naslednje: Člen je pedagoško smotrn, potrebuje pa več komentarja glede uporabe. Tudi ne bi bilo smotrno, če bi ga uporabljali samo za nekatere predmete, temveč ga je treba uporabljati za vse predmete, kajti otroci imajo v celotni populaciji normalno porazdeljene sposobnosti za vse predmete. Nimamo reprezentančnih monopo. lamih sposobnostnih tipov. Zaradi tega ni osnove, da bi člen upo-rahljali, če npr. otrok ne zadovolji pri zgodovini, ne bi ga pa uporabili pri matematiki ali, materinskem jeziku. Nekoliko bolj je kompleksno vprašanje, ali naj nimi ocenami napredoval in kateri ne. pa naj bi v vsakem primeru podal učiteljski zbor, kolikor možno tudi na razredni stopnji. Ob individualni presoji bi se lahko izognili nepedagoškim postopkom tudi v obratni smeri, da ne bi nudili možnosti tistemu, ki je komaj zmogel snov iz ostalih predmetov žaram neslučajnih vzrokov, iz enega ali dveh pa je v celoti odpovedal, napredovanje v naslednji razred. Tak učenec bo ggtovo v naslednjem razredu popolnoma odpovedal, doživljal bo same poraze in ne bo utrdil in razširil snovi, ki bi jo zmogel, če bi razred ponavljal. Če otrok namreč ne zmore, doživlja poraze, kar škodi njegovemu normalnemu osebnostnemu razvoju. Utrjuje se mu občutek nezmožnosti na splošno, ki je škodljiv in krivičen. V samostojnem življenju je vsakdo zmožen in uspešen, kjerkoli živi in.dela, nujno mora tako biti. Zaradi tega je v takih primerih bolje, če razred ponaV-Ijaj ker na ta način doživi samo enkraten poraz (ne izdela razreda), kar je za samostojno življenje lahko tudi koristno, obenem pa tudi zmore in uspeva, ker razred ponavlja; znanje utrdi in razširi ter razred dokonča. Potrebna je predvsem dobra presoja učenčevega položaja, preden se odločimo, ali naj napreduje po členu ali ne, možnosti takega napredovanja pa ne smemo noben »važnejši« predmet. Zaradi specifičnosti prvega in osmega razjeda pa bi bilo morda res nesmotrno uporabljati člen tudi v teh dveh razredih. In kaj s popravnimi izpiti? V ga uporabljamo samo za en pred- osnovno obvezno splošno izobraževalno šolo ne spadajo. Jože Trček met ali za več in koliko. Če izhajamo iz osnove, da je Sekcija za razvoj družbenih odnosov na področju vzgoje in izobraževanja pri republiški konferenci SZDL Slovenije je 14. junija letos pripravila razgovor »o družbeni svetnega se udeležili tudi vidni predstavniki naših visokih šol in drugih vzgojno-izobraževalnih zavodov. Po uvodnih ugotovitvah direktorja Zavoda za šolstvo Mira Lužnika o tem, da zahteva vsaka razvita družba modernejšo organizacijo učnega procesa, s tem seveda največje možne izdatke iz narodnega dohodka v te namene in tudi drugačno delo učiteljev ter njihovo popolnejšo pripravo za.poklic, so posamezni udeleženci razgovora navajali najrazličnejše vzroke za to. da pri nas ni vse tako, kot si želimo. Od poplave nezaželenih vplivov, slabe »literature«, filmov, komercializacije našega življenja itd., kar vse otežkoča učiteljevo delo, so se vrstile mi^li o »razkroju učiteljeve ne le poklicne, temveč tudi idejne zavesti«. Najprej bi bilo treba spremeniti vrednotenje duhovnega dela pri nas sploh, so ugotavljali, pogledati potem, v kakšnih razmerah delajo naše šole, ki pripravljajo učiteljske kadre, izvajati selekcijo in načrtno pripravljati kandidate za te šole, poskrbeti za normalen študij slušateljev na pedagoških akademijah (veliko se jih vozi na predavanja, študijski prostori niso primerno opremljeni itd.).’ Nobene moralne (niti materialne) podpore ne uživajo strokovna pedagoška društva pa tisk. Splet najrazličnejših problemov, ki se pojavi takoj, ko začnemo obravnavati idejno podobo prosvetnega delavca, se navadno vedno ustavi pri nezadostni materialni osmtvi, ki jo daje družba za to dejavnost, in pa — s tem povezano — tudi neustreznem vrednotenju dela prosvetnih delavcev sploh. Končna ugotovitev tega razgovora je bila v tem, da se le kažejo spodbujajoči znaki na bolje. Nekaj misli ob tem razgovoru nam je poslala mariborska pedagoška delavka tovarišica Tilka Kren, ki jih objavljamo. »Med vsemi dejavniki, ki so pogoj za kvalitetnejši napredek izobrazbenih rezultatov, zasluži največjo skrb, pozornost in sub- Čemu ponovne težnje za diskriminacijo pri učenju učencev-vajencev? Pobude, da bi spet oživeli zapostavljanje učencev v gospodarstvu pri teoretičnem in praktičnem izobraževanju, so reakcionarne in zato nesprejemljive. Te težnje predstavljajo političen problem. Če bi že hoteli izdati predpis o učencih-vajencih, potem ne more biti ta sestavljen na pamet, temveč mora temeljiti na osnovi široko zasnovane študije obstoječega stanja. Predvsem pa bi moral zaščititi učence. kovnim in pedagoškim vodstvom. Napredek v tem je neizpodbiten! Čas, porabljen za tak pouk, se bogato obrestuje v neposredni praksi, ker učenci že poznajo elemente dela, material, orodje, Itd. Zato je njihov učinek dela večji. Zavedati se moramo, da bo vedno manj take obrtne proizvodnje, ki bi jo opravljali na pamet. Ni čuda, ko učenci ugotavljajo, da marsikdaj več Vedo kakor tisti, kateremu so podrejeni. Morda je na področju vzgoje. Prosvetni delavec,. učitelj, poklicni vzgojitelj je najvažnejši nosilec organizirane družbene skrbi za mladi rod. Pomembnost njegovega dela pogosto ni dovolj poudarjena v celotnih naših družbenih odnosih in zato ni čudno, da se marsikateri učitelj sam ne zaveda svoje velike vloge. ■ Učitelj je poleg matere in očeta tisti, ki prenaša na doraščajo-če mlade osebnosti ne le vednost; spretnost in znanje, ampak je in mora ostati vzor popolnega človeka, svetovalec in usmerjevalec mladih, njihovega odnosa do dela, drugih ljudi, do skupnih potreb, usmerjevalec celotnega odnosa do duhovnih vrednot. Pa ne samo pri svojih učencih; tudi ob starših mora biti učitelj avtoriteta, pomočnik, svetovalec in usmerjevalec. Veliko nalog ima tudi kot družbeni delavec, saj zelo dobro pozna dve največji področji človekovih potreb (spoznavno in uveljavitveno) ter pripravlja otroke na tretje področje osnovnih potreb — pridobitveno delo in pogosto. hote ali nehote, dopolnjuje tudi široko področje otrokovih čustvenih potreb. Ker potrebe otrok pozna, jih lahko odgovorno prenaša na vse ostale dejavnike , v zapletenem spletu družbenih odnosov. Kako lahko izpolnjuje učitelj svoje ogromne naloge? Veliko pomanjkanje prepotrebnih materialnih sredstev poznamo vsi. Jasno nam je tudi, da učitelj, ki se boji, ali bo dobil svojo težko zasluženo dvanajstino, ki se boji porabiti preveč krede in ne more izposlovati »brezplačne« šolske metlice niti za materialno najbolj ogrožene otroke, ne more dovolj odgovorno, samoiniciativno in uspešno izpolnjevati svojih nalog. Če dodamo še stihijsko mesto v hierarhični vrednosti prosvetnega dela, ki jo izražamo y naših besedah, če dodamo žal še vedno v povprečju srednješolsko izobrazbo učitelja in povsem naravne individualne značajske razlike med ljudmi, potem lahko vemo, , da ni tako, kot bi si, želeli. Tako stanje pa ni tisto, kar si želimo, za kar se borimo, ko izpopolnjujemo socialistične družbene odnose. Iz izkušenj trdim, da lahko , . , , . , _ razporedimo učitelje po normal- jeno komaj sedaj z zakonom o £ j. ; ; kot vsaka dru_ srednjem solstvu. Ta pooblašča dye ^rajnosti’. Imamo veliko vodstva poklicnih sol, da skrbijo hn„ pnt„7iasti knt Poglejmo, kaj nam pove ana- prav v tem tudi razlog, da so taki liza ankete, v kateri je bilo zajetih 1052 učencev (vajencev), to je 50 % vseh s poklicnih periodičnih šol Gorenjske. Podatki so zbrani v šolskem letu 1967/68. Anketirani so bili učenci, ki se že učijo drugo ali tretje leto. Navajali so podatke za minulo leto učenja. Družbenemu sektorju jih pripada 60,6 % in privatnemu 39,4 %. Ti učenci se učijo 17 poklicev v 9 šolah tega območja. Pouk, ki je v izmenah prvega letnika trajal štiri in pol ali šest proti večjemu znanju učencev. Kaj nam pokaže problematika nagrajevanja? Mesečne nagrade se gibljejo v naslednjih razponih: I. letniki 8000—18.000 S-din, povprečje znaša 13 000 S-din; I. letniki 10.000—25.000 S-din, povprečje znaša 15.000 S-din; III. letniki 15.000--32.000 S-din, povprečje znaša 20.000 S-din. Ekstremni primeri navzdol in navzgor niso upoštevani. Če zajamemo tudi dajatve za učence in za prakso in jo tudi kontrolirajo. Seveda je za sedaj še vse to mrtva črka na papirju. To določilo prav gotovo, ni všeč marsikateremu mojstru. Spoprijazniti se moramo z dejstvom,-da slučajnega pouka dandanes ne more več biti. Vsem je jasno, in o tem niti ne razmišljamo več, da so potrebni za športne discipline, če hočemo dosegati uspehe, specialni trenerji. Ne vidimo pa nujnosti, ali je nočemo videti, da bi morali imeti v proizvodnji tudi adekvatne ljudi za učinkovito usposabljanje in informiranje ljudi za delo. učiteljev, ki so bolj entuziasti kot »kruhoborci«. ki ljubijo svoj poklic in otroke, ki so organizatorji kompleksnega učnovzgojnega dela na šoli in v svojem krajn, ki so tudi sodelavci v kulturnem in športnem udejstvovanju mladih, ki so dobrohotni svetovalci staršem, aktivni člani družbeno političnih organizacij in strokovnih društev, poverjeniki knjižnih zbirk, člani pionirskih starešinskih svetov — pravi prijatelji mladine. Seveda je pri nekaterih učiteljih preveč lastnosti, ki so sicer normalne in jih imamo vsi v določeni meri, le da jih je po- Zato so učenci-vajenci pogosto nek(>(j preveč: učitelji je včasih mesecev^ je obiskovalo 60 % vpra- fe " ‘gradova ves čas, ki ga pre- šanih. Ostali so bili v šoli pti 12 tednov, kakor doslej. Pri tem pa moramo upoštevati, da je v 4,5 fnesečni periodi namenjeno sistematičnemu praktičnemu pouku v šolskih delavnicah 30 % in pri 6-mesečni periodi 40 % časa. Pobudniki za restavracijo starih vajeniških odnosov te prakse ne upoštevajo. Torej ne gre za povečan obseg teorije, temveč za izvajanje minimalnega programiranega pouka praktičnega dela. Vse periodične poklicne šole že imajo urejene delavnice, v katerih lahko izvajajo vsaj osnovni program praktičnih znanj, predvsem ročne obdelave. Tu ne gre za širše zasnovano proizvodno bijejo v šoli skupno z dopustom, znašajo ti izdatki pri 42-urnem tedniku povprečno na uro: pri I. letniku 150 S-din; pri II. letniku 170 S-din; pri III. letniku 230-S-din. Pogosto slišimo izjave, da je z učenci preveč izdatkov in se jih zato ne splača imeti. Delodajalec, ki ni sposoben organizirati dela tako, da mu učenec s svojim delom ustvari stroške nagrade, naj raje preneha z dejavnostjo. Delovni dan je pri 15,1 % učencih daljši kakor 8 ur. Pri privatnikih niso redki primeri 12-urne-ga dne. Rednega letnega dopusta ni moglo izkoristiti 22 % anketi- delo z eksploatiranjem mladine, ranih. Prav enak odstotek je ta čeprav se srečujemo tudi s takimi pojavi. Pri takih očitkih je posredi zavist, zakaj bi delali v šoli in tam ustvarjali dohodek. Na vprašanje, kako jim je pri delu koristilo v šoli pridobljeno praktično znanje in kako so z njim zadovoljni neposredni delodajalci, vsi ugotavljajo veliko prednost in uporabnost takega pouka pri samem sebi in zadovoljstvo pri mojstrih. Posebno se to odraža pri onih učencih, ki so takoj ob pričetku uka šli najprej skozi sistematičen, praktičen in kih, ki morajo sami poravnati mesečno vozovnico za vlak ali avtobus. Posamezni izdatki za prevoz dosegajo tudi do 15.000 S-din. Skrb, da bi učenci na delu v delovni organizaciji (dobili potrebna praktična znanja, zasledimo le pri nekaterih Večjili podjetjih socialističnega sektorja. V Zahodni - Nemčiji je Obrtna zbornica pristojna, da ugotavlja, kateri delodajalec ima pogoje, da lahko sprejema učence v uk in ima hkrati pravico, če praksa ne poteka v redu, da učence vzame in teoretičen pouk v šoli pod stro- jih da drugam. Pri nas je to ure- prepuščeni sami sebi. V. odgovorih na vprašanje: »Navedi glavna dela, ki si jih opravljal najpogosteje med prakso«, so naslednje ugotovitve: Delo je v večini primerov enostransko, kar vodi v ozko praktično usposobljenost in ima zelo malo skupnega s širokim profilom poklica. Nikjer ne zasledimo celovitosti praktičnih znanj, ne logične porazdelitve dela in sistematičnih menjav z enega delovnega mesta na drugega. Res je, da proizvodno delo diktira svoj režim, vendar se da kljub temu ob dobri volji marsikaj napraviti v korist širše strokovne izobrazbe. Tako ostane edino šola tista, ki naj bi izpolnila deficitna znanja, za kar pa navadno nima možnosti. Ali so učenci-vajenci res manjvredni ljudje, ki niso izpostavljeni samo najrazličnejšim možnostim izkoriščanja, temveč jih hočemo še s krajšanjem šolanja oškodovati pri poklicnem znanju in splošni izobrazbi? Kako naj bodo enakovredni v poklicnem znanju učenci periodičnih šol s celoletnimi šolami? Učenci so prej pripravljeni, da so oškodovani pri nagradi kot pa pri obvladanju stroke. Ali so pobudniki preživelega vajeniškega sistema pripravljeni dati svoje otroke v uk pod takimi pogoji? Komaj smo z zakonom o srednjem šolstvu dosegli enotnost med učenci srednjih šol, že to rušimo. V okviru omenjenega zakona se da najti rešitve za vse oblike izobraževanja mladine, samo poiskati in izvajati jih je treba. Lorenčič Branimir preveč učitelj in premalo vzgojitelj. včasih nekonstruktivno kritizira otrokove prenizke sposobnosti, kritizira neurejene razmere v naših družinah, svobodne dejavnosti so mu odveč, usmerjanje otrok v kulturne in športne dejavnosti ni njegova dolžnost, pedagoškega erosa in etosa žal ne pozna več. Pridružujem se mnogim in utemeljenim predlogom, da je treba najprej spremeniti vrednotenje prosvetnega dela v naših osnovnih družbenih odnosih, ki se ne bo odražalo samo v zagotovitvi materialne osnove, ampak v večjem spoštovanju slehernega našega človeka do duhovnih vrednot sploh. Z doslednim uvajanjem višje in visoke izobrazbe za učitelja ter smotrno organiziranim dodatnim strokovnim izpopolnjevanjem (ne samo v didaktični smeri, ampak tudi v svetovalni ter mentalno-higienski) bomo ustvarili pogoje, v katerih se bo lahko avtoriteta učitelja rehabilitirala in bodo prej naštete negativne osebnostne lastnosti le še izjema. Tilka KREN j Razpisna komisija j DIJAŠKEGA DOMA PTUJ j razveljavlja Š RAZPIS RAVNATELJA j ki je bil objavljen 29. 5. 1968 ki je bil objavljen 29. 5. v Prosvetnem delavcu. UPZ »Emil Adamič« v letu 1968 Spolna vzgoja — nujna Našim stanovski je že več ali manj znano, kako poteka delo v učiteljskem pev- im tovarišem Avdicijsko komisijo so sestavlja- Na občnem zboru smo sprejeli še nekatere interne predpise, ki H glavni dirigent zbora Marko nekaj pomembnih sklepov, in bodo v prihodnje v pomoč zboru. Munih, dr. Danilo Švara in ko- okvirni program dela za leto 1968. Kot nikjer ne gre brez pro- skem zboru. Za to informacijo repetitorji pri zboru. Razen pe- Delovni program izhaja pred- blemov, jih tudi v našem zboru poskrbijo naši redni člani, ki jih srečamo povsod po Sloveniji, ali tih članov so vsi avdicijo dobro vsem iz osnovnih nalog, ki jih opravili in bili sprejeti za redne ima zbor do slovenske in jugo- ne. manjka. Le-ti so predvsem materialne narave. Dosedanjemu sestavina priprave za življenje pa se o zboru sliši takrat, kadar člane zbora. Po izjavi predsedni- slovanske zborovske glasbe, na- odboru je uspelo v zadnjih letih ima kje javen nastop. Kljub temu so naši kolegi dostikrat pre- ka komisije dr. Danila Švare je kazuje predvidene pevske vaje, reforme vsaj deloma sanirati če-med novimi pevci lepo število ki jih bomo v prihodnje prilaga- dalje težji materialni položaj v malo obveščeni o vsem, kar se do- zelo dobrih in kvalitetnih glasov, jali bolj strokovnemu izpopolnje- zboru. Tu moram omeniti veliko gaja v tako številnem zboru. V letošnjih januarskih vajah, Tako smo zbor precej pomladili ter ga tudi glasovno in številčno bile so v Ljubljani, je zbor doži- dopolnili. Sedaj bo treba zbor vel določene spremembe. Takratnemu upravnemu odboru, zlasti nekaterim članom odbora, je uspelo pritegniti k sodelovanju v zboru lepo število novih, predvsem mladih pevcev. Januarja se je prijavilo 34 novih, v glavnem mladih pevcev. Novi člani zbora so predvsem učitelji pouka za glasbo v naših splošnoizobraževalnih šolah, pevovodje otroških in mladinskih, nekateri pa urediti tudi notranje, tako da bo postal enotno homogeno umetniško telo in da bo koj nalogam, ki jih ima v načrtu. Ob tej priložnosti smo imeli občni zbor. Tajnica zbora Marička Zbogarjeva je v svojem ob- vanju naših zborovodij, obenem in uspešno akcijo v pridobivanju pa vadili nov program. V okvir- rednih podpornih članov zbora, nem programu so tudi določeni S posebnim pismom se je odbor koncerti, ki jih želi zbor izvesti obrnil do šolskih kolektivov in jih letos. povabil, naj postanejo člani ko- lektivov redni podporni člani v Dovolj je argumentov, ki dokazujejo, da mora postati spolna vzgoja sestavni del celotne vzgoje in priprave za življenje — dovolj je tudi dokazov, ki pričajo, da smo na tem vzgojnem področju v svoji aktivnosti daleč za potrebami današnjega časa! leta, jih je 69 odstotkov (pri dekletih pa 18 odstotkov) že menjalo partnerja. Visok odstotek fantov bi v primeru nosečnosti svetovalo dekletu kot najboljši izhod — splav! Ze ti iztrgani podatki dokazu-iejo, kako šibka in nezadostna je pri nas tista široka vzgojno izo- Tako je bilo enotno mnenje braževalna preventiva, ki bi mo- jitnfn3 ru?«0 zb'01’3- Čeprav ni akcija v celoti udeležencev zveznega posvetova- rala pravočasno preprečiti stran-uspela. le-ta je še vedno v teku. nja o šolah za življenje in spol- poti, razočaranja in tragedije, ki ni vzgoji doraščajoče mladine, ki bi moral ob času usmeriti mla-ga je pripravila 17. maja v Ljub- dega človeka, da bo sebe in druge Ob zbora opravilo tudi svojo dolžnost. da se je zahvalilo nekate- „ . , . , , ... , rim pevkam n p-vcem ki so ves nam Je uspel° pndobltl' IeP° ste" x„_ 1. . . P.". •, , ,. vilo rednih podpornih članov. sežnem poročilu o skoraj štirilet- 7hnni V ta namen i 7-,%° nns°- Imena vseb novih članov smo Ijani Zveza delavskih univerz obvaroval pred posledicami lahnem obdobju podrobno in zelo h , v , Jv sproti objavljali v Prosvetnem de- Slovenije na pobudo Zveznega komiselnosti, nepoučenosti in ne kvalitetno orisala delovanje zbo- vila DredloPe za odlikovanie Šest lavcu- Pr>spevek, ki smo ga s sveta . za načrtovanje družine, odgovornosti T3 V Z 3 tl ^ ^ + TJ r-.-rv.iof.TT«-, 4^ “z O J • ^ f o-m ^Kili -n o m i m r-\YY-\r\ rf/-> pokazala, in delajo dagoških akademij, dnevnih intenzivnih vajah so no- osnovne naloge, vi kandidati opra' :li preizkusno avdicijo iz vadbenega programa. v zadnjih letih. Razprava je hnn Va ča- tem dobiii» nam ie omogočil, da Glavni namen posvetovanja je bil. Glavne naloge azala, kako člani zbora živijo stng člane zbora kar je tudi naj- ie zbor Z0Pet zažjvel in pričel red- da bi naša republika, ki je na tem področja pripadajo — v'š.ie odlikovanje, ki ga daje zbor [j0Manaki 8-«, medtem ko je bil v zvrsti igranega filma nagrajen s prvo nagrado film učencev osnovne šole Boris Kidrič v Ljubljani (Savsko naselje). Film ima naslov: Kadar ni pouka. Drugo nagrado so člani žirije prisodili animiranemu filmu Poplava (kino kluba osnovne šole R. Z Bakovič v Zagrebu), dokumentarnemu filmu Zetva (izdelal ga je kino klub Slavica v Pitomači) in igranemu filmu Poslušajte nas (skupine kranjskih kinoamaterjev). Med tretjenagraje-ne filme so se uvrstili: Ribič- animirani film kinokrožka Zarja iz Izole, Novčanik — dokumentarec kino kluba Rudnik in Ljudo.žderci. igrani film kino kluba osnovne šole Djordje Natoševič v Novem Sadu. Žirija je nagradila vrsto filmov z diplomo. To so bili filmi, nagrajeni za najboljšo barvno fotografijo, za kratkost in duhovitost, za uspešno animirani eksperiment s plastičnim materialom, za film, ki pomeni uspešno animirani eksperiment ? vsakodnevnimi uporabnimi predmeti, dalje za uspešno oživitev otroških igralno-vzgojnih predmetov, za uspešno animacijo otroških igračk itn . Posebna žirija ie ocenjevala' mladinske filme. Prvo mesto ie prisodila filmu, ki ga le izdelala sku- pina kranjskih ^amaterjev z naslovom My Generation avtorja Živka Kladnika, kateremu je uspelo z uporabo najenostavnejših elementov filmskega izraza, s spontanostjo in preprostostjo ustvariti zanimiv izrez iz življenja današnje generacije. Drugo nagrado je dobil Film peti. katerega avtor ie Krešimir Lessel. izdelal pa ga je kino klub Zagreb. Po mnenju žirije je avtorju uspelo z živo kamero, dobro glasbo in z izborom detajlov podati vizijo nekega popoldneva v primorskem mestu. Tretjo nagrado je prejel film Tadeja Horvata Belo in črno, ki ga je izdelal kino klub Ljubljana. Film so nagradili zato, ker je uspelo avtorju z dobro kombinacijo slike in zvoka ustvariti značilno atmosfero. Po mnenju strokovnih žirij so bili med pionirskimi filmi najboljši tisti jz Slovenije in Hrvaške, po izbiri žanrov pa je festival jugoslovanskega pionirskega filma celo boljši od festivala kratkih filmov, ki jih ustvarjajo profesionalci, saj so pionirski animirani in dokumentarni filmi prikazali nedvomno več domiselnosti ink valitete. Med filmi, ki bodo predstavliaii jugoslovanski mladinski film v Milanu, je žirija izbrala naslednje: S kanujem na tekmo. Reaiem. Film peti. Sestanek in My Generation. med pionirskimi pa: Zetvo. Naš čas. Poslušajte nas, Semanji dan, Na dvorištu. Ribič in Varnostni trikotnik. Letošnja revija in 4. srečanje filmske mladine Jugoslavije, ki sta ju organizirali Zveza prijateljev mladine. Kinozveza Slovenije. Kino-zve/a Jugoslavije, Zavod za šolstvo SRS. Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije in Pionirski dom. sta pokazala, da postaja pionirski in mladinski film s svojo kvaliteto vse bolj reprezentativen, realen odraz slovenskega filma. Upravičeno vzbuja upanie. da utegne nrav aktivnost piopiriev in mladine, ki delajo v raznih filmskih krožkih in klubih, roditi v prihodnosti še lene rezulfnip ne lp na ondErv^iu filma. tem v** nt, vseh n-ndro^iih naše kulture in umetnosti. M. K. Ob akciji tiflopedagogov v Ljubljani Drugo berilo za slabovidne S sodelovanjem strokovnjakov priredil prof, Jože Karič Izšla je zanimiva in za učno- no po navodilu zdravnika-oftalmologa. lovanje slavistke prof. Majde Golo- knjigami za bodoče potrebe (če ni vzgojno delo s slabovidnimi v rednih Pouk slabovidnih zahteva kajpak v bove. Oblikovno je knjiga velikega trenutnih potreb) vsekakor opremiti in snovnih šolah pomembna knjiga: naj večji meri upoštevanje načela na- formata s 70 stranmi, ustreznim pa- nabaviti nekoliko izvodov, dokler so nihv0 bfril0 za slabovidne. Ker je ta zornosti. pirjem, ki ustreza higienskim zahte- knjige še na zalogi, najmanj pa jih je Publikacija prvi primer te vrste v Ju- v naši državi smo začeli posvečati vam sestavljanja učbenika ter že orne- umestno vračati! Sedaj je v tisku soslaviji, se mi zdi potrebno o pro- -roblematiki vzgajanja in izobraževa- njenimi ilustracijami. Črke so izbra- Tretje berilo za slabovidne. Tiskano , J®matiki slabovidne sti ter o izdajanju nja slabovidnih intenzivnejšo pozor- ne na osnovi dognanj navedene dok- bo prav tako s črkami velikosti 12 in # - -7 ---7 net v k°v za slabovidne spregovoriti nost po 1. 1960, ko smo pričeli s kate- torske disertacije Fromma, ki poudar- 14 enot, vendar v navadni in polkrep- Ljubljane, Maribora, Murske So- iekoliko več. gorizacijo otrok in mladostnikov z jajo pomembnost debelosti črk. Zelo ki obliki, tako da bo berilo natisnje- hntp Novp Onrinp in Ptnia Prod Med ljudmi z normalnim vidom motnjami v telesnem in duševnem bi bilo priporočljivo, da bi bili ti- no v štirih različnih oblikah črk. Tudi v l, , 7 . . UJd' -rieu jsem spadajo tudi kratkovidni in dalj- razvoju. Mnogi pomembni tiflopeda- skali berilo s črkami velikosti 16 in ob tej priložnosti pričakujejo prire- začetkom tekmovanja Je pozdra-uovidni. ki lahko pridejo do normal- gogi so se zanimali za vzgojo slabo- več tiskarskih enot, žal pa tega tiskar- ditelji poročila učiteljev o učnih uspe- vil zbrane mladinke in mladince ti* vida z ustreznirni očali) in prak- vidnih in opozarjali na ustanavljanje ne na linotyp strojih nimajo. Zato so hih pri pouku branja slabovidnih v nrpHcpdrnk- c+i črde-b-ib v &UUULU -13- »u v mengou učno slepimi obstaja skupina, katerih posebnih oddelkov za slabovidne, ker se prireditelji tega učbenika morali tretjih razredih. ^ oi\upiiui>u suiSKin praznovali 15. obletnico obstoja svoje yiana sposobnost je vsled neke napa- je vzgoja v ife-teh drugačna kot za zadovoljiti s črkami 12 in 14 enot v Zavod za slepo in slabovidno mla- centrov za blagovni promet Slo- glasbene šole. V ta namen so se zbra- PRVO SREČANJE MLADIH PRODAJALCEV Za letošnji dan mladosti je nili, naj bi postalo to tekmova-celjski Šolski center za blagovni nje tradicionalno in vsako leto v promet povabil rokometna mo- drugem kraju. Tekmovanje naj štva iz vseh šol za prodajalce bi se razširilo še na druge šport-Slovenije na prvi rokometni tur- ne panoge, tako da bi bila ude-nir in s tem istočasno tudi na ležba mladincev in mladink čim prvo srečanje mladine iz teh šol. večja. Svoje moške in ženske ekipe Nasvidenje torej ob nasled-so poslale vse šole za prodajalce, njem dnevu mladosti! Ir in sicer iz Brežic, Celja, Kranja, 15. obletnica mengeške glasbene šole V soboto 15. junija so v Mengšu 1 napa- je VZgOja V IC-LCii UlU^rtUUč, iiUl ZČt V Ul.l J. H a lil 11 Clilll V ZiHVUll Zil SiejlU IH SIK UU V1UI1U HUS- - —n vi vi r im irill£,vi v m £11111111.1, 11111- fv' V", .iv... v, amt. v m nami ali okvare očesa zmanjšana in je slepe. Prvi takšen oddelek je bil usta- polkrepki izvedbi. Dosedanja praksa dino v Ljubljani namerava sam orga- venije profesor Ludvik Rebeušek 11 g°3enci m profesorji te šole z di-moremo izboljšati z razpoložljivi- novljen 1. 1907 v Mulhouseu v Franciji dela s tem berilom je "-'''i—1~ a.. «i.i—u —-i~ n-i--------------i~----------------m ^ no. ------ --------- _ ........ i„v. . i„v.,..niioi„ . iimi^iji —m - —.1. .,1. pokazala, da nizirati malo tiskarno in jo opremiti i_ rektorjem Stanetom Habetom v lepo ”11 optičnimi sredstvi, ali pa je to iz- (tedaj nemški Elsass). Polagoma se je otrokom najbolj .ugajajo tiste ilustra- še z večjimi črkami. Ce bo odziv uči- 11 J1iIn mnogo spoiimn urejeni in prostorni kulturni dvorani “Oljšanje neznatno. Takšne osebe ime- mreža takšnih oddelkov širila v vseh cije, ki so na rumeni podlagi, medterri teljstva ha akcijo fitlopedagogov bolj- uspehov in prijetno bivanje. Opo- v Mengšu. Dvorana je bila polna do nujemo slabovidne. Kot slabovidne razvitejših deželah. Tudi iugoslovanski ko sili rdeča barva sama po sebi v ši, bodo v bodoče tiskali sestavke v zoril ie Še na noseben namen te zadniega kotička domačih m tujih go- Jhienujemo osebe z manj od 0,5 bor- in slovenski tiflopedagogi so posveča- ospredje in je zaradi tega v prihodnje različni velikosti in jih pošiljali po . * . stov, med katerimi smo lahko opazili jaalnega vizusa. Na II. mednarodnem li temu vprašanju veliko pozornost, ne kaže več uporabljati za podlago, osnovnih šolah na celotnem področju leKmovainja, To je spoznavanje častne goste iz Ljubljane in Kranja. Kongresu za zaščito slepih v Kdnigs- nastajajo pa šele zadnja leta pogoji Dosedanja praksa tudi nakazuje, da SRS; tako bo nastala verjetno poseb- mladih, ki se V raznih krajih pri- Proslavi je prisostvoval tudi predsed- ”ergu (današnjem Kalininu) 1. 1927 so za strokovno ustrezno šolanje slabo- na tem papirju črke v velikosti 12 na oblika centralno vodene skrbi za nravliaio na isti noklic nilc domžalske občine Jože Pogačnik. 0 Vzgoji slabovidnih sprejeli resoluci- vidnih otrok tudi pri nas Prv£ dva enot delujejo dovolj kontrastno in jih slabovidne učence v osnovni šoli. p J J 1 Proslavo je odprl in pozdravil vse 10 Z definicijo, da je treba smatrati oddelka za slabovidne sta bila usta- v bodoče ne bo potrebno uporabljati Takšna organizacija šolanja slabovid- Po večurnem tekmovanju SO navzoče prof. dr. Miro Stiplovšek, ki ”troka za slabovidnega, če ima ostri- novljena 1. 1954 v Beogradu. 1. 1962 v v polkrepki (debeleiši) obliki. nih pa utegne postati tudi najceneiša qP nlnsirali v finolo- meit mlo/li-n je v jedrnatih besedah lepo orisal zgo- vida od 1/25—1/4 (0,04—0,25). v koli- Zagrebu, pri nas smo vzgajali slabo- Statistika navaja v Sloveniji 3,6’/» oblika, ki bi ustrezala naši republiki, , ■ -u . , ~ dovino glasbene šole v Mengšu. Nato K°r ta ostrina zadostuje, da se ob na- vidne v bivšem zavodu za slepe v učencev z okvarami na enem očesu saj bi defektologi zavoda za slepo in Karnl Maribor m Celje, med mla- je prof. Jakob Črne povab’! na oder specialne pedagogike ter v oko- Ljubljani, ki snm ga bili preimeno- in 8.68°/« takšnih, ki imajo okvare na slabovidno mladino v Ljubljani ob d.«ici pa Brežice in Celje V obeh Prve iniciatorje te šole: Franca ginka, usčinah, v katerih se je možno poslu- vali prav zaradi intenzivnejšega re- nbeh očeh. Verjetno bo v vsakem .tem obiskovali osnovne šole ih sveto- zakliučnih teU-mah ■zmaaoli Fajfarja in prvega ravnatelja te šole ‘Svati navadnih, konvencionalnih sevanja tega vprašanja v zavod za razredu vsaj en otrok z oslabljenim vali učiteljem takšnih otrok metodič- .'. . . bo zmdadn go- pavla Kosca in jim izročil poleg dari- *redstev, nauči brati in pisati enako, slepo in slabovidno mladino v Ljub- vidom. Zaradi tega je akcija sloven- ni postopek. V tej zvezi so tudi že tri a cini m tako kot prvi prejeli la tudi šopke rdečih nageljev. Po tem Kakor se nauče ljudje z-normalnim vi- Ijani. Novi naziv tega našega edinega skih tiflopedagogov za dobro slabo- prijavili raziskovalno temo »Optimal- pokala upravnega odbora Skupno- sl°vesnem delu se je začel razvijati in ako mu ta ostrina vida do- zavoda kaže na dve kategoriji otrok vidnih več kot umestna. Drugo berilo ne metode vzgojno-izobraževalnega c+i šolskih eontro,, glasbcni in pevski program proslave. Pvsča. da se poklicno usposobi in da in mladine z okvarjenim vidom, ha za slabovidne je bilo razposlano vsem dela s slabovidnimi otroki v SRS« auioiun centrov za Diagovm Med prvimi je nastopila mala in pri- "Pravlja svoj bodoči poklic tudi ena- slepe in slabovidne; vzgoja prvih ka- slovenskim osnovnim šolam in — ka- Prizadevanjem tovarišev-defektolo- Promet Slovenije. kupna petletna Urška Mihelčičeva, ki Ko, kakor ga opravljajo ljudje zdrave- kor drugih zahteva posebno organiza- kor smo obveščeni — marsikje knjigo gov v zavodu za slepo in slabovidno Prvo srečanje in tekmovanje na violino zaigrala dve skladbici, sa vida. Računajo, da je približno 2’m cijo in metode ter sredstva in le-te- " Pridom uporabljajo pri pouku bra- mladino v Liubljani za dobro sloven- mim-Hno ski „ j • i • J Na klavirju jo je spremljala njena mromila) šolskih otrok slabovidnih, mu se prilagaja učno-vzgoina praksa n-1a slabovidnih. Seveda bi bilo pri- skih slabovidnih otrok in mladine mo- , 5,01 za ProaajaiCe je V starejša sestrica Metka. Urška, Metka olabevidnosti je več stopenj: težja, v navedenem našem zavodu. rediteljem učbenikov za slabovidne v ramo izreči vse priznanje!; Zato se tu- celoti doseglo zamisel pobudni- in še dva njuna bratca so še enkrat prednja, lažja slabovidnost; prvi in V težnji, pomagati tistim slabo- veliko pomoč, ako bi učitelji (sedaj di obračamo na razrednike takšnih kov tega srečania Pnles? tekmo nastopili v kvartetu kot instrumenta- ”rugi - spadajo vsekakor v specialno vidnim učencem, ki obiskuieio redne drugih razredov) zavijali svoje izkuš- otrok po naših šolah, da ta prizadeva- .—i„„ „ t ■ listi. Izvajanje male in pogumne Met- j^gajanje v šolah ali oddelkih za sla- osnovne šole, je pričela tiflosekciia nle s t° knjigo, ki so jih dobili pri nja podpro' z naročanjem knjig in valcev 80 se srečanja udeležili se ke je navdušilo prav vse v dvorani in nevidne, medtem ko obstajajo za otro- Društva defektologov Slovenile s sim- Pouku, kar bi bilo za nove izdaje sa- opazovanjem svojega dela in uspehov, mnogi drugi mladinci in mladin- i® mala Metka s prvim svojim debu- Ke z lažjo slabovidnostjo možnosti, da palično in humano akcijo z izdaja- m0 v korist. Nekatere šole so knjigo o čemer naj pošiljajo poročila nave- ke ter zastonniki nčitolickih vho tom dosegla odkrito priznanie vseh šolajo ob določenih pogojih, kakor njem ustreznih učbenikov za slabo- vrnile (kniiga stane 8 N-din) z opom- denim prirediteljem! ____ . poslušalcev. Hitro so se na odru zvr- uporaba načela individualizacije, vidne. Eden teh Je DRUGO BERILO -- *''11 ---;^ rnv 1n raimntoti, coicinh nrmiam -m- dodatna pomoč, čuvanje oči pred pfe- ZA SLABOVIDNE.! hranim naprezanjem, olajševanjem po- Navedena kniiga ie prvi poskus te dka branja in pisanja s posebnimi me- vrste v Jugoslaviji. Knjigo je priredil [Odami in sredstvi, primerna osvetlitev defektolog prof. Jože Karič ob pomo- Oelovnega prostora, preprečevanje bli- či sotrudnikov; prikupne ilustracije je “Tanja ipd., na redni osnovni šoli. izdelal akad. slikar-defektolog prof. vsekakor se pojavlja zahteva, da mo- France Kunaver, oftalmolog prof. dr. rajo biti učbeniki za slabovidne tiska- Stane Stergar je vneto sodeloval pri ■h z velikimi in jasnimi črkami; po izbiri papirja in tiska, koristne na- oajnovejših dognanjih — prim. doktor- svete ie dal prof.-defektolog France “Ko disertacijo Fromma (v Vzhodni Rožanec, prof. Rožančeva je odbrala „ j. »• , * , „ , . Nemčiji) — za čitljivost ni toliko važ- iz Drugega berila, ki ie v rabi. tiste Ravnatelj neke osnovne sole 7 kaj vas preseneča? ... sla- 21 ali obožuiete huligane’ ”a velikost kot debelost. Pri branju berilne sestavke, ki jih najčešče ob- mi je dal na vpogled v 6. razre- ba ocena (4), slaba vest (3) ko da (o) no m pos užujemo tudi lup, seveda ved- ravnavamo, pomembno je tudi sode- du zaplenjen -Leksikon«, kakor vidim, da gre z drugim (2). ’ 22 kaj mislite o lastniku lek- uspehov! s§iasi originalni naslov, po na- 8 ali vam je všeč »beat« mu- sikona? .,. nič (5) da ie neumen se pa bi bila nekakšna mala av- zika? ... da (6), da. zelo (7), vča- (2), da je osel (1). da je »ženskar« toanketa, ki so jo izvedli ucenci sih (2), ne (2). d) sami med seboj. Anketamik je 9 ali radi poslušate opere? ... Samo en zaključek Kaj nam toni"0 P°s^d‘ca aspiracije »An- ne (8) da (2) to je eno s... pričujoča anketa zanesljivo pove? tene« ali »lista za poneumljenje 10 kaj radi berete? ... krimi- p0 moiem mišlieniu nrav gotovo nase mladine«, kakor jo je poime- nalke (6). ljubezenske knjige (3). to, da pedagogi še vedno podce- novai v razgovoru naši javnosti 11 ali kadite?... da (2), ne (5), njujemo interesno razgibanost nas znani pedagog. se ne (1, včasih (D, ko Turk (1). mladine te starosti. Ko načrtuje- Br^ašio“'bra^nT^ačko‘je“ dobilo 54 Naj navedemo po vrsti vpra- ^ a-11 Pijete alkohol?... da mo in Izvajamo spolno vzgojo učencev, srebrno 45, zlato pa 30 učen-sanja in sumarne odgovore. Ne- H), ne (6),,včasih (2). oziroma celotne vzgoine vplive cevkT , .. katera vprašanja smo izpustili, 13 ah ste za »mini« krila? glede odnosov med spoloma, ne rerii^v na^ačah in Potšm°km WerP7e ker so manj simptomatična oz. aa ne preveč (2), ne vem (1). smemo zaostajati za nekaj let za r)reie1o bralno značko so tekmovalcev. bo, da nimajo Mislim, da bi na šoli slabovidnih, bilo treba s temi MALA ANKETA Razpisna komisija pri GIMNAZIJI PEDAGOŠKE SMERI v Ljubljani razpisuje naslednja prosta delovna mesta: — 2 profesorja za fiziko in matematiko — 2 profesorja za zgodovino in geografijo — 1 profesorja za biologijo, kemijo in geologijo „ .....v*,., , nodiv.t: v. li. u »C liči UUi U £VI“ rov in ravnatelji solskih centrov stile glasbene in pevske točke gojen-albin podjavorSek za blagovni promet. Vsi so skle- cev nižiih razredov glasbene šole', ki so vse po vrsti bile dovršeno in res lepo izvedene. Po krajšem odmoru so nastopili gojenci višjih razredov, ki so izvajali že tudi težje skladbe naših in tujih skladateljev. Skratka, izvajanje programa na tem slavnostnem koncertu je bil pravi umetniški užitek za vse prijatelje petja in glasbe. Nastop- gojencev glasbene šole v Mengšu ne lepo pokazal, da je šola v tem razdobju dosegla zavidljive uspehe in ji vsi prav od srca želimo tudi vnaprej več in še lepših delovnih N. V. Levstikove in Cicibanove bralne značke v litijski občini Za učence osnovne šole v Litiji le bilo zaključeno tekmovanje za Levstikovo bralno značko v torek 28. maja. Kandidati naj prošnji priložijo kratek življenjepis in doka- naj se, da niso odgovorili vsi m pijete kavo?.da (7), vca- nje«, ki-jih danes pripravljamo ši bralci so dobiu bralne značke <, učenci na vsa vprašanja. Komen- sih (3). v glavnem za srednje šole, bi naj- s tar ankete prepuščamo bralcem: 16 česa se ne bojite?... Vojne' brže mogli v celoti prenesti že na 1 zaupajte mi svojo simpati- H), ljubosumja (2), smrti (1), ni- osnovnošolsko starost. 'IIHIIIIill|i™illl*Milliiimi™ililllllllllllHlllIlllinilllllllW ganov (1). jo ... odgovori so stoodstotni. česar (1). 2 koliko je star(a)? ... pov- radi sedite s fantom (dekle- prečje 13 let. tom) v kinu?... da (5), ne (1), o 3 koliko časa jo (ga) pozna- morija (1). te? ... povprečno 2 leti. 18 kaj menite o šoli?... lah- 4 ali jo (ga) ljubite? ... da, ko bi se nehala (1), lahko bi jo zelo (4), morda (5), ne (1). »katastrofiral« (1), podere naj se 5 ali vas on(a) ljubi?... da (1), zoprna (1), lahko bi jo raz-(5), mislim da (3), morda (2), se- neslo (1), da bi se podrla (1), če veda (2), ne vem (2), ne bi ga ra- gre v redu, je vesela (1), zelo tež-da vprašala (1), nisem mu tako ko je reči (1) nič (1) globoko pogledala v srce (1). 19 ste pc>noenjak? ... da (3)> 6 česa se bojite? ... ljubo- včasih (3), ne (7). sumja (5). vojne (3), smrti (2), 20 koliko otrok mislite ime- slabih uspehov (1), pretresa mož- ti?... nič (5), ne vem (4), Jože Trček sredo 5. junija. Tekmovanje so zaključili učenci osnovne šole Šmartno, tako da ima sedaj v litijski občini bralno značko že 500 šolarjev. Za vse znač-karje je predvideno srečanje s književniki. MILOŠ DJUKlC (5), dva (4), več (2). enega Osnovna šola »Oton Župančič« Rogašovci razpisuje naslednja prosta delovna mesta: — učitelja za likovni in gospodinjski pouk PRU ali P — učitelja za razredni pouk, U ali PRU Prijave sprejema razpisna komisija do zasedbe delovnega > < mesta. < UČBENIKI ZA SLOVENSKE Sole v italiji no vlogo, ki pa ni odločujoča. Ministrova okrožnica iz leta 1962 (3. aprila, štev. 136) naroča: K seji, na kateri profesorski zbor izbira šolske knjige, naj se poVabi tlirli ctnnni Ir ctar-čosr Vir-n-z _ Nadaljevanje iz prejšnje številke) Po vsem tem bi seveda položaj ^‘iub nadaljnjim ciklostiranim 2c*3.iam postal kritičen, če bj se „ zadnjih letih problem ne za-reševati na mednarodni ravni, lešani jugoslovansko italijanski j bor hj je imenovan v smislu °ndonske »Spomenice o soglas-da usklaja in nadzoruje iz-a.ianje »Posebnega statuta« za asčito manjšin na obeh straneh .. e,e> je začel leta 1964 proučeva-! Težnosti uvoza italijanskih šol-VIb knjig za italijanske šole v Soslaviji ter uvoza knjig iz Slo-p nije za slovenske šole v Italiji. J^blem seveda ni enostaven za-različnih učnih programov in 2 zaradi idejne in svetovnona-g°rske usmerjenosti učbenikov, skl (3re^no se J6 namreč začel Sp me8anega odbora izvajati in da bi najbolj poklicani, tj. °tesorji pregledali vsak posamezni učbenik iz Slovenije, ki j, ' 86 uvede v slovenske šole v kai i-l se •’e ze nsiasil v tržaški oliški reviji »Mladika« »oče« s 'bom uredništvu: j. “Slišim, da nameravajo pro-TvJfii slovenskih srednjih šol v Sin U ,vPeLati šolske knjige iz reriVeniie- Meni se ne zdi to v slav---Kn^ige' ki izidei° v Ju2°-ba ‘b, so vse komunistično po- strnuane’ razen če gre za knjige °kovnih predmetov« ftieru-Srnu “bčeta« je pripisan 'ko-nik ti’ ki ie napisal duhov-ru j i-Ze (v katoliškem kle-irnen llvna ^eba, saj je bil lani Za ,i0Van ^ škofovega vikarja duhn°Venske vernike). Visokemu sicerVnemu gospodu se je zdela »-zamisel dobra«, a ker iz Slovenije ni mogoče dobiti »primernih knjig«, je najbolje, da jih tiskamo sami. Med profesorji je, pravi Skrl, dosti primernih moči, med Slovenci v Trstu verjetno tudi še nekaj denarja. Kaj manjka torej? »Mladiki« je sekundi-ral tudi »Katoliški glas«, ki je trdil, da so učbeniki iz Slovenije »za naše šole neuporabni, ker so politično pobarvani in znanstveno neresni«. Zato bi bili taki učbeniki »samo v napoto in bi delali zmedo in pohujšanje«. »Katoliškemu glasu« je pritegnil še »Novi list«, ki je zatrjeval, da je v vseh teh knjigah (učbenikih iz Slovenije) čutiti več ali manj vpliv komunistične ideološke usmerjenosti«. Iz gornjih izvajanj se jasno vidi tendenca, da se prepreči raba vseh učbenikov iz Slovenije. Ni ostalo samo pri časopisnem ugovarjanju. Šolski skrbnik (pokrajinski šef šolstva) je poklical k sebi ravnatalje ^nižjih srednjih šol in jim sporočil,- da je zabranjena uvedba dveh učbenikov, ki so jih profesorski zbori izbrali za novo šolsko leto. Slo je za Bunčevo jezikovno vadnico za 7. razred »Spoznavajmo slovenski jezik« in za Urataričevo prirodopisno knjigo: »Spoznavajmo naravo«. Bunčeva knjiga je bila postavljena na indeks zaradi »bogokletne« Kajuhove pesmi »Na kmetih« na 18. strani: Daj nam danes, naš vsakdanji kruh, hlapcev vernih se usmili, smo vsak dan boga prosili, pa ni slišal, bil je gluh.« Morda bi komu prišlo na mi- sel: Če je res ta pesmica tako hudo bogokletna, naj bi jo tam v zamejstvu prelepili (le kolikokrat so že knjige za slovenske šole doživele take »cenzure«!) pa mirna Bosna! Knjiga bi tudi s takim zalepkom še vedno dobro služila. Ne, ne, razlogi so mnogo globlji in tičijo drugje. Saj ni slovenska šolska knjiga na primorskih tleh doživela prvič tako anatemo. Spomnimo se »Prvih korakov« iz leta 1926, ki so imeli samo izvirni greh, da so sploh obstajali, ali pa 1945, ki je prišla v zameno pri začetnice »Naše besede« iz leta angloameriški vojaški upravi zaradi - pionirja Tončka: »Tonček je prišel, torbico nosi, za partizane živeža prosi. Soseda je dala jajčeca tri, mala Marjanca pa ščepec soli. Mamica moja pa žlico zabele, da se za ponev ne bodo prijele« Šolski skrbnik se je pri napovedi omenjenih dveh knjig skliceval na starše, češ da je prejel pisma 'nekaterih roditeljev, ki protestirajo proti uvedbi teh knjig. Vsa inscenacija pa je padla v vodo, ker je bil postopek šolskega skrbnika protizakonit. V ustreznem zakonu o šolskih knjigah štev. 965 od aprila 1924 je v členu 57 naslednja določba: »Minister sme izreči zaradi težkih razlogov (original pravi »per ra-gioni gravi«) veto nad uvedbo knjige, ki jo je izbral profesorski zbor.« Šolski skrbnik si je torej prisvojil pravico, ki jo ima le minister za šolstvo. In še ga je nolomil, ker se je skliceval pri tej svoji odločitvi na »pismo staršev«. Pri izbiri šolskih knjig imajo tudi starši svojo točno določe- tudi zastopnik staršev, brez pravice glasovanja, a more iznesti svoje pripombe. Po zaslišanju mnenja zastopnikov staršev pa je pravica odločanja omejena samo na profesorski zbor.« Profesorski zbori pa so kljub težavam in nasprotovanju z nepričakovane strani v interesu šole vztrajali, da se uvedejo vsaj nekateri učbeniki, uvoženi iz Slovenije. Naslednji bežen pregled kaže, da se je z uvozom šolskih knjig iž Slovenije situacija v tem pogledu na slovenskih srednjih šolah močno izboljšala, četudi še ni povsem zadovoljiva. Naj naštejem knjige,, ki jih uporabljajo na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu. Za slovenski jezik so v rabi Janeža-Ravbarja »Pregled slovenske književnosti, Pirjevca-Miheliča. Kosa »Slovenska književnost I. in II. del«, Silve Trdinove »Besedna umetnost« in Stanka Bunca »Mali slovenski pravopis«. Za latinščino uporabljajo Juž-nič-Koprivovo »Latinsko vadnico« im »Latinsko berilo«, na klasičnem liceju pa se grščine uče iz Bradačeve »Grške slovnice«. Pri angleščini je v rabi Olge Groharjeve »Angleška literarna čitanka«. V polnem obsegu se uporabljajo pri učenju tujih jezikov tudi razni slovarji. Pri matematiki sta v rabi iz Slovenije Vadnalova »Matematika za IV, raz. gimnazij in Ahlin-Sajovic-Jeranova »Analitična geometrija«. Dalje je uvedena med šolske knjige še Ilešičeva »Praktična in gospodarska geografija«. Poglejmo še k prirodoslovnim vedam. Tu imamo Vere Pirčeve »Nauk o človeku« za VIL razred osnovne šole, Zeijevo »Zoologijo«, Detelovo »Botaniko«, Kvaterniko-ve »Fizike za srednje šole«, Tatjane Pretnarjeve »Anorgansko kemijo« pa še Doboviškovo »Kovine«. Na učiteljišču pa uporabljajo še Silihovo »Didaktike«, Stefano-vičevo »Pedagoško psihologijo« in Stanka Preka »Teorijo glasbe«. Tudi na nižji srednji šoli uporabljajo že v precejšnji meri šolske knjige iz Slovenije. Naslednji podatki so zbrani na nižji srednji šoli v Gorici in na eni od enakih šol na Tržaškem: Za jezikovni pouk so v rabi slovnice Marije Jalnove za 6. razred ter Bunčeva za 7. in 8. raz. Tudi je še v rabi Miheličevo Sedmo berilo. Za latinščino uporabljajo »Liber latinus« za I. in II. razred gimnazije. Za nemščino pa imajo uvedenih celo vrsto knjig iz Slovenije: Karlina-Stora »Metka und Milan sprechen deutsch« uporabljajo v vseh treh razredih: v prvih razredih imajo še Zdrav-čevo »Nemško vadnico« za 5. raz. osnovnih šol, medterp ko uporabljajo v II. in II. raz. ponekod Muhvičevo. drugod pa Vodnikovo »Nemško vadnico«. Za matematiko so v rabi 2ab-karjeve matematične knjige za 5., 6., 7. in 8. razred. Pri zemljepisu so uvedene Kompare-Kranjc-Zgonikov »Zemljepis za 6. razred«, Kranjec-Ob-lak-Zgonikov »Zemljepis za 7. razred« ter Cvitanovičeva »Geografska čitanka« za 6. in 7. razred. V nižjih srednjih šolah so uvedene še Urataričeva »Spoznavanje narave« za 5. razred, Urata-rič-Krečičeva »Spoznavanje narave« za VI. raz., Pirčeve »Nauk o človeku«, »Razvojni nauk« - biologija za VIII. razred osnovnih šol, Kvaternik-Štalec-Žabkarjevi »Fiziki« za VII. in VIII. razred ter Prezljeva »Kemija« za VII. razred. Namerno sem pri naštevanju šolskih knjig, ki jih uporablja nižja srednja šola, izpustil Miheličevo »Slovensko berilo za I. razred srednjih šol« zato, da jo posebej, s poudarkom omenim. Knjiga je bila še v tisku, ko so si tržaški šolniki in ustanove, id jim je pri srcu razvoj slovenske šole v zamejstvu, belili glave ob pomanjkanju berila za prvi razred nižje srednje šole. Takrat se je porodila srečna misel, ki je bila ob pravilnem razumevanju Državne založbe Slovenije in s sodelovanjem profesorjev Nade Pertotove, Ivana Šavlija in Borisa Pahorja izpeljana. Zamenjali so^ nekatere tekste, da se je določen del naklade tiskal z ustreznimi spremembami. Tako je to berilo, četudi tiskano in izdano v Sloveniji, dejansko knjiga, ki je namenjena izrecno manjšinskim šolam v Italiji. Posrečena rešitev, le škoda; da je ostalo samo pri prvem poizkusu. Ta primer kaže najboljšo pot k reševanju vprašanja šol-skih knfig za slovenske šole na Tržaškem in Goriškem. Medtem je bila za tako reševanje problema že nekako ustvarjena organizacijska, komercialna nova. Z lanskim letom je Založništvo tižaikega tiska stopilo v kooperacijo z nekaterimi založbami v Sloveniji. (Tako so. izšle v soiz-daji Borisa Pahorja »Nekropola«, Budalovi »Odmevi z zapada«, Kosovelovi »Integrali«, Spacalova monografija in antologija zamejskih književnikov »Rusi most«), Ta kooneracija bi se verjetno mogla razširiti tudi na pomembno vprašanje šolskih knjig. Poizkusiti- bo treba! Sodelovanje med avtorji in zamejskimi strokovnjaki ne bo predstavljalo posebnih težav, kakor je pokazal opisani primer z Miheličevim berilom. d. fc OB NOVEM NATISU »PSIHOLOGIJE OSEBNOSTI« Dobro spoznati sočloveka je že davna želja vseh ljudi. Zgodovina psihologije pozna vrsto naivnih poskusov spoznati ljudi na podlagi nekaterih zunanjih telesnih znakov. Ti poskusi so temeljili na prepričanju, da telo oziroma zunanji videz človeka docela sovpadata z njegovimi duševnimi lastnostmi. Med takšne psevdoznanstvene in fatalistične »znanosti« sodijo zlasti r — fiziognomika, stara »veda«, ki je učila, da človkov značaj lahko spoznamo po obliki in izrazu obraza, nosu, očeh, bradi itd. Francoz Lavater je v XVil. stol. učiteljem celo priporočal, naj ne sprejmejo v vzgajanje in poučevanje nobenih otrok, ki jih, na podlagi neugodnih zunanjih telesnih značilnosti, fiziognomika uvršča med rojene (!) lažnivce, tatove ipd.; — frenologija, »veda«, ki je trdila, da imajo posamezne »duševne moči« svoje središče v točno določenih delih možganske skorje, kar naj bi vplivalo' tudi na zunanjo oblikovnost lobanjskih kosti; s proučevanjem formacije teh naj bi se ugotovile individualne psihične karakteristike človeka; — kirologija oz. kirognomika, v bistvu veja fizignomike, ki je na podlagi oblikovanosti rok »ugotavljala« človekove psihološke karakteristike. Vse take in podobne psevdopsl-hološke »znanosti« . so danes zastarele in docela neuporabne, čeprav podobni nazori še živijo v zavesti nekaterih ljudi in vplivajo na način njihovega obnašanja do drugega človeka. Moderna psihologija, ki si je v našem stoletju utrla pot v šole, industrijo, trgovino, sodišča, vojsko, duševne bolnice itd., je tudi na področju proučevanja človekove osebnosti dosegla pomemben napredek. Vedno bolj izpopolnjevana znan-, stvena metodologija njenega dela daje njenim ugotovitvam vedno večjo psihodiagnostično in vse boljšo 'psihoprognostično vrednost. Zalo mora biti sodobni in napredni pedagog vsaj okvirno seznanjen tudi z dosedanjimi rezultati, ki jih je pri proučevanju človekove narave dosegla psihologija osebnosti, saj bo, psihološko bolj razgledan, uspešneje opravljal svoje zahtevno delo učitelja in vzgojitelja med mladino, ki mu je zaupana. Prvi slovenski prevod »PSIHOLOGIJE OSEBNOSTI« izpod peresa beograjskega psihologa univ. prof. dr. Nikole Rota je postavila na trg Cankarjeva založba v Ljubljani že leta 1965. Ta knjiga je bila kmalu razprodana. Založba še je sedaj odločila za nov natis, to pot na podlagi druge (razširjene) beograjske izdaje iz leta 1966. V knjigi s petimi obsežnimi poglavji! (Kako razumemo osebnost, Struktura osebnosti, Dinamika osebnosti, Razvoj osebnosti. Diagnoza osebnosti in osebnostne lastnosti) pogrešamo ustrezen seznam domače in tuje strokovne literature, ki naj bi služila za nadaljnje poglabljanje v zanimivo problematiko človekove osebnosti. Knjiga »PSIHOLOGIJA OSEBNOSTI«. ki jo je Cankarjeva založba uvrstila v svojo zbirko »Misel in čas«, prevedel pa Božidar Borko, stane 20 N-din. VIATOR »Radnički i nacionalno Prosvetni delavec - sočlovek te kliče! oslobodilački pokreti« (Enciklopedični priročnik) Institut za proučevanje delav- krat vedno dostopnih podatkov in rih dinarjev. Založba je priprav-skega gibanja v Beogradu je prav- literature. Ijena vsakemu naročniku poslati kar izdal obsežno enciklopedično Tudi učenci, zlasti na šolah zvezek na ogled, da sam presodi publikacijo, tiskano v latinici: druge stopnje se bodo lahko prav uporabnost tega dela, poleg tega »Radnički i nacionalno oslobodi- s pomočjo tega dela podrobneje lački pokreti«. seznanili s problematiko delav- Delo je zajetno in obsega v skega gibanja in nacionalnimi ter dveh zvezkih 2000 strani. V prvem sindikalnimi gibanji narodov delu obdeluje delavska in narod- sveta. noosvobodilna gibanja narodov Oba zvezka sta res precej di'a-Afrike, Azije in Latinske Ameri- ga, saj staneta skupaj 22.000 sta-ke, v drugem delu pa Evrope in Severne Amerike. Delo je vsebinsko razdeljeno tako, da za vsak pa je mogoče poravnati strošek problematiko delav- do 30. januarja 1969. Naročila za publikacijo spre-narodov jema: Institut za izučavanje rad-ničkog pokreta, Beograd, Trg Marksa i Engelsa 11. Weber Tomaž kontinent najprej podaja splošne in zgodoYinske podatke, nato kompleksen prikaz narodnoosvobodilnih gibanj, komunističnih strank in sindikalnega gibanja. Po tem splošnem uvodu po istih elementih obdela vsako državo posebej. Kot primer naj navedem obdelavo Alž.ira. Najprej fronta nacionalne osvoboditve (FLN), nato Alžirska komunistična partija (PCA) in končno Generalna unija alžirskih sindikatov (UGTA). O tem delu ne bi pisal, če ne bi imel za potrebno obvestiti vse šole In posebej predavatelje zgodovine na dejstvo, da ta enciklopedični priročnik predstavlja izredno dragocen material za obravnavanje najnovejše zgodovine in sodobnih gibanj v svetu, za kar nimamo na razpolago vsaj zaen- Medalje »Bratov Ribar« za odličnjake Današnji promet pozna samo — žive in mrtve. In sam veš, kako hitro lahko skočiš iz prve kolone v drugo kolono. Tisti v vozilih so večinoma mladi, med tistimi brez vozil pa je največ starih. Samopomoč pa pozna samo člane in nečlane. Njihovo razmerje je 1:3. Ker se stroški večajo (podražitev PTT, papir, poslovanje) in da ne bo treba prispevkov zviševati, da bo ostal znesek 1000 N-din za svojce neokrnjen, je potrebno, da dobi Samopomoč podmladek v članstvu, zato sklicuje izredni občni zbor za nedeljo, 6. oktobra t. h, ob 9. uri /v šoli Majde Vrhovni-kove v Ljubljani, Gregorčičeva ulica. Cd razmerje članstva in nečlanstva spravimo na 2:2, bi se prispevki celo za polovico zmanjšali in bi za vsako žrtev prišlo samo 0,25 N-din; to bi ti pa ne izpraznilo denarnice in bi ti k temu, kar dobiš za take primere, bil prispevek Samopomoči samo dobrodošel. Če bi bil v vsakem učiteljskem zboru samo en osveščen altruist, bi poiskal še druge enake in mi bi ne samo dosegli razmerja 2:2, ampak celo presegli in bi prispevek za odhajajočega člana spravili na 0,20 N-din. Ti pa n e čakaj na oktober, ne čakaj na občni zbor, posebno pa ne čakaj na svoje 50. leto starosti, ki je zadnje, da se lahko prijaviš, ampak po-sezi po dopisnici, napiši svoj naslov, da ti uprava Samopomoči pošlje pristopnico v izpolnitev, ker bo od 15. julija do 15. septembra pisarna za stranke počitniško zaprta. Mladi prosvetni delavec: —ne misli samo nase, ker v pojmu prosveta je, da misliš malo tudi na druge! Uprava Samopomoči prosvetnih in znanstvenih delavcev Slovenije, Ljubljana, Gosposka ul. 3/1 NOVE KNJIGE FRANTIŠEK KUPKA: »KOZMIČNA POMLAD« — olje — (1920), Ob koncu šolskega leta je po- Praga, Narodna galerija. Sproščena fantazija barv in oblik je druž- likromiji .(k članku Svet moderne umetnosti) Mile Klopčič: PESMI IN PESNITVE Stanko Skočir Filmski in TV vodič Film SONČNI KRIK Boštjana Hladni-nika naj bi bil film o mladih in za mlade. S humorjem, z vedrimi barvami in lahkotno zgodbo naj bi pokazal svet mladih, njihovo neposrednost, odkritosrčnost, nekonvencionalnost in še marsikaj, kar prinaša današnja mlada generacija s seboj. Svet odraslih naj bi bil nasproten delil predsednik občinske skupščine Krško Stane Nučič 11 učencem, ki so izdelali vseh osem razredov osnovne šole z odličnim uspehom, pozlačene medalje »Bratov Ribarjev«. Za odlični uspeh v osmem razredu je prejelo 17 učencev pozlačene značke. Tudi v občini Trebnje so odličnjake posebej počastili: za vse odličnjake osmih razredov osnov- Knjižnica Kondor je v svojem 99. datkov, temveč tudi nadvse dobro po-nih šol v občini je priredilo pred- zvezku izdala doslej prvo popolno an- znavanje zgodovine delavskega giba-sedstvo občinske skupščine pose- tolngljo Klopčičevih pesmi In. prepe- n ja. Lahko mimo trdimo, da Je Li-ben sprejem. onih Klopčičevih pesmi, ki imajo še vse one bistvene zveze med Klopči-danes umetniško vrednost ter obe- čevim pesniškim ustvarjanjem in so-nem predstavljajo dokument dotoče- etatističnim delavskim gibanjem. Stilnega časa. Med pesmimi je tudi nekaj dija o Klopčičevem življenju in delu takih, ki bodo prišle trajno v zaklad- zato presega samo običajne uvodne nico slovenske kulture. Pri izbiri je študije o določenem avtorju, temveč bil odločilen kvalitetni vidik. Tako je nov literarno-zgodovinski prispe-so iz prve Klopčičeve pesniške Zbir- vek k naši literarni zgodovini. Tudi ke . »Plamteči okovi« izbrane samo opombe k različnim pesmim glede na SERIF IZ DODGE CITYJA Mi- Štiri pesmi, medtem ko je naprjmer raznolikost pojasnujejo mnoga manj chaela Curtisa je ponovno film iz zaradi tega vidika izpuščena celotna poznana cIejstva i2 kultUme zgodovi-leta 1938. Glavni vlogi igrata Erol ^aza Klopčičevega pesniškega ustvar n,e delavskega gibanja. Tako je v pri-Flvnn in Olivia de Havilland. Eden ]&nja, ko je pisal sonete, v zDirki je p0mbah mimogrede prikazan historiat od prvih vojnih filmov, ki še da- zato izbranih največ pesmi, skoraj zborne recitacije ter drugi zanimivi nes vzdrži konkurenco marsikatere- vse’ 1Z knjige »Preproste pesmi«, podatki iz naše revolucije. Zelo ko-ga sodobnega vesterna. Zelo prime- D£Ef^llk BlaauVrin- ristni 80 Podatki ° Prevodih Klopči- ren za nocovore o vesternu nasploh. ^ veUdel ko kronološkem redu. Med prepesnit- j&k| v t^'ilh jezikih® v teh varni so -—^poglavitni ^ bo prišlo prav samo predavateljem na srednjih šolah, temveč predvsem dijakom, ki bodo tukaj našli mnoge podatkov za svoje niki, ki jih je Klopčič najraje prevajal. Predvsem Puških, Lermontov, Heine. Novo v tej zbirki ni samo to, da TV in nenaklonjen mladim. Prepad, ki cASTA DIVA — italijanski je v življenju vedno, prisoten. Reži- sporedu 28. junija, spr na ip hotel iti dlio hotel ie biti Režiser Carminc Gallone je družbeno kritičen Tli na mu ie mom CASTA DIVA ustvaril razno- v ^ '^l‘L IVi. “.l —- TLskrbno zbranih snoriUfelo Ta krHikT e nedoUveta^ Sen sentimentalen film. preračunan pomeni prvo res celotno antologiid. sSnarske SaloBe' s.li ha da ie znal režiser podobno kot ime v naši književnosti, je vendarle pomembnejše knjige te zbirke ne na-_ ’ —, - —«•- s-*—+t,Hi t-i ovroi,,-, niše literarne zadnje tudi zato, ker je izšel ob ju- prav zaradi tega odvečna. Pa tudi svet današnjega mladega človeka je na relacijah, ki jih film obravnava, bolj enostaven. Mladost, kateri je film namenjen, se čuti v izredno živopisni in barvno ubrani sliki, v množici mladih obrazov, v glasbi, ki ze postala sinonim današnjega mladega človeka, v filmskem ritmu, kakršnega pri domačem filmu nismo vajeni. Vendar pa je vse to premalo, da bi lahko govorili o uspelem filmu za mlade o njihovem življenju. Spretnost režiserja Boštjana Hladnika ni mogla prikriti slabosti scenarista Boštjana Hladnika. Pogovor z mladimi o filmu pa bo prav gotovo zanimiv. SIROTA MARIJA je film režiserja Dragoslava Laziča, ki je pred dvema letoma uspel s svojim filmom Vroča leta. Vendar poizkus črnega humorja v srbskem filmu ni uspel. V »blato« Dragoslava Laziča ne posije sončni žarek, ki bi ga bilo vredno iskati. To »blato« je postalo na žalost samo sebi namen. Namesto črnega humorja imamo ceneni humor, prilagojen najnižjim zahtevam gledalca. Igralci Milena Dravič, Ljubiša Samardžič, barve, ambient, so le nefunkcionalni dekor Filmske vrednosti ni. TRIJE NEUSTRAŠNI je film Franka Kramerja. Ponovno film o znanosti, ki se izkorišča v koristoljubne namene posameznika. Fantastika, vohunstvo, ugrabitve, nedolžni otročički, ki so izkoriščeni z nečloveškimi poizkusi, lepe barve in mnogo hrupa — to je ta film, ki ne zasluži večje pozornosti. MESTO BREZ MILOSTI režiserja Reinhardta govori o posilstvu štirih ameriških vojakov neke nemške deklice. Razprava odkriva dvoličnost, sebičnost in samoljubje dekletovih najbližjih in mesta v celoti. Okolje ji onemogoči rehabilitacijo. Dekle stori samomor. Režija je razvlečena, nedomiselna. Niti realizacija niti ideja, takšna, kot je v filmu re — ^ r « n «« n rt pv r. ^ S F e, De Mille v svojih filmih izkoristiti tudi za poznavalca , . obrtno znanje in psihologijo gledal- zgodovine tukaj marsikaj kar še m mleju — ob petdesetletnici oktobrske cev Film o nesrečni ljubezni skla- bilo poznano iz revolucionarne poti revolucije, s katerim je Mladinska datelja Vincenza Bellinija, ki je za- Mileta Klopčiča in njegovega brata knjiga obenem počastila življenjsko slovel z opero NORMA, bo navdušil Franceta. Življenjepis odlikuje ne sa- delo prvega glasnika proletarske revo-predvsem starejše gledalce in ljubi- mo dobro poznavanje biografskih po- lucije na Slovenskem, telje opernih arij. ANGELI TEMNIH OBRAZOV — amrum1 angeli temno! oBRA- V ŽELEZNIKU PRI BEOGRADU ZOV sodi med klasiko ameriške ki- „ - _ nematografije, ki mu leta niso mo- CD p/« A JJ J C D J? IJ ATp IJsTV A gla do živega kljub častitljivi staro- J C riN t\ i v« sti 3« let (posnet 1938. leta). Veteran ameriške kinematografije Michael v Železniku pri Beogradu je sanka Maksimovič. Bilo je več Curtis je z njim ustvaril eno svojih pre(j nedavnim četrto »sre- literarnih in likovnih prireditev, bfematiki1 mfadMetnU^oresfop^ikov! Čanje prijateljstva«, ki ga je to- pri katerih so sodelovali učenci, ki jiii napačni vzorniki med ne- krat vzorno pripravila osnovna medtem ko so učitelji to srečanje ustrašnimi gangsterji vodijo na kri- g0]a »Bratov Jerkovič«, udeležili izkoristili za pogovore, v katerih ce nad io'let Maroštif161* Za s et a ' pa so se ga učenci in učitelji se- so izmenjali svoje izkušnje. gospe iz bttlon iškega goz- domnajstih šol iz vse države, med Naslednje peto »srečanje pri-DAETaScoski0rfMm5GOSPE iz bit- n^|mi tudi iz nekaterih ljubljan- jateljstva« ' bo prihodje leto v lon,iškega gozda je eno "zgod- skih. V okviru tega srečanja je Banja Luki, organizirala) pa ga njih dol Roberta Bressona. ki ga po- bilo več kulturnih manifestacij, bo šola »Hasim Hadžič«, znamo še najbolj po filmu na smrt udeležence pa je obiskala in'jim SAlARENGoforF0oBdrGamaLtič"emAHu: recitirala svoje stihe pesnica De« KOSTA SPASENOVlC bezenskem trikotniku, ki ga poetični dialog Jeana Cocteauja rešuje banalnosti. Film je primeren za gledalce nad 5 let starosti. IIIIIIIlIIIJJlIlHIIIIIlllHg NAD NAMI VALOVI — na sporedu 9. julija. Angleški film NAD NAMI VALOVI režiserja Ralpha Thomasa bo / zadovoljil predvsem ljubitelje napetih vojnih filmov. Kot razberemo lahko že iz naslova, gre za podvige angleške podmornice, ki se v severnem Atlantiku srečuje s številnimi nevarnostmi. Film je primeren za gledalce nad 10 let. Obletnica mature I i OSNOVNA ŠOLA CERKVENJAK razpisuje naslednja delovna mesta: — 1 UČITELJ ZA SLOVENŠČINO, EKU ’ — 1 UČITELJ ZA BIOLOGIJO IN KEMIJO, PRU — 1 UČITELJ ZA FIZIKO IN TEHNIČNI POUK, PRU — UČITELJ ZA RAZREDNI POUK, U (za 4. razred osnovne šole) Ivan Cankar — »Lepa naša do^ movina«. Uvodoma je treba povedati, da je Prosvetni servis v 69. zvezku Umetnosti in kulture z »Lepo našo domovino« Ivana Cankarja postregel z montažnim recitalom iz štirih njegovih del: Slovensko ljudstvo in slovenska kultura, Slovenci in Jugoslovani, Očiščenje in pomlajenje ter uvod h Gospej Judit. Gre torej za troje govorov Ivana Cankarja ter za uvod k povesti Gospa Judit seveda v odrsko reci talni obliki. kot jo je pripravil Andrej Inkret. Ze Cankarjevo besedilo je take'' narave, da sloni teža vsebine in misli* na besedi in ne igri, zato je tudi. montažni recital tako postavljen, da bi se odrazil konkreten učinek med občinstvom. France Kosmač — »Pogovori o filmu«. 67. zvezek Umetnosti in kulture pri Prosvetnem servisu prinaša »Pogovore o filmu« v kratki izpeljavi cineasta Franceta Kosmača. Beseda gre o filmu kot tehniki, filmu kot izrazilu ter filmu kot predstavi. Ta poglavja, morebiti nekoliko svojsko izbrana, dajejo informativno zgoščeno vsebino. V vsakdanji praksi, zlasti med šolsko mladino, je vse premalo efektivnega razgovora o filmu in problematiki okoli te teme, zato utegnejo tudi F. Kosmačeva zgoščena navajanja nuditi nekaj v okviru navedenih tem. Ekran 51-52. Revija za film in televizijo Ekran je dobila novo obliko. Ohranila je vsebinsko bogatost, oblika in ureditev pa je drugačna: večji format daje reviji več možnosti za fotografske in grafične realizacije. Žal pa je filmsko-foto-grafsko gradivo sorazmerno bolj pičlo in ne vselej dovolj izrabljeno za ta format, medtem ko je očiten poudarek na grafičnih in stavčnih rešitvah, ki so v ponavljanju utrujajoče. Med prispevki v tej številki naj navedemo vsaj najzanimivejše: Žika Bogdanovič piše o »Orfeju med sli vatni«, Aleksander Čolnik se raz-govarja s Punišo Djordjevi čem, Toni Tršar piše o razgovoru z Dušanom Makavejevim o »Štirih eksperimentih Vatrosiava Mimice« govori Ranko Munitič, Branko Somen pa je pripravil »Razgovor z Vatro-slavom Mimico«. Tu so še kritike tekočih filmov , razčlenitev filma »Jutro«, namenjena filmskim klubom in šolam itd. Arnold Krieger — »Odvetnik za ločitev«. Pred tremi leti umrli nemški književnik iz iz Darmastadta Arnold krieger je v Nemčiji znan kot pesnik, pripovednik in celo dramatik, vendar ga znani literarni zgodovinar Fritz Martini ne vključuje v osredje nemškega literarnega snovanja, čeravno je Krieger nastopil že pred vojno. Tedaj je pod nacizmom. bila prepovedana njegova p met niška beseda. Z drugimi besedami. Arnold Krieger je književnik, ki ima svoj krog bralcev, ki se odziva sodobni tematiki povojne Nemčije, ki je zavzet v odkrivanju bistvenih pojavov sodobnega življenja, ni pa umetniško dosegel fak ega priznanja kot Giinther Grass. Heinrich Boli idr. V romanu »Odvetnik za ločitve« Krieger zaobjema predvojne dni. dobo nacizma in začetek povojnih dni. V žarišče dogajanja postavlja meščansko družino, dr. Rottger je »specialist za ločitve«, tu si skuje premoženje brez vesti se prepusti dvojni morali, tak način življenja nujno vodi do krize, razsula, ko so posredi nujni konflikti z najbližjim okoljem in s samim seboj. Pisatelj je primerno spreten fabulist, tudi dialoge rabi gibko, preprosta beseda gradi zanimivo, a tudi prizadeto spisano vsebino. Za založbo Lipo je roman prevedla Mimi Malenškova, opremil pa jo je Zvest Appolonio. Taras Kermavner— »Trojni ples smrti«. Državna založba Slovenije je natisnila tri študije Tarasa Kermavnerja »Trojni ples smrti ali sa-morazdejanje humanizma v povojni slovenski drami«. Kot pove avtor v uvodu, je izbral tri dramska dela ' Daneta Zajca »Otroka reke«, Dominika Smoleta »Antigono« ter Gregorja Strniše »Samorog« - Ki mu predstavljajo vrh in preobrat v zgodovini povojne slovenske dramatike. Celoten naslov študij pa pove; da si j£ avtor izbral tri značiln« drame treh dramatikov, ki imajo kljub različnim slogovnim in vsebinskim izrazilom skupno potezo spoznanja o razkroju humanizma v povojni drami kot bistveno novem pojavu. Taras Kermavner je uvodoma razmejil dramatiko od časa NOB do skoraj najnovejših pojavov v pet obdobij, četrto, prelomno mu pomeni tisto, ki je idejno-spoznavno prelomno in oznanja razkroj humanizma v dramah omenjenih piscev. Ta obdobja je po nepotrebnem le nakazal in jim ni dai večje utemeljenosti, pa tudi drugih imen dramatikov ni sovključil, a čimer bi bralec lahko dobil jasnejšo podobo. Tako tudi ni mogoča korenita primerjava obdobij povojni dramatike z Jožetom Koruzo v »Slovenski književnosti 1945-1965«, kaf bi plodno vodilo k primerjavi raziskovalnih teženj in dognanj. Bržčas pa je avtorju bilo le do tega** da uvodoma da mesto trem dramam, upoštevajoč le najelementar-nejše poteze razvoja domače povojne drame, jedro razpravljanja pa s« giblje le na območju teh treh dram. Tu pa avtor ugotavlja vse tisto, kal je značilno za posameznega avtorja. zatem pa sorodnega povezujočega med ostalima dvema. Pri slednjem npr. miti niso nekaj slučajnega, kakor golo pomagalo pri izražanju ostre kritike, marveč del njihovih notranjih sestavin, komponenta razmišljujočega duha in problematične prostorske razsežnosti. Poslužujoč se eksistencialno strukturalne analize Taras Kermavner ni hotel neposredno zgostiti umetniške vrednosti navedenih dram, saj si je izbral metodo da s pomočjo odkrivanja in formuliranja racionalnih eksistenčnih struktur pride posredno tudi do estetskih spoznanj. Ob teh, v verzih spisanih dramah, so seveda nujne tudi raZ" ličice, ki jih T. Kermavner razvidno postavlja. Ob navajanjih se md utrinjajo tudi primere iz sorodnega pesniškega sveta. Primerjava Ker-maunerjevih izvajanj ob analizi P0-sameznih dram z ugotovitvami *f* Koruze bi zahtevale obsežnejšo primerjavo. vendar je očitno, da Taras Kermavner samosvoje originalno tolmači posamezna dela. kar prid® najočitneje do izraza pri Smoletovi »Antigoni«. Pri tem pa ni mogoč® prezreti, da pri izvajanjih opušča nekatere elemente drame, poudan Pa tisto, kar mu daje idejno-spoz-navno trdnejšo oporo za potrdit®^ njegovih dognanj. S tem pa daj® možnosti tudi za polemični dialog* Vsekakor pa je beseda o treh P0' membnih dramah živa, nasičena 7 idejno interpretacijo, najsi bo Ifj' ta trdna ali ponekod krhka, odraza avtorjevo težnje po sintezi spoznanj* Knjigo je opremil Uroš Vagaja. Popravek V članku »Slovenske osnovne na Goriškem« (11. štev. PD) se nan je vrinila neljuba pomota. V ^olž!jg didaktičnega ravnateljstva Gorica .1 vpisanih 267 otrok, v šolah didakt1 nega ravnateljstva Doberdob pa 1 in ne 455, kot je bilo pomotoma javljeno. 455 slovenskih otrok je na* reč vpisanih v obeh didaktičnih ra nateljstvih skupaj. IIIIIIIIIIIIIIIIIIllIlIHIffl I 10 DNI — 6 DEŽEL 1 SAP — LJUBLJANA — Turistični biro, Titova 38 5. a 1967 — Učiteljišče v Mariboru! Obletnico mature bomo praznovali prezentirana, ne zaslužita večje po- 5. julija 1968. Zbrali se bomo na Glav-zornosti. . : nem trgu v Mariboru. M Stanovanj ni. JIII1IIII.III.. OSNOVNA ŠOLA ADLEŠIČI razpisuje delovna mesta: — 1 UČITELJ ZA MATEMATIKO IN FIZIKO, PnRU ali P — 1 UČITELJ ZA ZGODOVINO IN ZEMLJEPIS, PRU ali P — 1 UČITELJ ZA SLOVENŠČINO IN SRBOHRVAŠČINO, PRU ali P Stanovanj ni. Razpisna komisija pri CENTRU ZA GLASBENO VZGOJO MARIBOR Mladinska 12 razpisuje naslednji delovni mesti: — PREDAVATELJA SLOVENŠČINE pogoj: diploma filozofske fakultete — slavistika — PREDAVATELJA ZA ZBOROVSTVO, PARTITURNO IGRO IN VODSTVO ORKESTRA pogoj: diploma AG odd. za dirigiranje Rok prijave: do zasedbe delovnega mesta. gn....n......i....... ..................... ...................................... i vabi na I 10-dnevno potovanje z avtobusom } LONDON —PARIZ od 28. avgusta fto 6. septembra 1968 1 Potovanje bo potekalo skozi Avstrijo, ZR Nemčijo in Fran- 0 | cijo do Calaisa, nato s trajektom do Doverja in naprej v Don- | B don. V času bivanja v Londonu je predviden krožni ogled g | mesta z avtobusom, ogled posameznih znamenitosti, po želji | i pa tudi ogled »3. finalne dirke v kartingu za svetovno prven- | | stvo 1968« (sodelujejo tudi jugoslovanski tekmovalci). | Povratna pot bo vodila skozi Francijo (ogled francoske me- g | tropole) — najlepše predele Švice in Severne Italije. | Ne zamudite priložnosti in se odločite za to zanimivo P°' | S tovanje, na katerem boste spoznali zgodovinske, turistične g | in naravne zanimivosti šestih dežel. | | Program potovanja in vse informacije so na voljo v vseh g | poslovalnicah SAP — LJUBLJANA. i!>ll!l!lllll!lll!lllllll!lllll!llllllllllll!!lllll!lllilllllllllll!!ll!llll!llllllllllllll!ll!IIIIIIIIII!lllllll!lllll!!lllllllllllilll!lllllllll!l!llllllllllllllllll!lllllllli!lllllll!llllllll!l!IIIIIIIIIIII!IIIW^^^^^^ St. 12 SVET MODERNE UMETNOSTI (XIX) Odpoved upodabljanju kon- bije, vsaka oblika mu mora imeti kretnega sveta ali razpoznavnih transformacij le-tega pomeni ogromen prelom v umetniškem svetu, v določenem smislu usoden prelom. Ne glede na to, kako se je strujala nefigurativna umetnost. pa je razvidno od njenih Početkov do današnjih dni, da je nefigurativna umetnost po svojem učinku predvsem dvojna- ali taka, ki je vsebinsko lirična, poetična, ali pa taka, ki deluje izrazito razumsko, racionalno. V teh pbočjih se ne gibljeta le slikarstvo in grafika, ampak tudi kiparstvo. Začetek nefigurativne ali abstraktne umetnosti sta 1910. naznanila Vasilij Kandinski z "Abstraktnim akvarelom« in Franti-šek Kupka z »Noeturnom« (olje). Vidno večji vliv je imel Kandinski (1866—1944), ki je tudi s teoretičnimi razpravami posegel z enako odločnostjo v svet umetnosti kot s svojimi akvareli, olji, risbami. Po rodu Rus, po izobrazbi pravnik, se je Kandinski odpovedal službi in se, ko je videl razstavo impresionistov, razgrel za notranjo vsebino, pri čemer ga mora voditi notranja nuja. Ne le Kandinski, tudi drugi slikarji so prišli do podobnih spoznanj, čeprav nekoliko kasneje. »Veliko gibanje k abstrakciji je bila ena od a'ntitez v odnosu na tradicionalno gledanje in tolmačenje eksistence s pomočjo konvencionalno utrjenih shem, prenesenih izročilom, po katerih je delo ustrezalo sliki vidne prirode.« (Bihajli-Merin). Kot navaja Bihajli-Merin, pa pot k abstrakciji še ne pomeni popolno odtujevanje prirodi, .marveč prodiranje v nove prostore novih območij opazovanja; morda se v tem odraža notranja arhitektura materije, struktura kovine 'ali zgradba kristala, pa tudi kozmični svet, ki je gotovoda blizu slikarju, kot je Kandinski. Ko je Kandinski v začetnih letih svojih abstrakcij razstavljal s Svojimi ekspresionističnimi kolegi v Miinchnu, je tisk zahteval, da to »anarhistično razstavo takoj zaprejo«. Lastnik galerije, je moral po zaprti razstavi brisati L- PIET MONDRIAN: »ZMAGO- SLAVNI BOOGIE-WOOGIE« — olje — (1943/44), New York, Mu- v Franciji, zamudniško dobiva priznanja, kot mu gredo. Sele razstave po 1951. letu so (ob veliki retrospektivi v Pragi 1946) odkrile umetnika, ki je dolga leta sta1 bolj ali manj v senči kasnejših abstraktnih umetnikov, kar so razstave zadnjih dveh desetletij korigirale ob tehtnih spoznanjih. Kupka je s svojsko orkestracijo barv sledil poetičnim, muzikalnim učinkovanjem v slikarstvu, o čemer pričajo nekateri naslovi njegovih platen, npr. »Fuga v modrem in rdečem«. Kakor Kandinski, tudi Kupka ni brez mističnih svojin. Povsem drugače je ubran Nizozemec Piet Mondrian (1872— 1944). Po napornem iskanju je prišel do čistih geometričnih re- zej moderne umetnosti. Ritmika šitev, do asimetričnih kompozicij kvadratov, navpičnic in vodorav- stroge, že kar asketske gradnje, ki “*----*----.i!«--- —*—-1 *- se prav na koncu življenja spro- stijo v ritmično živahne in vedre nic,matematična natančnost je ubrana z ritmiko likov in barv. Urbanizem velemesta s ptičje perspektive berg. Kandinski ga imenuje glasbenika bodočnosti. Vezi Kandin-skega z glasbo niso slučajne, prav slikarstvo. V Miinchnu je študiral pljunke publike. »Modri jezdeci«, v abstraktnem izražanju vidi vezi zlasti Kandinski, so izzvali vso tradicijo, zlasti pa malomeščanski okus. Podobno usodo doživlja v glasbi nepriznani Arnold Schon- Sprva pri našem Ažbetu, pozneje si je tipaje utiral pot do slikarske avtonomnosti; kot eden izmed članov sicer ekspresionističnih “Modrih jezdecev« je Kandinski 5el najdlje v svet abstrakcije: fesda sprva še v polabstraktno Slikarstvo (glej v prejšnji številki “Veliki akt«!), kjer so še razpoznavne vezi s figurativnim svetom, ki *pa je zreduciran na najmanjšo možno mero, toda kasneje tega povečini ne najdemo več. Kandinskemu je spregovorila barva sama, linija in forma. Slikar je zapisal: »Področje umetnosti se je zame vse bolj odvajalo od prirode, dokler končno nisem mogel gledati vsako zase kot povsem oddvojeno.« Bržčas je Kandinski najbolje razložil svoje poglede na abstraktno umetnost v teoretičnem delu, ki je hkrati programsko, Vsaj za Kandinskega, namreč »O duhovnem v umetnosti«, kjer med drugim navaja temeljna spoznanja; Kandinski spoznava, da barve same po sebi fizično delujejo na človeka, psihično po- D u vzročajo določene duševne vibra- ^obe,rt Jacobsen (Danska): »Prostorska skulptura« — jeklo — (1951), Bruxelles, zbirka Philippe Dotremont z abstraktno glasbo. Ko govori o tem v svoji »Avtobiografiji«, pravi: »Slikarstvo in glasba izražata vse močnejšo težnjo, da ustvarita obsolutna dela, tb se pravi povsem objektivna samostojna bit- Vibracije. Sodelujoč s skupino modernih arhitektov pri reviji »De Stijl«, tudi teoretično zagovarja matematično razporeditev ih uporabnost navpičnic in vodo-ravnic ob kvadratih različnih so-odnosnih mer. Značilna je tudi. misel, ki jo ti umetniki deklarirajo: »Umetnik išče v lepem univerzalno. Najti lepo ni nič drugega kot odkritje univerzalnega.« Poenostavljeno rečeno pa je ne glede na smeri abstrakcij možno razdeliti umetnike te struje ja.« Do sorodnih spoznanj je pri- na poetično abstraktne in razum- -n__ske nefi^nrativrp Mpd št.pvilnimi šel samostojno tudi František Kupka. Vezi Kandinskega s skupino arhitektov, združenih v Bau-hasu, so naravne v skupni težnji po modernem izrazu v arhitekturi in v slikarstvu. František Kupka (1871—1957), po poreklu Ceh, dolga leta živeč ske nefigurativce. Med številnimi slikarji velja Omeniti med prvo-imenovanimi Hansa Arpa, Nico-lasa de Staela, Hansa Hartunga, med drugimi pa Rusa Maleviča in Tatlina, Moholy-Nagyja, van Doesburga in mnoge druge. (Nadaljevanje jeseni) VASILIJ KANDINSKI: »V MODREM« — olje — (1925), Bruselles, privatna zbirka. Skrbno podane geometrične ploskve na prevladujoči modri barvi asociirajo astralni svet, ki ga slikar poda ne ra-zumsko-logično, marveč poetično Boris Pasternak: DOKTOR ŽIVAGO »Razvoj gasilstva na Slovenskem« Prizadevanja in želje, da bi dobili Slovenci v pregledni obliki zgodovinski oris razvoja gasilske organizacije naših tleh, niso od včeraj. 2e več Piscev so v preteklosti zanimala ta vPrašanja; poskušali so nanizati najvažnejše dogodke in probleme iz živ-*l®nja in dela teh ambasadorjev požrtvovalnosti in pripravljenosti, toda a°slej je ostalo zgolj pri fragmentih. Letos, ob šestem kongresu gasil-j-ev Slovenije, pa je vsak udeleženec JJfejel knjigo Branka Božiča Razvoj 2e skoraj pozabljene so politične afere okoli Izida Pasternakovega Doktorja Zivaga, pozabljena je njegova odklonitev Nobelove nagrade, pozabljeno vse o gonji proti pisatelju, niti Hruščev ni bil preveč ljubezniv z usodo Pasternaka in, sam pokojni Nehru je zanj posredoval. Deset let bo že skoraj minilo od takrat. Sedaj imamo že film o Doktorju Zivagu z Geraldino Chaplin, imamo na gramofonskih ploščah posneto glasbo iz tega filma, slovita OB IZIDU NOVE PESMARICE Pred kratkim je izšla pesmarica za bi avtor opustil nepotrebno večglasji višje razrede osnovnih šol, ki jo je in spremljavo kitare, uredil Stanko Prek s sodelovanjem Janje Koroščeve, Ker je vprašanje larice oereče in ča- Iz dolgoletne prakse lahko zagotovo trdim, da je na tej stopnji malo učencev toliko notalnih, da bi iz zgoščene notne slike (večglasje in celo dvojno črtovje) izluščilo diskant, kaj osnovnošolske pesmarice pereče in čakamo na ustrezni priročnik že ves čas __j __________ ______________^ po osvoboditvi, je izid tovrstnega uč- Gasilstva na Slovenskem ~ki prikazuje Cenika za nas, glasbene učitelje, ved- šele drugi ali celo tretji glas. Uči- caioten razvoj gasilstva in njegovih no razveseljiv dogodek. telj je lahko zadovoljen, če mu mu- ---- Pohvaliti moramo avtorja, da je zikalni učenci odpojo drugi glas sa- upošteval obseg dečjega registra (oc mo po posluhu. Kitaristi pa sprem- malega g do dvočrtnega c), ki ga Ijajo narodne pesmi navadno kar otroci na tej stopnji zmorejo še ne- akordično. ker imajo te večinoma manj posrečen ^osežkbv pri nas. Knjiga, ki obsega skupaj s fotografijami in tekstom 255 ®'rani, je razdeljena na osem pogla-lJ- V prvem podaja avtor kratek pre-sied razvoja gasilstva skozi stoletja, nadaljnjih poglavjih pa podrobneje Pišu j e požarno službo na Slovenim, katastrofe in prostovoljno ga-ustvo. Svoj pregled nadaljuje z raz-/Ojem gasilstva med obema vojnama, NOB in ljudsko revolucijo, v «tih 1941—1049 ter z ustanovitvijo gajske zveze Slovenije. Knjigo zaklju-Vii • do(:iatek* v katerem je vrsta pra-u in določb gasilske zveze. _ Zgodovina je pisana poljudno, ima 'jjnmive opise slovenskih zgodovin-*ih razmer in bo nedvomno vzbudiva ?a.nimanie ne le pri poklicnih to-ariših, temveč tudi pri posameznikih ^ ustanovah, ki se zanimajo za to, ®nes vse pomembnejšo dejavnost. prisili j eno. Nekoliko prijem je imel izdajatelj pri izboru pesmi. Namen pesmarice bi moral bi ti, razširiti pesemski repertoar otrok z manj znanimi pesmicami, kot so »Jutri gremo v napad-«, »Na goro-« in druge, katere pojejo otroci izredno radi. Presenečenje za to stopnjo so ljubezenske pesmi (Ko so fantje. Oblaki) in uvrstitev nekaj najlepših narodnih in umetnih pesmi drugih narodov. , Dve pomanjkljivosti pesmarice bi bili: prvič - številčno preskromen izbor (za 4 razrede komaj 70 pesmi!), drugič - previsoka cena (1650 S-din) ki je nedostopna večini otrok. Cena bi bila namreč lahko znatno nižja, če strukturo popalne kadence. Odveč so tudi številni bistveni predznaki na začetku črtovja v določenih pesmicah. Sugestijo za to je dobil avtor verjetno od tov. Koroščeve, ki je povzela to iz funkcijalne metode. Smisel tovrstne transpozicije je vsekakor bolj teoretski kot praktičen. Tudi uvodne besede tov. Gregorca, ki niso zanimive za učence, katerim je namenjena pesmarica, bi lahko izostale. Sicer pa je učbenik kljub omenjenim pomanjkljivostim za nas, glasbene učitelje, koristna novost in pridobitev. Tone Breznik Larina pesem pa je osvojila svet. Cas hiti in tudi mi smo dobili konč-■ no prevod v slovenščino tega znamenitega dela. Cankarjeva založba v zbirki sto romanov je v prevodu Janka Modra izpolnila ta kulturni dolg do slovenske javnosti. Ali smo hoteli . s tem. da so se tako odločili za prevod Doktorja Zi-vaga v slovenščino, sedaj ko je že mimo vse, kar je bilo v zvezi z romanom senzacionalnega, dati delu tisti resni poudarek, ki ga pravzaprav zasluži? Naj bo kakor koli, vneli navdušenci za literaturo so Doktorja Zivaga prebrali takoj po prvem izidu v italijanskem, angleškem ali kakem drugem prevodu. Prebrali so ga na dušek kot predvsem literarno senzacijo, kot recimo Saganovo »Dober dan, žalost«, le da jim je Doktor Zivago segel mnogo globlje v srce, jih bolj pretresel. Tem bodo Se danes ostale v spominu mnoge zanimive misli, mnoga lirična mesta, mnogi, res nekomfor-‘mistični stavki tega lirično meditativnega neizprosnega iskanja resnice o našem času, o revoluciji, ki le usodno posegla v življenje in zavest mnogih ljudi na našem planetu. Mnogi se spominjajo prekrasnih mest, napisanih s čistim in iskrenim navdihom s tistim — rekli bi lahko — Pasternakovim načinom pisanja. Mnoga mesta opisa te nenavadne, čiste .enkratne ljubezni do Lare. Ljubezni, ki ji vsa narava , vse ve-1 soljstvo, vse okolje pritrjuje, jo hoče, ljubezni, ki se odvija sredi tuljenja viharjev v mrzlih zimskih nočeh, sredi beline snega, meseca in zvezd, sredi beline rjuh, vsa čista kot kristal. Mnogim se je vtisnila globoko v spomin tragična osebnost Strelnikova, tega popolnega proizvoda volje, vojaškega strokovnjaka, ki so ga boljševikii, potem ko ga niso več rabili, uničili. Njegovi opisi smrti, njegov plemenito skrivnosten odnos do stvari, ki so sicer neizbežne tudi v mirni dobi, ki pa med vojno postanejo mnogo bolj drastične in tudi banalne. Toda to blato se Dr. Zivaga ne pri- me. Njegov junak ostaja v vseh situacijah notranje dostojanstven, kot ’ bi hotel rešiti dobre navade in jih prenesti v nove čase, preko vseh banalnosti težkih časov. Očitno je, da je Pasternak dokaj pesimistično nastrojen pri osmilitvi velikih dejanj revolucije in 'dejanj po njej, tudi njegova čustva oziroma čustva Dr. Zivaga, s katerim se pisatelj brez dvoma identificira, niso na strani tistih, kot to kodeks revolucije zahteva in predvideva. Ta njegova čustvena orientacija, zaradi katere je imel tudi velike težave, se zdi, kot da je v nasprotju in kot da se zaradi nje krega ne samo s socialistično ideologijo, temveč z duhom časa, v katerem danes živimo. Zakaj težko je verjeti,\da naš čas še veruje v »ljubi svojega bližnjega bolj kot samega sebe«, torej tudi svojega sovražnika, težko lahko verjameš, da je res ljubezen do bližnjega najvišja formula življenjske energije, težko je dojeti Pasternakov smisel za tragičnost, ne samo, ker ni običajna za romane, ki pišejo o revoluciji, temveč, ker je dandanes redka. Morda je navidez nekaj paradoksalnega v tem, da je roman izšel nekako ob petdesetletnici oktobrske revolucije, roman, ki je »diskreditiral revolucijo«. Toda ta paradoks je posledica površnega ocenjevanja romana. Cim skušamo roman razumeti globlje in ga rešiti kakršne koli razprave o njem na ravni političnega, pridemo morda ravno do obratnega zaključka, kot ga je objavila »Lite-raturnaja gazeta«. Roman ni blatil revolucije. Ali je res blatenje revolucije, če je avtor s srcem na strani belih in da jih zaradi svoje nesmiselne hrabrosti postavlja celo višje kot rdeče, ali je vrednost in zgodovinska zasluga rdečih zato manjša ali njihova veličina skromnejša? Ali ni celo bolj veličastno boriti se proti hrabremu, plemenitemu sovražniku, ki ima moralne kvalitete, in ali hi zmaga v takem boju še bolj zaslužena in višje ocenjena? Ta misel, ki ni neznana antičnim narodom in diha iz mnogih zgodovinskih in umetniških del starih narodov, je v našem dvajsetem veku že nam malce tuja. Mi smo navajeni, da je sovražnik vedno slab in da propade, oni, ki zmaga pa je edino dober, pošten in hraber. Pri nas smo navajeni, da so beli zločinci in moralne reve, pokvarjenci, rdeči pa hrabri junaki itd Na zapa-du in v Ameriki mislijo isto kot pri nas ali v Sovjetski zvezi, le da so tam rdeči oni, ki so amoralni in slabi in ki propadejo. In vendar bi umetnosti in duhu tragičnosti bolj ustrezalo, če bi bili pravzaprav dobri eni in drugi in da bi tisti, ki bi padli, ne bili nič manj pošteni od onih, ki zmagajo, ali raje bolj, in da propadejo pač zaradi neke napake, recimo idej nezgodovinske zmote, ali raje našega najvišjega boga — 20. stoletja politike, ki lomi in uničuje osebnosti. Naš čas je brez dvoma nasproten duhu tragičnosti, kot jo pozna recimo grška tragedija, nasproten duhu tragičnosti, ki deloma veje iz tragičnih usod Pasternakovih junakov. To bi z lahkoto dokazali, če bi primerjali umetniška dela iz naše revolucije z epiko, ki opisuje podobne borbe in pokole starih časov. V nas ie manj plemenitosti. Ali ni morda Pasternakov roman iskanje take plemenitosti, iskanje in vera v plemenito dobroto, ki bi naj vendarle na koncu zmagala? Ne gre torej zgolj za komformizem in nekom-formizem, ni to edini razlog, da nimamo velikega teksta o revoluciji, teksta, ki bi govoril resnico, »vsem v imenu vseh«. Ali je Pasternakov roman našel to resnico? In če je ni, če smatramo, da je njegova omislitev zgodovinskih dogodkov zmota, da je sploh vera v plemenitost in dobroto zmota, da je ljubezen do sovražnikov', posebno še mrtvih, zmota, ali nam ne ostane potem res samo še to kot v nekaterih trenutkih junakov romana Živa-gu —»blaznost«?, llih i: M. S. DAVID RIMAŠ: LAJANJE V LUNO Čakajoč na godota Pes mi je zaupal: Če bi ne la-iel, bi teže čakal na jutro. , Povzetek prvega in drugega planja: Vladimir in Estragon ®dita na razmajanem šolskem p°Pnišču in čakata na gospoda k Pdota, ki jima je obljubil, da in bri.®eI in Jima pomagal. Dolgi p sivi bradi jima segata do raz-lm ane šolske ograje. Neki frko-iu je privezal za ograjo, a on imir in Estragon tega ne s* Vladimir je preveč zapo-brJ1 -Z ^azruišljanjem, Estragon z n,an.iem starih časopisov. Čakajo je'skoraj edina vsebina pr-dveh dejanj. Iz razgovorov. jA^gonistov izve publika, data-j,le čakata že od Metuzalema. bfJt St? Potrpežljiva, skleneta, da in ■ ikala- Gospoda pa hi in ni' Padejo različni potepuhi 2a ^ varajo, da Godot prihaja, odjo .enutek jim verjameta. Ko fak'10’ j® zaradi obljub njuno še bolj. mučno, trpko in sta2Upn0, Prvo in drugo dejanje Ei.r ,p°lni ribjega molka in ab-ču aih dialogov. Čakanje pač eka utrudi in deformira. Madim-6 deianje: “junur: Vedno, ko pridem do ekih odnosov ali do nekega J^uja, se znoči, napoči čas po-+ n?slednji dan pa moram začeti vse znova. Sit sem tega rušenja in zidanja. (Molk rož) Estragon: (Izza časopisa) Kaj ti pa spet je? Vladimir: Sit sem že tega čakanja. Naj pride gospod Godot, ali pa naj sporoči, da ga ne bo. Estragon: Gospod da bi sporočil, da ga ne bo?! Dovolj je, da je obljubil, da pride. Dolžna sva ga čakati, saj je najin dobrotnik. (Molk oči.) Vladimir: Estragon, prijatelj moj, povej mi, kako si ti predstav-. ijaš najinega velikega dobrotnika. Je tudi v fraku in cilindru, kot je moj? Estragon: Dobrotniki so vedno skromno oblečeni. Mislim, da je po noši podoben klovnu. Vladimir: Tudi jaz mislim, da ima velika usta. (Molk prstov.) Vladimir:, Lase ima kratko pristrižene, brado ima gladko obrito. Eden tistih je, ki niti pri frizerju ne čakajo. Krojač jih obiskuje na domu, čevljarjev ne potrebujejo. Estragon: Da, eden tistih, ki takoj zarobanti, če v lokalu ni takoj postrežen. Vladimir: Je časopis, ki ga bereš, od danes? Estragon: 2e nekaj mesecev je star. Vedno sem rad bral stare časopise, ker nisem nikoli N imel toliko denarja, da bi kupoval nove. Pa še tako zabavno je to počenjati. Spoznaš, da se na svetu nikoli ne zgodi ničesar novega. Problemi, težave, uspehi, uboji, nesreče, reklame in mali oglasi odtujenih ljudi. Enolično kot najino čakanje. (Molk trave.) » Vladimir: Kako pa tvoja žena gleda na tole tvoje čakanje? Estragon: Potrpežljiva je kot rastlina. Ničesar ne reče več. Sicer sem ti pa o njej pravil že v prvem dejanju. Vladimir; Da, da, spominjam se, da si mi pravil o njej pred dvajsetimi leti. Estragon: Pozabljaš, prijatelj! Pred dvajsetimi leti se je dogajalo vendar drugo dejanje. Vladimir: Bo tako, bo. Ti si edini, ki mu še lahko kaj verjamem. (Molk svetlobe.) Estragon: Zanimivo, zelo zanimivo. Tukaj piše, da nas bo obiskal. Vladimir: Piše, da nas bo obiskal? Pokaži! (Bere)... agencija je sporočila, da bo obiskal našo državo predsednik neodvisne države ... Jaz sem pa mislil, da piše o gospodu Godotu. Estragon: Glej, tukaj pa piše, da bo naša delegacija obiskala Madagaskar. S tamkajšnjo vlado se bo pogovorila o gospodarskih in kulturnih stikih. Vlado Madagaskarja posebno zanimajo naši uspehi na prosvetnem področju, piše. Vladimir: Ti, kje je že Madagaskar? Estragon: Si pozabil, da je to otok vzhodno od Afrike? (Molk kamna.) Vladimir: Vreme se spet kisa. Mislim, da v slabem vremenu ne bo prišel. Obleko bi si zmočil. Estragon: Nič se ne ve. Vladimir: Zavidam ti, da lahko bereš. Meni se vs?#a knjiga ustavi na sedemnajsti strani. Sicer pa zadnje čase prebiram samo še Večernice Mohorjeve družbe. Posoja mi jih mati. Precej v letih je že in zadnje čase se pritožuje, da ni več tako čvrsta, kot je bila pred leti. Estragon: Tvoja mati je res zanimiva ženska. Vladimir: Zanimiva je že, a ne vem, zakaj se vedno hvali, da je bila rojena istega leta kot Maksim Gorki. (Molk zvezde.) Estragon: Bova tudi med počitnicami čakala na gospoda Godota? Vladimir: Zakaj p* ne? Še več časa bova imela! V počitnicah zna priti. Deček: (Pride z desne.) Gospoda... Vladimir: Te je poslal gospod Godot? Deček: Da, gospod. Vladimir: Ti je naročil, da pride? Deček: Naročil je, da pride, da gotovo pride. Kdaj pride, mi ni povedal. Rekel je, da čakajta. Vladimir:: Torej pride za trdno? Deček: Za trdno, je rekel. (Odide in pokaže zijala.) (Molk jutra.) Estragon: Tako majhen, pa nama že kaže zijala. Potrpežljivost nama daje pečat ničvrednosti. Ce ga jutri ne bo, bom zapustil tole šolsko stopnišče. Vladimir: Ne stori tega. Kako naj čakam sam? S kom se pogovarjam, ko pa tako potrebujem tvojih besed. (Molk čela.) Zenska in Potnik: (Z leve.) Gospod trgovski potnik! Tako težko sem vas pričakovala ... Vladimir: Prijatelj, glej, nekdo prihaja! Mogoče je gospod Godot. Aktovko ima in dežnik. Estragon: Mislim, da ni pravi. Preveč molčeč je! Ne vidiš, da samo ona govori. Zenska: Hladilnik bi vzela na kredit, saj brez njega ne morem biti. Zadnjič sem morala stran vreči četrt kilograma margarine, ker se mi je pokvarila. Pred letom dni sta se mi pokvaril dve jajci. Sama škoda, vam rečem, če človek nima hladilnika. Potnik: Da, gospa. Ni sodobnega gospodinjstva brez hladilnika. (Odideta v desno.) Vladimir: Spet nič! Takoj sem vedel, da ni pravi. Pa tudi sivih las ni imel. Estragon: Torej ima gospod Godot sive lase? Vladimir: Mislim, da bi jih moral imeti! Estragon: Jaz pa mislim, da jih nima. Od česa naj bi imel sive lase? Vladimir: Imaš prav! Od česa naj bi jih imel. (Molk groba.) (Molk kaplje.) (Molk dlani.) Vladimir: Spet nekdo prihaja! Z obraza mu berem, da ima novico za naju. Ima jo, saj prihaja z vrha. Estragon: Niftia je. Pusti me, naj berem! Vladimir: Glej, maha nama z nekim pairjem! Neznanec: (Na prizorišče ga spustijo izpod stropa na škripčev. ju. Nekako tako kot v grških tragedijah.) Godot prihaja! Prihaja počasi, a zanesljivo. Njegova pot je dolga in težka. Ne čakajte ga več! Na stopnišče se vrnite šele v gospodovem letu 1970. Takrat zanesljivo pride! Vladimir: Leta sedemdeset, pravite!? Neznanec: Zanesljivo leta sedemdeset! (Molk zastora.) Pravni nasveti VPRAŠANJA IN ODGOVORI VPRAŠANJE: B. M. sprašuje, ali zna strokovna izobrazba, je za čas, telju s pedagoško akademijo za raz- ima najmanj 216 dni pouka. Učenci je mczno razporediti učno moč, kate- dokler niso opravili strokovnega iz- redni pouk in kakšen učitelju z uči- srednjih šol pa imajo v šolskem le-re delovno mesto je ukinjeno zaradi pita, torej za čas pripravniške dobe teljiščem - pedagoško gimnazijo, tu najmanj šest tednov šolskih počit-premajhnega števila učencev, na dru- dopustno znižati osnovo, ker še ne Osnovna pravila glede delitve sred- mč. Časovno razporeditev šolskega X113, _centr-^3n^ izpolnjuje vseh zahtev dela oziroma štev osebnih dohodkov, ki jih vse- leta ter trajanje pouka in šolskih x~ xr* ' bodo tej zahtevi buje TZDR so: počitnic v šolskem letu določi s šol- " 1. Osebni dohodek delavca je odvi- skim koledarjem republiški sekretar delovnega mesta in ustrezali šele po končani pripravni- kjer bo potrebna še ena učna moč? Ali je taka premestitev na drugo de- lovno mesto dopustna in kakšen je ški dobi oziroma uspešno opravlje- sen od delavčevega delovnega pri- za prosveto. Iz tega sledi, da šolska Krit^Jr-* rn ’x .. nem strokovnem izpitu. V interesu spevka, ki ga. delovna skupnost ugo- obveznost znaša praktično deset me- ODGO\ OR: Trajnejše zmanjšanje prizadetih delavk je bilo torej, dasta tavlja po osnovah in merilih, ki so secev,' in sicer od T. septembra do .5- ozirofTla poslovanja (sem vsaj po preteku dveletne prakse op ra- v načelu določena v statutu kot naj- 30. junija. Kaj spada v delovno ob-^ zman3Sanje števila učen- vili strokovni izpit, če pa tega še do- višjem aktu delovne skupnosti, po- . veznost učitelja poleg učne obvezno- 2™ • .vzr°'k prenehanja dela, slej nista opravili, ju zakon v tem drobneje pa so urejena v pravilniku sti, določa 47. člen cit. zakona. 2e Tnvnpa?1^^1-(xipravit?; d?“ Pogiedu _ne varuje. Določila pravilni- (79. člen TZDR). Izhodišča za osnove, sami ste ugotovili, da izlet maturan-za prenehanje ka o delit n osebnega dohodka doma ki jih delovna skupnost določa, so ■ tov m obvezna ekskurzija • kot med a dQl°'55QpoŠc>ja, n?a^nri^-,?1^e^Sfe5nega doI'i0'dka Pn" zlasti; vrsta delovnih nalog, ki jih ima šolskim letom, zato je verjetno ne ca tega f3?10" Z ° delavec na delovnem mestu (npr. pouk- boste mogli smatrati kot drugo delo ga povzročila izpopolnitev organiza- srednjem šolstvu kakor tudi s TZDR. in. z ninjn zvezane nroste naloge)* v okviru delovne obveznosti še do- Sltoptov Ud pi? ^ar U ,str(*ovni ShtevnoTnalo^o^alela"^ le&lTe /ato? klf zS tefeno d?u- členu TZDR kot nocoj za ° oren Phanih fet’ ti do i r ORR r?/klf stavija pred delavca določene zahteve go delo povezuje z vzgojno izobraže- Sl^u_.T.Z?R^? pog^.za Prenehanje tj.j do 16, maja^ 1968, v kolikor gl€de* delovne, sposobnosti. (strokov- valno dejavnostjo šole! kar pa izlet na izobrazba, delovne navade, iznajd- maturantov ni. Iz tega sledi, da šola Ijivost pri delu in podobno); vpliv, ni dolžan plačati vodji izleta potnih V takih primerih zadostuje ugotovi- vzgojno-izobraževalnega dela, bodo tev, da se je v delovni organizaciji tudi upravičeni, da se s pravilnikom zmanjšal obseg dela oziroma poslova- določeno 10 odstotno znižanje ukine, n ja v določenem časovnem razdobju ' in da ima to zmanjšanje trajnejši zna- VPRAŠANJE: Kako bo ljubljan ki ga ima delavec na uporabo sred- stroškov ih dnevnic. Ni pa s tem re-stev glede na njegovo mesto v orga- čeno, da ne bi smela šola prispevati _ _ nizaciji dela in delovni pogoji (npr. del sredstev za tak izlet. To pa je čajrijrda v daljšem‘razdobjuCTl pril ska temelja"žcbraževalna skupnTs« vzgojno delo z defektnimi otroki tW.). seveda odvisno od določil splošnega čakovati normalnega obsega dela. Za pri dodeljevanju sredstev šolam v na- 2. Sredstva za delitev osebnih do- a-kta šole. tak način prenehanja dela ni potreb- slednjem šolskem letu vrednotila pe- hodkpv so nadalje odvisna pd delov- a o axtTf • na predhodna sprememba splošnega dagoško uro učitelja z diplomo peda- nih in poslovnih uspehov delovne VPRAŠANJE: - _ 0 , _ akta po predpisanem postopku, kot je Seške akademije za razredni pouk? enote, v kateri delavec dela, Sodražice ima zi let, 10 to slučaj pri odpravi delovnega me- ODGOVOR: Izobraževalna skup- 3. Sredstva za delitev osebnih do- uiesecev m 7 dni nepretrgane delovne sta, teniveč • zadostuje ustrezen sklep n ost SR Slovenije in predsedstvo re- hodkov so nadalje odvisna tudi od dobe pred devetimi meseci pa Ji je pristojnega organa. publiškega odbora Sindikata delav- delovnih uspehov celotne delovne or- Pre”. a , !?vno razmerje na šoli Ce pa je šola že sprejela spre- cey družbenih dejavnosti sta pri p ra- ganizacije, v kateri delavec dela, kar J?; disciplinskih razlogov. Kot ucite-membo splošnega akta in odpravila X1\a ^snutek dogovora o vrednotenju pomeni, da se delijo, po osnovah, na- lJlca kljub prošnjam ne more_ dobiti delovno mesto, pa je seveda dolžna ftela šolskih zavodov, ki ga mislita v vedenih pod točko 1, vendar1 v bk- zaposlitve. Zato sprašuje; če ima se ponuditi delavcu, ki je doslej delal na kratkem skleniti. Iz tega osnutka pa viru tistih sredstev s katerimi raz- kakšno možnost pritožbe zoper od-odpravljenem delpvnem mestu, drugo izhaja, da naj bo enota za ceno izo- polaga delovna' skupnost Po dolo- l0^t>° o izključitvi in kakšne so mož----------- -------------- ------ h-.*-------------------------.r^.. .. ai,h 62> člena zakona b; nostl ter postopek za upokojitev? zavodih pa pripadajo zavodu sredstva ODGOVOR: za osebne dohodke in. za za do vol j e- Zoper sklep. o. izključitvi iz delov- vanje skupnih potreb delavcev, ki šo ne skupnosti ste' imeli takoj pravico sorazmerna uspehom njegovega dela do delovnega spora v 30 dneh od pri zadovol j evan j d' družbenih potreb, spre jema, dokončne odločbe. Ta rok pri čemer morajo biti osebni dohodki pa je že pretekel in ste tako izgu-delavcev v zavodih usklajeni z oseb- bili pravico do tožbe. Prav tako ni-nimi dohodki delavcev, ki opravlja« mate nobene možnosti pritožbe zoper . jo ustrezno delo v drugih delovnih to, ker vas šole’ ne'marajo sprejet! organizacijah. : - t v- v, delovno , razmerje. Delovne orga- .r. i ot7 Ker je eno. izmed meril za deli- mzacije namreč nišo dolžne sprejeti ustrezno delo. To pa-vam ie delovna brazevanja cena pedagoške ure, v ka-organizacija ponudila, ko vas razpo- tfld morajo biti zajeti materialni 'strb. reja na drugo delovno mesto v cen- ški< amortizacija zgradb in opreme, tralni šoli. Vaš ugovor, češ da bo na osebni dohodki s prispevki, normalni šoli odslej le kombiniran pouk in da stroški skupne porabe in obvezna reto ne pomeni izpopolnitve organizaci- z?rva. Oba partnerja sta tudi ugoto-je dela, bi torej ne bil dovolj tehten v^a» da ?lC> v letu 1967 znašali' popreč-razlog in torej ne bi z ugovorom osebni dohodki delavcev v gospo-uspeli, niti ne bi uspeli v delovnem darstVu (brez direktorjev)- na območ-speru pred sodiščem. . Ju SR Slovenije: — na delovnih mestih „ ______ VPRAŠANJE: Upravni odbor do- strookvno izobrazbo 1600 N-dinariev, ma crertnipčnllr ia t,Q c _h __ na delovnih mectih t ni »j«. c*».« je eno. wan«a ineru za. ejen? mzacije nanueu niso uui/.ntr s^i-cjcti ravnava! vlogo vzRniitpljic ki prosUa’ k(>vno izobrazbo 1310 N-dinariev tev osebnega dohodka tudi strokovna delavca na delo.pa čeprav izpolnjuj^ da se jima ukine odstotno znižlnje -na delovnih mestiv izobrazba, je treba glede na vpra-. formalne pogoap, če ugotovi da ni osebnega dohodka kot pripravnicama. To znižanje osebnega dohodka je določeno s 14. členom pravilnika o delitvi osebnega dohodka delavcev doma. Ali sta glede na to, da je predvidena izobrazba za delovno mesto vzgojiteljic višješolska izobrazba, ki sta jo po določilih zakona o srednjih šolstvu dolžni pridobiti v petih letih c d izida zakona, kakor tudi opraviti • . izobrazba, je treba glede na vpra-. formalne pogoje, ce ugotovi aa m SSSJ5SK3 EH'"« Sffi« ni pouk ali predmetni pouk) medtem člena zakona ' o osrtovni šoli. S vetu-ko ima .uspešnb opravljeno učitelji* jem .vam, da se, pozanimate .za zapo-šče (pedagoška grnnazija) rang sred- sli.tev v kakšnem drugem poklicu in nje šole. Glede merila strokovne 'izo- izven šole. Kar se tiče upokojitve,^ brazbe bo torej razlika med pedago- pa ste'Viavedli-le: dčlovno dobo. ne paško gimnazijo in pedagoško akaderhi- tudi starosti. Zato ne morem kon- kavno izobrazbo 770 N-dinarjev, ter da so osebni dohodki 'v šolstvu poprečno za eno četrtino nižji od navedenih osebnih dohodkov v gospodarstvu. Oba partnerja sta spričo takega stanja sklenila, da bi izboljšali materialni položaj šolstva že. v letu 1968 in 1969 in da bi ... ____ _____ ™„„. _ ___ ..._____ zaoetaianie do- saJ pedagoška akademija po krefne]‘e odgovoriti. Po temelj, zako- strokovni izpit, zadosten razlog, da se hodka šol jjovsem odpravili' vsaj leta izobrazbe višjo izobrazbo, pe- nu o pokojninskem zavarovanju sta 10 odstotno znižanje osebnega dohod- Pri teh podatkih pa je seveda ^ ka ukine? ODGOVOR: Po zakonu o srednjem šolstvu so vzgojitelji v domovih 1 o Vi Im 1 /-V O, + ^ rio- J .—. — J __1 : treba razumeti, da gre predvsem za globalno kalkulacijo vrednosti dela v šolskih zavodih. Ko bo sklenjen ta dogovor, bo prav gotovo vplival tudi na stališča in vrednotenja dela v temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana, ki bo skladno z materialnimi sredstvi skušala uresničiti to, kar je v navedenem osnutku predlagano. Več o tem pa ne lahko le tiste osebe, ki imajo predpisano pedagoško in strokovno izobrazbo (glej 36. člen cit. zakona) in ki so opravili strokovni izpit, kar pa morajo opraviti po dveh letih vzgojno izobraževalnega dela oziroma najkasneje v petih letih opravljanja tega int>reTT1 dela. V kolikor vzgojitelj ne opravi v nl< ^,, „0’ petih letih strokovnega Izpita, ne sme 0 011 sPreletl-več opravljati vzgojno-izobraževalne- vun/1 s a iwti-. ga dela v domovih. Iz teh določil za- a n kona o srednjem šolstvu je torej jas- n,ft' It,,!,?™5 ; ’ ,kakšna l)Ia K.im' ?k°l I5€lr_ ?? je delovni čas pedago- potrebne priloge. V kolikor mislite dagoška gimnazija pa le srednjo izo- pogoja za pridobitev oravice do sta-brazbo. rostne pokojnine: pokojninska doba .in leta starosti. Glede na pokojnin-VPRASANJE: sko dobo izpolnjujete pogoj za upo- Kolikšna je učna obveznost učite- kojitev. glede starosti pa verjetno ne, Ijice praktičnega pouka, ki dela s sai mora biti žena stara 53 let in mo-skrajšanim delovnim časom zaradi po- ra imeti najmanj 20 let pokojninske: rodniškega dopusta, sprašuje Gostin- dobe. da pridobi pravico do nepolne Ska šola Celje in dodaja, da je učna starostne pokojnine (glej 24. člen te-obveznost učiteljice praktičnega po- metljneg-a zakona o pokojninskem zanka 28 ur tedensko. varovanju). V poštev bi mogoče prišla onrovOH• invalidska upokojitev, v kolikor ste oajvuii. ^ dej0 popolnoma zdravstveno nesoo- Na to vprašanje smo, kot ste že sobni, kar pa mora ugotoviti invalid-sami ugotovili, odgovorili v 9. števil- ska komisija pri zavodu za socialno ki »Prosvetnega delavca«. Točno je, zavarovanje na predlog lečečega da znaša v smislu 1. odstavka 45. čle- zdravnika. Prošnjo za upokojitev pa na zakona o srednjem šolstvu OJr. morate vložiti' sami. Zato imajo za-1. SRS, št. 18/67) učna obveznost učj- vodi za socialno zavarovanje posebne pouka 28 ur teden- obrazce, kjer so navedene tudi vse Janko Brunet dipl. pravnik nazijo? Nadalje sprašuje, če je 'štu- škili delavcev sestavljen iz učne ob- resno na Upokojitev, potem priporo- dij na pedagoški akademiji za raz- veznosti (28 ur tedensko) in delov- čam, da se gledč prošnje in potrebne redni pouk enakovreden študiju za nega časa, ki je potreben za pripre- dokumentacije obrnete na pristojni predmetni pouk? vo in druge izvenučne obveznosti (kar komunalni zavod za socialno zava.ro- ODGOVOR: znaša v našem primeru 14 ur teden- vanje za nasvet in pomoč. Predvsem je treba takoj poudariti, ®ko), je treba, kadar gre za skra/j-da ima TZDR glede delitve sredstev šanl delovni čas zaradi porodniškega za osebne dohodke le temeljna pra- dopusta, sorazmerno zmanjšati oba vila, ki jih določa že ustava SFRJ, elementa delovnega časa. Od polnega __-_________ _______ ... _ medtem ko podrobnejšo ureditev za- dek>vnega časa 42 ur tedensko mora sprejet v delovno skupnost kot pri- kon prepušča statutu in pravilnikom faka delavka opravita 24 ur teden-pravnik. Ker gre torei za delavce-za- delovne skupnosti. Zato je-brez poz- sk<>, od česar približno odpade 16 ur četnike, ki iim je k pridobljeni šol- navanja teh splošnih aktov delovne tedensko na učno obveznost, pne- ; ski izobrazbi potrebna predhodna organizacije nemogoče ugotoviti, kak- ostanek 8 ur tedensko pa rta pre- ; praksa v stroki, da se mu lahko pri- šen osebni dohodek bi pripadal uči- ostala dva elementa (pripravo in dru- "razpisuje delovno mesto ge izvenučne obveznosti). ! ■ — učitelja za razredni pogoje za opravljanje dela vzgojiteljev, Dokler delavec, ki opravlja delo vzgojitelja, ni opravil strokovnega izpita, ni izpolnil še vseh pogojev za to delovno mesto in je torej še vedno pripravnik. V smislu določil 78. člena TZDR pa je delovna'organizacija upravičena drugače določiti osnove za obračun osebnega dohodka delavcu, ki je bil ................... j OSNOVNA SOLA ŠENTJUR PRI CELJU Ob zbiranju denarja za Onkološki inštitut Nepričakovano velik uspeh VPRAŠANJA: B. J. iz Šempetra sprašuje, če se lahko določi v pravilniku o delovnih razmerjih, da se šteje v dopust ali v delovno obveznost vodenje zaključnega izleta maturantov; ali mora šola plačati vodji izleta potne stroške in dnevnice, čeprav to-nisio več učenci in to ni obvezna ekskurzija kot med šolskim letom, in kdaj se konča pouk, U Stanovanja ni. ..................m j OSNOVNA ŠOLA SOSTRO Sredi maja so šole prejele gradivo za zbiranje denarja, s katerim bo odbor sklada za gradnjo novega onkološkega inštituta v Ljubljani že jeseni začel graditi prvo, prepotrebno stavbo novega inštituta. O tem smo obširneje že pisali v deveti številki PD, 15. maja 1968 in tudi poskušali razložiti, zakaj je ta akcija prišla prav med šolsko mladino in zakaj je bila poverjena prav prosvetnim delavcem. Te dni smo prejeli na uredništvu obširno pismo, v katerem nam odbor sklada za gradnjo'novega onkološkega inštituta v Ljubljani najprej sporoča svojo iskreno zahvalo za dragoceno pomoč, ki jo je pomenila naša objava, nato pa izreka vse priznanje m pohvalo učiteljem in mladini. Po dobrih dveh tednih zbiranja sredstev je odbor prejel zbrani denar in obveznice od 224 šol, izmed 1150 šol; katerim so poslali zbiralno gradivo. Lestvica zbiralcev je trenutno, če jih razvrstimo po skupni vrednosti zbranih prispevkov, preračunano na enega učenca oziroma dijaka, takale: Posamezne šole so darovale na učenca povprečno N-din: O. š. Lokve 27,60, o. š. Turjak 26.90, o. š. Golo pri Igu 23,95, o. š. Sovodenj (Škofja Leka) 16,53, o. š. Trboje pri Smledniku 13,64, o. š. Podšnik pri Litiji 12,36, Vzg. v. zav. Sp. Šiška, Lj. 12,28, O. š. Ambrus 11,80, o. š. M. Pečarja, Cunuče 11,10, o. š. Nazarje 11,10,o. š. Branik 10,60, o. š. Kranjska gora ld?50, o. š. D. Jensko, Cerklje 10,20. I. o. š. Celje 7,75, o. š. Gradišče, Dole 7,10, o. š. Srednja vas v Boh. 6,87, o. š. T. PROSVETNI DELAVEC List izdaja republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije — Izide štirinajstdnevno med šolskim letom*— Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Drago Ham. Naslov uredništva: Ljubljana. Poljanska 6-II, tel. 315-585. Naslov uprave: Ljubljana. Nazorjeva 1, tel. 22-284. Poštni predal 355-VII. Letna naročnina 10 N-din (1000 S-din), za šole in druge ustanove 20 N-din (2000 S-din). Štev. tek. računa: 501-8-26-1. Tisk: CZP Ljudska pravica. Tomšiča 6,83, o. š. Ro na Dol. 6,52, o. š.Knežja vas 6.44, o. š. Trzin 6,44, o. š. Sivce na Blokah 6,45, o. š. Peče pri Moravčah — 5.50, Žabnica pri Kranju 5,24, o. š. Pragersko 5,08 o. š. Gor. Trebuša 4.20, o. š. Sp. Hrušica 3,58, o. š. Slatina Radenci 3.27, o. š. Komenda-Moste 3.20, o. š. Makole 2.70 o. š. Dvorska vas 3.55. Seveda pa to ne pomeni, da se ostale, zlasti večje šole, ne bodo prav tako, ali pa še bolj izkazale. Preseneča in obenem razveseljuje nas velik odziv in še večji uspeh malih podeželskih šol iz razmeroma širomašnih krajev naše domovine. Tudi tu vidimo lep dokaz, da tisti, ki jim ni postlano z rožicami, še bolj čutijo z drugimi, ki so v stiski, kot oni, ki bi morda lahko naredili mnogo več, kot so — a do vsega nimajo tako plemenitega odnosa. Ker do konca šolskega leta ne bomo pisali ponovno o tej akciji, poudarjamo še naslednjo prošnjo sklada: Upamo, da bodo zadnji dnevi po opravljenem zaključnem izpraševanju in redovanju primerni za zaključena prizadevanja, pa tudi šolarji si bodo morda lažje utrgali kako urico, da bodo poprosili za prispevek svoje sosede, znance in sorodnike. Obenem ponovno poudarjamo, da se ne bojte povpraševati tudi za obveznice skopskega posojila, saj so jih nekatere šole zbrale izredno lepo število — celo v malih podeželskih šolah. Mnogo ljudi jih celo raje daruje kot pa gotovino. Ker bomo celoten obračun akcije zaključili komaj do septembra 1968, bomo 14-dnevno objavljali vse prispevke v sobotni številki časopisa "Delo« tako. kot bodo po vrsti prihajali. . Kar pa zadeva nagradno tekmovanje, lahko sporočimo, da šmo do sedaj zbrali že lepo število nagrad, in to moped, dva šolska mikrofona, osem parov smuči, otroško kolo, električni vrtalni stroj, tri kalorifer-je, dvoploščni električni kuhalnik itd. Za vse ostale nagrade, med katerimi bodo še televizor, radij ski-aparati, tranzistorji, gramofoni, fotoaparati, pa bomo poskrbeli, da jih bomo zbrali do septembra Prepričani smo, da nam bo tudi tokrat z vašo plemenito pomočjo in cb vnemi naše srčno dobre mladine, kar najbolje uspelo skleniti našo skupno akcijo. Vsem, tako zbiralcem kot vzpod-budnikom želimo zdrave, zadovoljne in lepe počitnice, da bi si v njih nabrali čim več zdravja, moči in kondicij za uspešno delo v novem šolskem letu! šolsko leto oziroma šolska obveznost 5 razpisu j e delovni mesti dobe zaključno ^spričevalo ali po’šol- | — Učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P — učitelja za telesno vzgojo, PRU alj P za maturante (z zadnjim dnem, Jričevalo ali po šol- • skem koledarju 31. 8.)? ODGOVOR: : Šolsko leto se po 15. členu zakona l o srednjem šolstvu (Ur. 1. SRS št. ! 18/67) začne 1. septembra in .se kon- .• ča 31. avgusta. Vsako šolsko leto pa | Osnovna šola »Jurij Vega« Moravče razpisuje naslednja prosta delovna mesta: — učitelja za slovenski in srbohrvatski jezik PRU ali P — učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P — učitelja za telesno vzgojo, PRU ali P e* POSEBNA OSNOVNA ŠOLA STRUNJAN razpisuje delovni mesti: 1 defektologa z diplomo PA ortopedske smeri 1 učitelja telesne vzgoje ki se bo usposobil za korektivno telovadbo z duševno nezadostno razvitimi otroki — z ustrezno diplomo VPŠ ali PA Stanovanja ni. Kandidati naj pošljejo prošnje s priloženo dokumentacijo z življenjepisom v roku 15 dni po objavi razpisa. Osnovna šola »Oton Župančič« Rogažovci razpisuje naslednja prosta delovna mesta: — učitelja za likovni in gospodinjski pouk, PRU ali P — učitelja za razredni pouk, U alr PRU Prijave sprejema razpisna komisija do zasedbe delovnega mesta. jniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiffl^^^ g Razpisna komisija pri 1 OSNOVNI ŠOLI DOMANJŠEVCI g ponovno razpisuje delovno mesto | _ RAVNATELJA Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima srednjo, višjo ali visoko izobrazbo pe- a dagoške smeri — da ima 10 let vzgojno-izobraževalne prakse s |j g strokovnim izpitom m — da obvlada slovenščino in madžarščino g — da je sposoben vodenja in družbeno aktiven § U Na voljo je družinsko stanovanje. 1 Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom m J§: pošljite; razpisni komisiji osnovne šole Domanjševci 15 dni g i po objavi razpisa. fflllllllllM .... I!!IIIIIIIIII|[!IIIIIIIIIIII!!IIIIIII!IIIIIII1IIIIIII!IIIIIII!IIIII!!!!!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIII!!IIIIII!IIIIII!!IIIII!IIIIIIII!!IIII!I!III1I!!IIIIIIIIIIII!IIIIIIII1III1IIIII0III!I!IIII1IIIIIIDIIIIIIII1III1IWW^|I ■ i D OSNOVNA ŠOLA HAJDINA 1 razpisuje naslednja delovna mesta: J ■ — 1 UČITELJ ZA RAZREDNI POUK, U — 1 UČITELJ ZA ZGODOVINO IN ZEMLJEPIS, 1 PRU (polovični delovni čas) — 1 UČITELJ ZA MATEMATIKO, PRU (za dva meseca) — 1 UČITELJ ZA TELOVADBO, STU š (za polovični delovni čas) g Vsa delovna mesta so razpisana za določen čas. Stanovanj ij 1 ni. Nastop službe 1. septembra 1968. Ill!lllllllllllll!lllllllllllll!ll!IHIIIIIII!lllll!l!lllini!!llllllllllllllllilllllllll!lllli!lllll!l!!lllllllll!lllli!llllllllilllllllllll!llllllllllllllilllllVlllllllllllUIIIII!lll!!IIIHII!II!llllll!lllll!lllllllllllll!IIWIl[ir OSNOVNE ŠOLE VIDEM OB ŠČAVNICI Razpisna komisija razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Pogoji: — srednja, višja ali visoka izobrazba -— 5 let pedagoške prakse — splošni pogoji po ZOS Vlogo z ustreznimi dokazili pošljite na naslov komisije za razpis delovnega mesta ravnatelja pri osnovni šoli Videm ob Ščavnici. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. ....................................................................................................... 1 Na podlagi 6. čl. pravilnika o medsebojnih delovnih raz- g 1 merjrh na ‘ J 1 NIŽJI GLASBENI ŠOLI ORMOŽ 1 ..................................................... ... 1 g razpisuje razpisna komisija NGS Ormož delovno'mesto J — PREDMETNEGA UČITELJA ZA PIHALA Poleg splošnih pogojev je potrebna za razpisano f delovno mesto pedagoška akademija — glasbene g smeri in 3-letna praksa v' stroki : . , . g H Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. g Kandidati naj pravilno kolkovane vloge s kratkim življenje- S g pisom pošljejo Nižji glasbeni šoli Ormož. §J Vlogi naj priložijo dokazilo o šolski izobrazbi. llllllllllini[|||||l!!lllllll!lllllllll!!llllllll!lll[llil!!llllllllll!lilllllllllllll!lllll!ll!!llllll!llllllllllllllilllll!lllllll!l!llllllllllll!lll!lllllll!lllllll!l!!llllll!!!llllllllllllllllll!llllll!l!!lllllllll!IIIUi^|;^ Razpisna komisija pri DOPISNI DELAVSKI UNIVERZI v Ljubljani Parmova cesta 39 razpisuje naslednja prosta delovna mesta na • EKONOMSKI DOPISNI SOLI ZA 6DRASLE: — profesorja — ekonomista za ekonomske predmete matematične skupine — profesorja — ekonomista za ekonomske predmete poslovne skupine — profesorja za nemški in angleški jezik • IN HONORARNA DELOVNA RAZMERJA ZA UČNE PREDMETE: i—ekonomski predmeti — matematična skupina — zgodovina — gospodarski zemljepis — politična ekonomija z ekonomiko SFRj — temelji državne in družbene ureditve SFRJ — strojepis Kandidati morajo poleg splošnih pogojev imeti visoko strokovno izobrazbo pedagoške smeri s strokovnim izpitom in izkušnje pri izobraževanju odraslih. Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 15 dni po objavi razpisa. Nastop "službe za mesta v-rednem delovnem.razmerju 1. sep-, tember 1968, za honorarna po dogovoru. GLASBENA ŠOLA V CELJU razpisuje — 1 MESTO UČITELJA ZA VIOLINO, P ah PRU — 1 MESTO UČITELJA ZA NAUK O GLASBI, . P ali PRU Za učitelja natika o glasbi se zahteva poleg splošnih pogojev še, da je sposoben poučevati enega od sledečih instrumentov: violina, čelo, kitara Ravnateljstvo Glasbene šole v Celju p. p. 149 OSNOVNA ŠOLA KOROŠKA BELA razpisuje naslednja delovna mesta: — učitelja tehnične vzgoje in fizike pogoj PRU z diplomo. — učitelja matematike pogoj PRU ali P z diplomo — učitelja slovenskega jezika pogoj PRU ali P z diplomo — učitelja likovnega pouka i za polovični delovni čas pogoj PRU ali P z diplomo Stanovanj ni. Rok prijave za vsa razpisana delovna mesta je 15 dni po objavi 'v časopisu. : . • ~