Acta agriculturae Slovenica, 87 - 2, september 2006 str. 225 - 233 
Agrovoc descriptors: marshes, grasslands, grassland management, botanical 
composition, biodiversity, fertilizer application, grasses, land management 
 
Agris category code: F01, F04, F40 
 
                                                                                                          COBISS koda 1.01
     
Vpliv rabe tal na botanično sestavo travne ruše v različnih 
talnih razmerah Ljubljanskega barja 
 
Tomaž SINKOVIČ
1
 
 
Delo je prispelo 1. marca 2006; sprejeto 21. marca 2006 
Received: March 1, 2006; accepted: March 21, 2006 
 
IZVLEČEK 
 
Floristična sestava travinja opredeljuje pridelovalno in naravno vrednost travne ruše. Ker 
ugodna botanična sestava ruše za pridelovanje krme pogosto pomeni njeno vrstno 
siromašnost, smo ta odnos želeli preučiti za travnike Ljubljanskega barja. Leta 1999 smo 
zasnovali na zvezah Arrhenatherion (poskus T1) in Molinion (poskus T2) dva travniška 
poskusa v obliki deljenk s štirimi ponovitvami. Glavne parcele predstavljajo pogostnost rabe 
(2 košnji na leto z zapoznelo in običajno 1. košnjo, 3 košnje in 4 košnje), podparcele pa 
stopnjo gnojenja (negnojeno – kontrola, PK in NPK z različni odmerki N). Rezultati raziskave, 
ugotovljeni pred 1. košnjo v 4. letu trajanja poskusov: V primerjavi s kontrolo ni gnojenje tako 
s PK kot NPK gnojili na nobenem poskusu zmanjšalo rastlinske pestrosti v ruši. Povprečno je 
bilo v negnojeni in gnojeni ruši po 20 vrst. Število vrst v ruši se ni zmanjšalo niti pri 
povečanem številu košenj (19 vrst pri 2 košnjah nasproti 20 vrstam pri 3 oz. 4 košnjah). 
Zastopanost metuljnic se je na obeh poskusih opazno povečala pri PK gnojenju in ekstenzivni 
rabi – 2 ali 3 košnjah. Večja pogostnost rabe je pri vseh postopkih delovala pozitivno na delež 
trav v ruši. Na poskusu T1 je gnojenje zmanjšalo relativno zastopanost močvirske preslice v 
travni ruši. Njen delež se je še dodatno zmanjšal s povečanjem košenj iz dve na tri oz. štiri. 
Zastopanost močvirske preslice je bila največja v negnojeni 2 kosni ruši in najmanjša v NPK 
gnojeni 4 kosni ruši. 
 
Ključne besede: travinje, botanična sestava, košnja, gnojenje, Ljubljansko barje. 
 
INFLUENCE OF MANAGEMENT ON HERBAGE BOTANICAL COMPOSITION OF 
LJUBLJANA MARSH GRASSLANDS 
 
ABSTRACT 
Botanical composition of grasslands determines agronomic and natural values of swards. 
Good grassland management usually improves herbage value, but on the other hand 
frequently decreases plant diversity in swards. Therefore, we decided to investigate this 
relationship in Ljubljana marsh meadows. In 1999 two field trials in split-plot design with 4 
replicates were established in Arrhenatherion (trial T1) and Molinion (trial T2) alliances. 
Cutting regimes (2 cuts – with normal and delayed first cut, 3 and 4 cuts per year) were 
allocated on main plots and fertiliser treatments (zero fertiliser – control, PK and NPK with 2 
or 3 N rates) were allocated on sub-plots. The results at 1
st
 cutting in the 4
th
 trial year were as 
follows: On both trials fertilising either with PK or NPK regarding all cutting regimes had no 
negative effect on plant diversity. In average 20 species were listed on unfertilised and 
fertilised swards respectively. At this low to moderate level of defoliation intensity, increased 
number of cutting had no negative effect on plant diversity as well (19 species at 2 cuts vs. 20 
                                                 
1
  Viš. pred.,  mag., Univerza v Ljubljani, Biotehniška  fakulteta, Jamnikarjeva 101, 1000 
Ljubljana. 

Acta agriculturae Slovenica, 87 - 2, september 2006 
 
226 
species at 3 or 4 cuts). On both trials PK fertilising increased the proportion of legumes in 
herbage within 2 and 3 cuts. The proportion of grasses in herbage increased at all fertilising 
treatments with increased cutting numbers. Fertiliser treatments reduced considerably the 
proportion of Equisetum palustre in herbage on T1. This effect was even more pronounced at 
higher cut numbers. The proportion of Equisetum palustre in herbage was the highest in 
unfertilised sward within 2 cuts and the lowest in NPK fertilised sward within 4 cuts. 
 
Key words: grassland, botanical composition, cutting, fertilising, Ljubljana marsh 
 
 
 
1  UVOD 
 
Pri ocenjevanju sedanjega stanja travništva na Ljubljanskem barju (Barje) je potrebno 
ločiti vzhodno polovico od zahodne. Prva daje vtis, da je izraba travnikov v 
nazadovanju in bo v prihodnosti le stežka ohraniti sedanje površine pred sekundarno 
sukcesijo z gozdno vegetacijo. V zahodnem delu je raba bolj intenzivna in strokovna. 
Kmetje na vzhodnem delu Barja travnike pokosijo enkrat do dvakrat na leto in 
pridelajo krmo majhne hranilne vrednosti. Najboljšo potem pokladajo govedu, slabšo 
pa porabijo za nastilj ali pa čaka v zvitkih kot mrva za prodajo rejcem konj, vendar je 
interes za takšno krmo vse manjši. Precej travnikov kmetje sploh ne kosijo več, 
ampak jih spomladi le požgejo.  
 
Kmetje na zahodnem delu Barja travne površine pokosijo dva- do tri- ali večkrat, če je 
ruša ugodnejše botanične sestave. Manj pa je tudi pašnikov, kjer se pasejo krave, 
mlado govedo in ovce. 
 
Travišča Ljubljanskega barja lahko razdelimo na pet osnovnih kategorij, ki 
predstavljajo sintaksonomske enote na ravni fitocenoloških zvez (Seliškar, 1986). 
Kategorije oziroma fitocenološke zveze travinja na Ljubljanskem barju so: 
1. Phragmition communis – trstičje, 
2. Magnocaricion – zamočvirjena visoka šašovja, 
3. Caricion davallianae – nizka barja, 
4. Molinion – mokrotni travniki z modro stožko,  
5. Filipendulion -  travniki z brestovolistnim osladom v zaraščanju, 
6. Arrhenatherion – gojeni travniki z visoko pahovko. 
 
Travniki prvih treh zvez (Phragmition communis, Magnocaricion, Caricion 
davalianae), se nahajajo na zelo vlažnih in zamočvirjenih tleh in se danes in v 
prihodnje ne bodo uporabljali za pridelovanje krme. Za ohranjanje teh habitatov, ki  
so biotsko raznovrstni in enkratni, bo potrebna košnja v v okviru komunalnih del in 
alternativna raba mrve za kurjavo ali kompost. 
 
Za kmetijstvo, t.j. pridelovanje s košnjo ali pašo so zanimivi travniki iz dveh zvez 
(Molinion in Arrhenatherion), med katerimi pa obstajajo velike razlike  v rastnem 
potencialu travne ruše, kakovosti zelinja in možnostih rabe. Zveza Molinion obsega 
travnike, zanimive za ekstenzivno košnjo, še bolj pa za pašnjo ali kombinirano pašno-
kosno rabo.  
 
Zveza   Arrhenatherion predstavlja visoko zmogljiva travna zemljišča, kjer bi lahko 
potekala vsestranska pridelava tako za prežvekovalce kot tudi za druge vrste domačih 

SINKOVIČ, T.: Vpliv rabe tal na botanično sestavo travne ruše v različnih talnih ... 
 
227
živali (konje, prašiče, gosi). Na njih so možni vsi načini rabe, košnja, paša in pašno 
kosna raba. 
 
Zveza Filipendulion je razvita predvsem na zapuščenih njivah, ki so v zaraščanju. 
 
Na podlagi vzorčne inventarizacije kategorij travnikov Ljubljanskega barja, ki je bila 
narejena za tri osnovne topografske načrte Ljubljane (J-15, J-21 in J-25), ugotavljamo 
da med travniškimi habitatnimi tipi prevladuje zveza Arrhenatherion (40-57% od 
vseh kmetijskih in gozdnih površin pri vzorčnem pregledu. V znatno majšem obsegu 
si potem po vrsti sledijo zveza Molinion (8-44%), zveza Filipendulion (8-36 %), 
zveza Magnocaricion (1-19%), zveza Caricion davalianae (0-11%) in zveza 
Phragmition communis (0-3%).  
 
Zraven hidrofilne vegetacije so na Barju razširjeni tudi travniki  z higrofilnimi in 
kserofilnimi rastlinami. Po literaturnih podatkih raba travnika – gnojenje, košnja in 
paša ponavadi zmanjšata vrstno pestrost travniških rastlin (Ellenberg, 1952, Leskošek, 
1965, Kramberger, 1994).  
 
2  MATERIAL IN METODE DELA 
 
Iz potreb po ocenitvi agronomske vrednosti travne ruše z Barja smo pomladi 1999 postavili 
dva poljsko travniška poskusa na zvezah Arrhenatherion in Molinion (lat 45° 58' N, long. 14° 
28' E, alt. 295 m). Z raziskavo smo želeli ugotoviti kako intenzivnost rabe (gnojenje in košnja), 
vplivata na botanično sestavo in hranilno vrednost zelinja. Poimenovanje rastlin je po 
Martinčiču in sod., 1999. 
 
Poskusa sta v zasnovi deljenk (split-plot) s štirimi ponovitvami. Oznako T1 ima poskus na ruši 
z zveze Arrhenatherion oz. njej bližnji sukcesiji na globokih mineralno organskih tleh, Oznako 
T2 pa poskus na ruši iz zveze Molinion na šotnih tleh. V obeh primerih število košenj 
predstavlja obravnavanja z variantami: 2-kosna zapoznela raba, 2- kosna raba (samo na T2), 
3-kosna in 4-kosna raba (samo T1). Gnojenje so podobravnavanja z variantami: brez 
gnojenja (kontrola), PK (80 kg P
2
O
5 
+160 kg K
2
O na leto). N
(1)
PK (50 kg dušika za prvo 
košnjo in nič N za ostale košnje). N
(k)
PK (50 kg N za vsako košnjo). Varianti N
(1)
PK in N
(k)
PK 
sta bile vsaka zase pognojeni še z 80 kg P
2
O
5 
+160 kg K
2
O na leto.  
 
Po Braun-Blanqetovi (1964) metodi je bila ocenjena pokrovnost oziroma številčnost in 
sociabilnost vrst rastlin in sicer na podlagi spomladanskega in poletnega popisa.  Travno rušo 
smo na poskusnih parcelicah popisovali pred košnjo.  Prikazani so rezultati popisov v 4. letu 
preiskušanja.       
 
Na T1 so mineralno-organska, globoka tla na ilovicah in glinah. Podtalnica se nahaja v globini 
0,5 do 1.0 m. V zgornji 10 cm plasti, ki je za rast travne ruše najpomembnejša so tla nevtralna 
(ph/ CaCl
2
 7,0), zelo slabo založena s fosforjem in slabo s kalijem (P
2
O
5
/AL= 3,1 mg, 
K
2
O/AL= 13,2 mg/100 g suhih tal).Vsebnost organske snovi v tej plasti je znatno povečana 
(21,1%). 
 
Na T-2 so šotna srednje globoka tla. Podtalnica se nahaja na globini 0,4 do 1m. V zgornji 10 
cm plasti so tla srednje kisla (ph/CaCl
2 
 5,3). Tla so zelo slabo založena s fosforjem in srednje 
s kalijem (P
2
O
5
/AL= 1,6 mg, K
2
O/AL= 14,4 mg/100 g suhih tal). 
Vsebnost organske snovi v tej plasti znaša kar 49%. Na T1 je oskrbljenost za vodo dobra, so 
pa na njih otežena paša in strojna dela. Na T2 so rastline slabše oskrblene z vodo. Tla so 
zelo porozna, imajo majhno poljsko kapaciteto, ob visoki podtalnici so tla zasičena z vodo, ob 
nizki pa izsušena. Na T1 je bila velikost poskusnih parcelic 4 x 2,5 m (10 m
2
). Na T2 je bila 
velikost poskusnih parcelic 4 x 2 m (8 m
2
). 
 
 

Acta agriculturae Slovenica, 87 - 2, september 2006 
 
228 
3  REZULTATI IN RAZPRAVA 
 
3.1  Floristična sestava travne  ruše na poskusnih površinah 
 
Floristična sestava travne ruše, se je pod vplivom dejavnikov gnojenja in košnje 
spreminjala več let, da je dosegla novo stabilno stanje. Gnojenje s PK posebej pa s 
NPK, je pospešilo rast trav v škodo zeli (poskus T1). Takšna ruša je boljša s 
prehranskega  stališča, ker se izbolša krmna vrednost zelinja. S povečano rastjo trav, 
se je sorazmerno zmanjšala prisotnost močvirske preslice, ki predstavlja glavni 
problem na sicer dobri travni ruši Barja iz zveze Arrhenatherion. Možno jo je zatreti 
z intenziviranjem pridelovanja krme (gnojenje in košnja).  
 
Floristična sestava travne ruše na Barju je v ekološkem smislu sestavljena iz 
kontrastnih vrst. V njej se skupaj pojavljajo tako vrste, ki so značilne za suha 
rastišča kot tudi tiste, ki so značilne za vlažna rastišča ali celo močvirja. Takšne 
združbe so posledica zelo spremenljivih hidroloških razmer v zgornjih plasteh 
organskih tal in razliki v globini korenin med rastlinskimi vrstami. Na splošno je 
barjanska ruša manj kakovostna po krmni vrednosti, saj v njej prevladujejo trave z 
manjšo hranilno vrednostjo, manjšo okustnostjo in nagnjenostjo k hitremu staranju. 
Barjanska ruša vsebuje tudi zelo malo metuljnic, ki izboljšajo hranilno vrednost in 
preferenco živali do zauživanja takšne krme. Posebej nezaželena je prisotnost 
močvirske preslice, ki je razširjena na bolj rodovitnih travnikih (zveza 
Arrhenatherion) in njivah. Vrsta vsebuje alkaloid palustrin, ki pri živalih povzroča 
zastrupitve. Najbolj običajni simptomi pri zastrupitvi goveda so pomanjkanje 
apetita, zmanjšanje mlečnosti, diareja in splošno poslabšanje kondicije.  
 
Pogostnost rabe in gnojenje močno vplivata na floristično sestavo travne ruše, njuna 
sprememba se  odrazi v sestavi ruše že v prvem letu delovanja. Travna ruša nato 
potrebuje nekaj let, da se rastlinske vrste ustalijo in dosežejo novo ravnovesje.   
 
Gnojenje v primerjavi s kontrolo ni zmanjšalo število vrst, kar je v nasprotju z 
literaturnimi podatki (Nösberger et al., 1994; Leskošek 1991; Kramberger 1994). Da 
se število rastlinskih vrst ni zmanjšalo pod vplivom gnojenja in košnje je vzrok tudi 
v relativno neintenzivnem gnojenju in rabi v poskusu. Gnojenje na poskusu T1 je  
bistveno povečalo zastopanost visoke pahovke, navadne pasje trave, in hkrati 
zmanjšalo zastopanost močvirske preslice. Intenzivnejša raba je zmanjšala 
pojavljanje navadnega korenja, dolgolistne mete in navadnega rebrinca. Na vseh 
poskusnih variantah so bili na poskusu T1 prisotni navadni glavinec, ivanjščica, 
navadni rman in plazeča zlatica (pregl. 1)  Metuljnice so se v nekoliko večjem 
obsegu pojavile na poskusu pri PK gnojenju in 2 kosni zapozneli košnji. Med 
metuljnicami so bile prisotne predvsem ptičja grašica, travniški grahor, hmeljna 
meteljka in črna detelja.  
 
Na poskusu T1 je prišlo do povečanja pojavljanja trav v škodo zeli. Delež metuljnic 
je ostal neznaten v vseh variantah.  Pogostnost rabe (2-4 košnji na leto) ni opazneje 
vplivala na relativno zastopanost botaničnih skupin v ruši (Čop in sod. 1994a). 
Pogostna košnja, kot tudi gnojenje je znatno zmanjšala zastopanost močvirske 
preslice v ruši. To zmanjšanje je bilo največje pri najbolj intenzivni košnji (4 x) in 
NPK gnojenju (pregl. 1). 

SINKOVIČ, T.: Vpliv rabe tal na botanično sestavo travne ruše v različnih talnih ... 
 
229
Na poskusu T2 se je pod vplivom gnojenja in rabe zmanjšal delež modre stožke, 
povečal pa se je delež rdeče bilnice. Redno se je v poskusu T2 pojavljala  dišeča 
boljka, brestovolistni oslad in navadna lakota. (pregl. 2). Na poskusu T2 je redna 
košnja brez gnojenja zmanjšala zastopanost grmovnih vrst (rakite in navadne 
krhlike), ki sta se po ostalem delu travnika košenega 1-krat na 2 leti na gosto 
razširili in zrasli čez 1m v višino.  Travniki, ki se tako zaraščajo postanejo skoraj 
neuporabni za pridobivanje krme, možna bi bila le paša koz.  
 
Na poskusu T2 sta nekajletno gnojenje in raba povečala delež zeli. Povečal se delež 
zeli kot so mehki osat, navadni glavinec, gola dremota in planinska materina dušica.  
Metuljnic je bilo v tej ruši ne glede na poskusne postopke še manj kot v tisti v 
poskusu T1. Stalno so se pojavljale le pri PK gnojenju pri 2-kosni in 3-kosni rabi 
(pregl. 2).  Od metuljnic se je na poskusu T2 pojavila predvsem ptičja grašica in pri 
2-kosni zapozneli košnji še navadna nokota. 
 
Povsem čiste fitocenološke enote se le v manjšem obsegu pojavljajo na Barju zaradi 
zelo spremenljivih okolskih – predvsem hidroloških razmer. Prehodne oblike ali 
sukcesije so posebej izrazite za nižje enote iz zveze Arrhenatherion, kjer se pojavljajo 
skupaj karakteristične vrste iz združbe Arrhenatheretum elatioris (vlažna varianta) in 
razreda Molinieto-Arrhenatheretea. 
 
 Vodilne rastlinske vrste na poskusu T1 so bile: 
Helictotrichon pubescens, Arrhenatherum elatius, Holcus lanatus, Dactylis 
glomerata, Festuca pratensis, Festuca rubra, Poa pratensis, Panicum capilare, Carex 
flava, Vicia cracca, Trifolium pratense, Lathyrus pratensis, Mentha aquatica, 
Achillea millefolium, Daucus carota, Ranunculus repens, Centaurea jacea, Galium 
mollugo, Ranunculus acris, Plantago lanceolata, Pimpinella major, Pastinaca sativa, 
Leontodon hispidus, Rumex acetosa, Leucanthemum ircutianum, Cirsium oleraceum, 
Angelica sylvestris, Lythrum salicaria, Silene latifolia, Convolvulus arvensis, Mentha 
aquatica, Equisetum palustre. 
 
Vodilne rastlinske vrste na poskusu T2 so bile: 
Molinia caerulea ssp. caerulea, Festuca rubra agg., Festuca ovina a g g ., 
Deschampsia caespitosa, Carex flava, Vicia cracca, Potentilla erecta, Filipendula 
ulmaria, Centaurea jacea, Galium mollugo, Thymus longicaulis, Knautia arvensis, 
Salvia pratensis, Betonica officinalis, Leucanthemum ircutianum, Angelica 
sylvestris, Lythrum salicaria, Mentha aquatica, Ranunculus repens, Frangula alnus, 
Salix aurita. 
 
 
 

Acta agriculturae Slovenica, 87 - 2, september 2006 
 
230 
Pregled. 1: Botanični popis travne ruše zveze Arrhenatherion po Braun-Blanquetu na 
poskusu T1 v 4. letu preiskušanja po vključenih postopkih*. 
Table 1:  Botanical survey of the Arrhenatherum elatius grassland after  Braun-
Blanquet method (trial T1) according to cutting regime and fertilizing 
(4
th 
trial year)*.    
2 kosna  zapoznela raba 3 kosna raba 4 kosna raba 
 
Nič PK N
1
N
k
Nič PK N
1
N
k
Nič PK N
1
N
k
Anthoxanthum odoratum         1.1 +.1 +.1 +.1 +.1 
Arrhenatherum elatius 2.1 2.1 2.1 3.1 +.1 3.1 3.1 3.1 +.1 2.1 1.1 3.1 
Dactylis glomerata 1.1 +.1 +.1 1.1 +.1 1.1 1.1 1.1 +.1 1.1 1.1 1.1 
Festuca pratensis +.1 +.1   1.1 1.1 1.1 1.1  1.1 1.1 +.1 
Festuca rubra agg. 2.1 1.1 1.1 +.1 2.1 1.1 1.1  3.1 1.1 3.1 +.1 
Helictotrichon pubescens   +.1 +.1 2.1 1.1 2.1 2.1 1.1 1.1 1.1 1.1 
Holcus lanatus +.1 1.1 1.1 +.1       + . 1  
Poa trivialis +.1      +.1 +.1    1.1 
Lathyrus pratensis +.1 1.1 +.1 +.1  +.1  +.1     
Medicago lupulina  +.1        + . 1  + . 1 
Trifolium pratense  +.1   1.2 1.2 1.2     +.1 
Vicia cracca +.1 +.1  +.1 +.1 +.1 +.1 +.1  +.1 +.1 +.1 
Achillea millefolium agg. +.1 +.1 +.1 +.1 1.1 +.1 2.1 1.1 +.1 +.1 +.1 1.2 
Ajuga reptans     +.1    + . 1   + . 1 
Angelica sylvestris  +.1    +.1 +.1   +.1   
Calystegia sepium  +.1 +.1 +.1   +.1      
Campanula patula +.1  +.1 +.1  +.1 +.1   +.1   
Centaurea jacea +.1 +.1 +.1 +.1 +.1 +.1 +.1 +.1 +.1 +.1 1.1 +.1 
C e r a s t i u m h o l o s t e o i d e s        + . 1   + . 1 + . 1 
Cirsium oleraceum  +.1 +.1    +.1    +.1  
Convolvulus arvensis +.1 +.1 +.1 +.1  +.1 +.1   +.1  +.1 
C r u c i a t a g l a b r a  + . 1 + . 1 + . 1 . + . 1    + . 1   
Daucus carota +.1  +.1 +.1 +.1   +.1     
Equisetum palustre 3.1 1.1 1.1 +.1 3.1 1.1 +.1 +.1 3.1 +.1 +.1 +.1 
Erigeron annuus       +.1 +.1  +.1   
Galium mollugo 1.1 2.1 2.1 2.1 1.2  2.1 1.1 2.1 1.1 +.1 +.1 1.1 
G l e c h o m a h e d e r a c e a    + . 1  + . 1      0 . 1 
Leontodon hispidus +.1    +.1 +.1   +.1 +.1   
Leucanthemum +.1 +.1 +.1 +.1 +.1 +.1 +.1 +.1 +.1 1.1 2.1 +.1 
Lythrum salicaria +.1 +.1  +.1 +.1  +.1      
Silene latifolia  +.1  +.1 +.1 +.1 +.1 +.1     
Mentha aquatica +.1 +.1    +.1   +.2   +.2 
M e n t h a l o n g i f o l i a   + . 1 + . 1    + . 1     
Pastinaca sativa +.1 +.1 +.1 +.1 +.1  +.1 +.1     
P i m p i n e l l a m a j o r + . 1 + . 1 + . 1       + . 1 + . 1  
Plantago lanceolata +.1    1.1 +.1 1.1 1.1 1.1 +.1 +.1 +.1 
Ranunculus acris +.1 +.1   1.1  1.1 1.1 +.1 +.1 +.1 +.1 
Ranunculus repens +.1 +.1 +.1 +.1 +.1 +.1 +.1 +.1 +.1 +.1 +.1 +.1 
Rumex acetosa       +.1 +.1 +.1  +.1  
Taraxacum officinale        + . 1 + . 1 + . 1  + . 1 
Verbascum  sp.    +.1  +.1 +.1  +.1    
Veronica persica +.1   +.1   +.1  +.1 +.1 +.1 +.1 
Popisanih vrst skupaj 28 28 23 28 25 28 29 29 28 26 24 27 
* Vrste z manj kot 1% pokrovnostjo, ki so se pojavile samo na enem ali dveh postopkih, 
niso vključene v preglednico. 
* Species with cover les than 1%, appeared in one or two treatments only, are not included 
in the table. 
 
 
 

SINKOVIČ, T.: Vpliv rabe tal na botanično sestavo travne ruše v različnih talnih ... 
 
231
Preg. 2: Botanični popis travne ruše zveze Molinion po Braun-Blanqetu na poskusu 
T2 v 4. letu preizkušanja po vključenih postopkih*. 
Table 2: Botanical survey of the Molinia caerulea fen meadow after Braun-Blanquet 
method (trial T2) according to cutting regime and fertilising (4
th 
trial year)*.    
 
2 kosna  zapoznela raba 2 kosna raba 3 kosna raba
 
nič PK N
1
PN
k
PN i č P K N
1
PN
k
PN i č P K N
1
PN
k
P
Anthoxanthum 1.1 1.1 +.1 +.1 1.1 +.1 +.1 1.1 1.1 1.1 1.1 1.1 
A r r h e n a t h e r u m e l a t i u s    1 . 1  + . 1 + . 1      
Brachypodium     + . 1 2 . 1 2 . 1 2 . 1 + . 1 + . 1 1 . 1  
Brachypodium  2.1 2.1 +.1         
Briza media +.1 +.1 +.1  +.1 +.1 +.1  +.1 +.1 +.1  
C a r e x f l a v a + . 1    + . 1 + . 1   + . 1 + . 1 + . 1 + . 1 
D a c t y l i s g l o m e r a t a      + . 1 + . 1 1 . 1  1 . 1   
D e s c h a m p s i a          + . 2  1 . 2 
Festuca ovina agg.         + . 1 1 . 1   
Festuca pratensis  +.1 +.1 +.1  +.1 +.1 2.1   +.1 +.1 
Festuca rubra agg.  1.1 +.1 1.1  1.1 1.1 1.1 1.1 2.1 2.1 2.1 
Hlictotrichon  +.1    + . 1 2 . 1    + . 1 + . 1 
Holcus lanatus +.1 1.1 2.1 1.1 +.1 1.1 1.1   +.1 1.1  
L u z u l a c a m p e s t r i s + . 1 + . 1   + . 1    + . 1 + . 1 + . 1  
Molinia caerulea ssp. 4.1 +.1 +.1 +.1 4.1 +.1   3.1 +.1 +.1 +.1 
L o t u s c o r n i c u l a t u s + . 1 1 . 1 + . 1          
Vicia cracca  1.1  +.1 1.1 +.1 +.1 +.1 +.1 +.1 +.1 +.1 
Angelica sylvestris +.1 +.1 +.1 +.1  +.1 +.1 +.1 +.1 +.1 +.1 +.1 
Betonica officinalis +.2 +.1 +.1 +.1 +.2 +.1 +.1 1.1 +.2 +.2  +.2 
C e n t a u r e a j a c e a  + . 1 + . 1      + . 1 + . 1 + . 1 + . 1 
C i r s i u m o l e r a c e u m          + . 1 + . 1 + . 1 
C r u c i a t a g l a b r a  + . 1 + . 1       + . 1 + . 1 + . 1 
D a u c u s c a r o t a            + . 1 
E q u i s e t u m p a l u s t r e         1 . 1 + . 1   
Filipendula ulmaria 2.2 1.2 1.2 2.1 1.1 1.2 2.2 1.1 1.1 +.2 1.1 1 . 1 
Galium mollugo +.1 1.1 1.2 2.1 2.1 2.1 1.2 3.1 1.1 1.1 2.1 2.1 
L e u c a n t h e m u m  i r c u t . + . 1 + . 1 + . 1 + . 1    + . 1  1 . 1 1 . 1 1 . 1 
Lysimachia vulagaris  +.1           
Lythrum salicaria +.1 +.1 +.1 +.1   +.1  +.1 +.1 +.1  
Plantago lanceolata  +.1 +.1 +.1 +.1 +.1  +.1 +.1 +.1 +.1 +.1 
Potentilla erecta 1.1 +.1 +.1 +.1 +.1 +.1 +.1 +.1 1.1 +.1 +.1 +.1 
Ranunculus acris +.1 +.1   +.1     + . 1 + . 1  
Ranunculus repens +.1 +.1        + . 1 + . 1 + . 1 
R u m e x a c e t o s a  + . 1 + . 1   + . 1 + . 1 + . 1    + . 1 
Thymus longicaulis +.1    + . 2    + . 2 + . 2 + . 2 + . 2 
Popisanih vrst skupaj 20 26 19 19 17 21 19 14 25 35 27 25 
* Vrste z manj kot 1% pokrovnostjo, ki so se pojavile samo na enem ali dveh postopkih, 
niso vključene v preglednico. 
* Species with cover les than 1%, appeared in one or two treatments only, are not included 
in the table. 
 
 
4  SKLEPI 
 
S 4 letno raziskavo smo ugotovili, da gnojenje in število košenj bistveno vplivata na 
botanično sestavo travne ruše zvez Arrrhenatherion (poskus T1) in Molinion 
(poskus T2). Zaradi zmernega odmerka gnojil v poskusu je zanemarljiv vpliv na 
onesnaženje okolja. Botanična sestava ruše se je na obeh poskusih (T1 in T2)  že v 
prvem letu še bolj pa v naslednjih letih izrazito spremenila pod vplivom gnojenja in 

Acta agriculturae Slovenica, 87 - 2, september 2006 
 
232 
košnje. Intenzivnejše gnojenje in raba sta na poskusu T1 povzročila povečanje 
prisotnosti visoke pahovke, navadne pasje trave in hkrati zmanjšalo zastopanost 
močvirske preslice, navadnega korenja, dolgolistne mete in navadnega rebrinca. Pri 
vseh kosnih variantah na poskusu T1 se je v negnojeni ruši prekomerno razširila 
močvirska preslica, kar je bilo posebej izrazito pri najmanj intenzivni 2 kosni 
zapozneli rabi. Množično pojavljanje močvirske preslice, je velik problem travnikov 
na Ljubljanskem barju. Intenzivnost pridelovanja krme na poskusu T1 je izrazito  
negativno vplivala na pojavljanje močvirske preslice. Število rastlinskih vrst se pri 
povečani intenzivnosti pridelovanja krme ni zmanjšalo (Čop in sod. 2004).  
 
V negnojeni travni ruši s poskusa T2 je prevladovala  modra stožka. Enako kot v 
poskusu T1 sta tudi tukaj gnojenje in raba vplivala na vrstno sestavo travne ruše. 
Namesto modre stožke se je razvila rdeča bilnica. Redno so se v poskusu T2 
pojavljale dišeča boljka, brestovolistni oslad in navadna lakota. Na poskusu T-2 sta 
gnojenje in raba povečali zastopanost zeli. Povečal se delež zeli kot so: mehki osat, 
navadni glavinec, gola dremota in planinska materina dušica. Metuljnic je bilo v tej 
ruši še manj kot v tisti v poskusu T1 (ptičja grašica in navadna nokota). Metuljnice  
so se stalno pojavljale le pri PK gnojenju in manj intenzivni rabi. Število rastlinskih 
vrst se pri povečani intenzivnosti pridelovanja krme ni zmanjšalo tudi na poskusu 
T2. 
 
 
5  ZAHVALA 
 
Raziskavo so financirali Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo, znanost in 
šport ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 
 
 
6  LITERATURA 
 
Braun-Blanquet, J. 1964. Pflanzensoziologie. Grundzuege der Vegetationskunde. 
Wien-New York, 3. izdaja, Springer Verlag: 865 str. 
Čop, J., Vidrih, M., Sinkovič T. 2004. Infuence of cutting and fertilizing 
management on herbage botanical composition of Ljubljana marsh 
grassland. V: Land Use Systems in Grassland Dominated Regions. 
Proceedings of the 20
th
 General Meeting of the Europaean Grassland 
Federation, Luzern, Švica, 21-24 junij 2004. 9:222-224. 
Čop, J., Sinkovič, T., Vidrih, M., Hacin, J. 1994a. Vpliv košnje in gnojenja na 
botanično sestavo dveh različnih travnikov na Ljubljanskem barju. Acta 
agriculturae slovenica, 83 – 1, Ljubljana,  junij 2004, 157-169. 
Ellenberg, H. 1952. Wiesen und Weiden und ihre standoertliche Bewertung. 
Stuttgart, Eugen Ulmer Verlag: 143 str. 
Kramberger, B. 1994. Vpliv intenzivnega izkoriščenja na botanično sestavo trajnega 
travinja, V: Novi izzivi v poljedelstvu, Kočevje, 7-8 avgust 1994. Kotnik T. 
(ur.). Ljubljana, Biotehniška fakulteta: 209-216. 

SINKOVIČ, T.: Vpliv rabe tal na botanično sestavo travne ruše v različnih talnih ... 
 
233
Leskošek, M. 1965. Vpliv fosfatov na pridelek ter floristično in kemično sestavo 
mrve v Sloveniji. Doktorska dizertacija. Ljubljana, Zavod magistrat: 183 
str. 
Martinčič, A., Wraber, T., Jogan, N., Ravnik, V., Podobnik, A., Turk, B., Vreš B. 
1999. Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. 
Tehniška založba Slovenije: 845 str. 
Nösberger, J., Lehman, J., Jeangros, B., Dietl, W.,  Kessler, W.,  Bassetti P., 
Mitchley, J. 1994. Grassland production systems and nature conservation. 
V: Grassland and society. Proceedings of the 15
th
 General Meeting of the 
European Grassland Federation, Wageningen, Nizozemska, 6-9 junij 1994. 
t
,
Mannetje L., Frame J. (eds). Wageningen, Wageningen Pers:255-265. 
Seliškar, A. 1986. Vodna, močvirna in traviščna vegetacija Ljubljanskega barja 
(vzhodni del).  Scopolia, 10: 1-41.