KRALJEVINA SRBA, HRVATA 1 SLOVENACA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
RAZRED 53 (2)
INDUSTRIJSKE SVOJINE
IZDAN Ib. APRILA 1925.
PATENTNI SPIS ST. 2775.
Haco Geselischaft, A. G. Bern.
Poslopek za izdelovanje trpežnih živil iz razklenjenih, celulozo vsebujočih
rastlinskih delov.
Prijava z dne 4. avgusta 1922.
Znano je, da se različne rastline, ki same zase ne morejo brez vsega služiti za prehrano, razklenejo ali s kuhanjem z vodo pod pritiskom ali z učinkovanjem alkalij ali zemskih alkalij n. pr. alkalijevih hidroksidov, alkalijevih karbonatov, kalcijevega hidroksida, v danih slučajih s kuhanjem v vodenastih rastopinah, pri čemur se isto-tako lahko uporablja pritisk. Ta postopek se n. pr. lahko uporablja za razklenjenje koruznih storžev, žitnih plev, rižnih plev, koruznih las, žitnih res. Pri tem se je pokazal nedostatek, da se morajo razklenjeni rastlinski deli porabiti takoj ali vsaj čez malo časa, ker nastopijo razkrojitve po daljšem ležanju. Zlasti se zgodi to, ako se, kar je dostikrat potrebno za povišanje beljakovinske vsebnosti, primeša razklenjenemu produktu beljakovino vsebujoča telesa n. pr. kri ali slično.
Predležeči postopek se izogne navedenim nedostatkom ter doseže izdelovanje trpežnih živil, ki imajo še nadalnjo prednost, da imajo lahko prav mnogo beljakovine v sebi.
Ta postopek obstoji v tem, da se pri-dodene razklenjenim rastlinam, v danih slučajih po pridodatku nadaljnjih beljakovinskih teles, spojino beljakovinskih teles z ograničnimi barvilnimi snovmi, n. pr. methylviolethidroklorid ali slično. Kot z barvilnimi snovmi zvezano beljakovinsko telo se pri tem zlasti uporablja drožje. Izdelovanje spojin beljakovinskih; z barvilnimi snovmi se vrši tako, da se prinese, v danih slučajih z majhnimi množinami kuhinjske soli obdelovano drožje na tem-
Velja od 1. marca 1924.
pera turo kakih 300° C, antiseptične, orga-nične barvilne snovi v danih slučajih segreje po pridodatku kisline z drožjem in s tem doseže sprijem barvilnih snovi z beljakovino drožja- Konečno se drožje lahko zatre s tlakom in toploto.
Za izdelovanje spojin drožne beljakovine z ograničnimi barvilnimi sredstvi se tedaj n. pr. lahko postopa na sledeči način:
6 hektolitrov mokrega drožja ali odgovarjajoča množina z vodo pomešanega suhega drožja, ki se prednostno umije, in se more uporabljati tako v razgrenčenem kakor v nerazgrenčenem stanju, se obdeluje prednostno v toploti, s kuhinjsko soljo od 2—5°/o njegove suhe teže. To obdelovanje ima ta namen, da naredi beljakovino tekočo, lahko pa tudi izostane, ako razte-kočinjenje ni potrebno Prednostno se obdelovanje vrši ob rahli toploti n. pr. 30° C. Nato se obdeluje drožje z raztopino kake kisline, najboljše kake organične. Na 100 kilogramov drožja se uporablja kaka 2 litra raztopine octove kisline od 33°/o. Uporablja se lahko tudi druge organične kisline, n. pr. vinska kislina, mlečna kislina. Kakor hitro je drožje prišlo v homogeno stanje, se prinese drožje skupaj z raztopino barvilne snovi. Uporablja se n. pr. lahko 10 litrov 25%-tne raztopine metil-violethidroklorida. Učinkovanje nastopi pri višji temperaturi n. pr. pri 50—60° C, pri čemur se more raztopitev barvilnega sredstva se lahko pospešuje z mešanjem ali pod. Po zadostnem vzprejemu barvilnega sredstva se doseže s kratkim obdelovanjem z napeto paro n. pr. od 125° C ali sličnimi
Din. 5'—
sredstvi koagulacija drožne beljakovine in se beliavinska barvilna snov kompleksno spremeni v stabilno spojino.
Barvilno sredstvo je vezano po drožju, tako da se obdelovanjem z vodo ob vzdrževanju gotovega množinskega razmerja med barvil-nim sredstvom in drožjem ne more več topiti. Z melilvioletom se lahko dobi produkt s približno 40—50°/o spojino beljakovine in bar-vilnega sredstva. Produkt se tahko osvobodi od odvišnjega barvilnega sredstva z obdelovanjem z vodo V svrho izdelovanja trpežnega živila ob uporabi take spojine beljakovine z barvilnim sredstvom se n. pr. postopa na sledeči način: 1000 kg. sveže narezanih koružnih storžev, žitnih plev, koruznih las ali drugih tehničnih odpatkov se polije v rotacijskih kuhalih z vsebinsko zmožnostjo od najmanj 10.000 kg. s beležem in se drži ob uporabi tlaka in toplote nekaj ur v gibanju. Tlak ne sme presegati dvec atmosfer. Po raz-napenjanju oziroma odpustu odvišnje pare se nevtralizira masa s solno kislino, dokler se ne doseže želodčnemu soku odgovarjajoča aciditeta. Zajem se prilije razklenjenemu celuloznemu materijalu kri, ki vsebuje potrebno množino beljakovine in ki se poprej slem naredi trpežna, da se jo pusti kapljali v kolonski aparat, v kojem se vzdružje prohstruja hlapljivih, antiseptičnih snovi. Nato se prične zopet premikati rotacijsko kuhalo in tekom nadaljnih dveh ur se doseže homogeno pre-mešanje. Po raznapetju pare se prinese vsebina kuhala (vodna vsebina najmanj 50%) v kamen in tam zmeša s spojino drožja z barvilnim sredstvom. Na 1000 kg. sveže narezanih koruznih storžev se prida kakih 50 kg. beljakovinske spojine. Mečanje se vrši toliko časa, dokler enakomernost barve ne kaže popolne porazdelitve pridodatka. Zatem se masa posuši ali na zraku ali s pomočjo to plote.
Akoravno je znano, da se drožje barva s primesjo anilinskih barvil, pa ni bilo znano
podvzeti to barvanje pod takimi pogoji, da služijo produkti kot antiseptika. Spojine kat-ranovih barvil z drožnimi beljakovinami se razločujejo od spojin s krvjo s tem, da v resnici kri ne veže trdno katranovih barvil. Pač pa se katranova barvila vežejo po drožni beljakovini. Zbok tega more spojina drožja z barvilnimi snovmi izvajati antiseptičen učinek in sicer za bistveno daljši čas kakor samo ob uporabi katranskih barvil. Uporabljenje spojin drožne beljakovine z barvilnimi snovmi ima to veliko prednost, da se s antiseptičnimi sredstvi isločasno dovaja kot živilo služeče telo. Znana antiseptična zredstva učinkujejo ali škodljivo na živalsko telo ali sploh ne, vsekakor pa niso mogla povzročili hranilbo.
Znano je tudi izdelovati za prehranske namene služeč barvilni preparat (Haematosa) z usedlinjenjem albuminske raztopine z anilin-skim barvilom (naftolovim zelenim). Tudi uporaba anilinskih barvil kod antiseptika je že poznana. Prvoimenovana spojina albuminskega barvila pa barvila ne drži trdno, tako da nastane pri shranjenju razkrajanje. Akoravno je bilo znano, da se razklenjenje rastlinske snovi meša z drožjem, se doslej ni vedelo, kako bi se vedla spojina barvila in beljakovine. Šele s pričujočim izumom se je dognalo, da je mogoče zadobiti s pomešanjem spojine drožnega barvila s krvjo ali drugimi beljakovino vsebujočimi snovmi stisljive produkte, dočim razklenjeni rastlinski deli s krvjo ali drugimi beljakovinami samimi ne dajo stisljivega produkta.
Patentna lastitev:
Postopek za izdelovanje trpežnih živil iz razklenjenih, celulozo vsebujočih rastlinskih delov, označen s tem, da se na znani način razklenjeni rastlinski deli, v danem slučaju po pridodatku beljakovin, pomešajo s spojinami drožja z ograničnimi barvili, zlasti ani-linskimi barvili.