Bolgarija ostane nevtralna. — Italijanski poslanik vojroda Avarna nujno odpotoval v Rim. — Borba z Rasi se nadaljuje. — V jugoizhodni Bosni zadnji boji s Srbi in Črnogorci. — Hoetzendorf proti lažem o sporili z nemškimi vojskovodji. N[talj  janski poslanik na Dunaju nujno odpotoval v Rim. Qunaj, cb;e '11. r.ovembra. Italijaiiski poslanik na dunajske-m dvoru, vojvocla Avarna, Se clne 22. r.ovembra v nujnih zadevah odpstoval v Rim, \jBrof Tiszca v nemškem glavnem stanu. Iz nemškejga gLavne^a stina poročajo: Grof ¦Tisza .je prispel v četrtek, due 19. t. m. dopokb.e v Berolki, kjor je imel posvekivanje z avstix>ogrrfu,m veleposlanikoni prinoem Hohje-;ilo!ie. Zvečer je odpotoval v spremstvu svo-ega tajnika dr. La.tinovi6a in legacijskega svefnika pl. Hai.vrrierle v Kolin. rOd tam ga je odviedel v petek dopaidue jioseb.ii avtomobil v veliki glavni stan,, kamor je prispel ob 4. uri popoklne. Cesar Viljem takrat ni še b)'.l navzoč; mudil se je na fronti. Grofa Tiszo so nastagili v hiši nekega francoskega zdravnika. Zvečer je obisfcal nemškiegai državnega kanoelarja Betbniiann-Hoilvvega., s katerim je tudi večerjal. V soboto zjutraj je koaferirali ogrsk' ministrski predsednik najpreje dvie uri z avstrijsksn vojaskim pooblašeencem grofom SJitiirgkliom in voja--' škim atašejem baro:*.om Blenerthom. Op.oldai1! je b'l povabljen na obed pri cesarju, ki ga jei nnio spretel v 1'2 minut trajajoči avd.ije:i:ci. 'Popolidaa soi ob-iskal: grofa Tiszo razni vojaški d¦'sto,;a".stveniku Zvečer s> se mu predst;ivili avstriski Ja nemški vojni korešpondenti. V niedeljo zjutraj je groJ T.sza odpetaval čez Luksenburg v Berolin. Potovianjo grofa Tisze je iniolo popoin uspfih. Popolna solidarnost, ki ol:stc-fa, med zavezirikoma, je clokumentirana sedaj tudi pn izijavali na na]višjem rae. stu. Avstrijsko=rusko bojišce. Bitka se ugodno razvija. Uiinaj, d e 24. i.o\(Miib;-a opoldne. Avstrijski ge,.€ralni št;ib uradiio raizglaša: Bitka na Rusko-Pors-ktMn se kljub lnidemu mraizu na obeh sti-aneh krepko na,'laliVe. Naše l?,ete s> zavzele vefi važnih postaja-ik, s> pridoble posebno v prostoru proti \Volbromu in ua o'oli s-traiieh mfisteca Pilica prostor ter so ujole mnogo Rusov. Splošno je položaj iicsprenienjc;i. V naši državi S3 ii.a!ia>.:a sedaj 110.000 vojnili ujetiiikov (Rusov in Srbov). me l n'i:>u 1000 'žast ikov. Boji za Karpate s) raanjšega pomena. Diiniiv, d:.c "M. novembra. I-ist ,.Neucs \V;enei' JoiiriiiiL" jo dobil iz Budimpeftte sledcfio brzojavko: Tslof.nsim ko je naša glavna. arniada na povelje vrliovnega poveljstva nasto|)ila spIoSiiouinikanje, kar ,je bilo že poproivvojnoni načrtu doiočeno, se je mora.1 umakn t tndi oni del naše armad«, ki je im«l zasedcno karpa^sko gorovjc na gališki stra-ii. Akoravro se bn bfca, ki se že celili U d:ii bije i:a Ruis'coPol;skenT, orlloč(la na, rnskem ozcnilju, ve ular &e lahko z vso gotovosfo trdi, da bodo R'usi zaeoli napa.daliio prooirati tudi preko Karpatov. Boji-pa. ki so lieo ob in na Ka-rp; t h, i imajo skoro r.o''?. ega upl"\a na razvo,] loev na RuskoPol;skem in s> tudi v vsake-m drugem oziru le malo. [»oniembni. Mim« Kraknva in čoz filezijo se vsak dan odpošl.jo na fsiiro rrs':ili u.jct.!ik;>v v Avsti'i',o. Na Rusko-Poljskem preti povodenj. KraiAiov, dne 24. novemibra. Pol.'s':v' list ..Czr-s" po"O.v;a.: 0,'^orai Jezovi r&k Visfe, Sana., Wisl;;ki-T i \ Wis!o!;', ki te"e.;o čez. zai!;oliio ia sreLlnjo Gaii i.> -ei- R.is':c-!:"ol.;.sko, so vsled vojske zelo pošikoJovani. Ti jezovi, ki so Lili svoj čas zgrajeni z vellkinii žrtva,nii in težavainii, s,> dosedaj leta in leta obvarovali obširne pokrajine. iu dolii.e gori omenjeiiih rek pred jese: ^\1ini in s;orriln(lriini povodnjhni, Kor se je z okopi i i topovskimi kroglaimi te jezove na, miKvjili mestHi. zelo poškorlovalo, se je b-ati, da nastopi^o vsled izredno mnogo padlega sniega velike povodnji, ki bodo cgroževalo tu.di afniade v Claliciji ia na R;iisko-Pt)l.;gkem. Holzendorf protl Ližcm. Beroliiv, dne 23. r.ovembra. Niiicelnk avstrijskega, generabvega šta?a,, *bar ron Koiirad j)l. HCtzendorl je pos^.al na. ])roSiijo berolinskega. ,,l.okala z3iger->", da naaiiopi proti nesmiseliiim ir.ozemskim vestem o lcsoglasju med nemškim in avstrijskim vojnini vodstson, nnslednjo brzoiavko: ,,Smešna, 6e n-e škodoželjna pnnjeila o r.esoglais. ju med avstrijskim in ne-niS!vini vnijmin volstvom najbolje ovrže eiiot.o, edi o le sikiupremu vel keimi cilju nam.en.ieno skupno deluvanje našili zviez...ih armad na boj^šču." Pisino generala Dliiutrljeva. Soiijski ,,Mir" pr'i'o'»u.ie pis-mo, k' jp je pisal general Riadlco UHiTtrijov e..e.niu izmed svojili pr'jaleljev v, Bolgariji. V pismu. pravi <;eneral Uimitri.iev med drugijn: .. , . Zapciiivii s' t>-le: |Ako napi-avC sovraž:ia krogla ktKiec mo.'.w»u grešiiemu žhijfi^u. izrokadii željo, da bo-ni pokp;»aM na dvoriščiu naše Gradeške cork\-e. A še nekaj te prosiin: Ako bo potreJba, nae~t.>pi kot pokroviteli' ir.o.;oga pepela preJ i-.t.icoin Gorvazijem." ,,:VI r," pr'po:iiinja, da l& na dvorišBu Gradeške f-erkve pokopan generalov o-^e, Da.s':n;l Diinitrijcv. Šti-ic (Jorvazij je pravoslavni škof v Slivnu. Sovražniki složni pri krumpir ju. (Iz pisma z bojišča.l Včeraj zvooor se je pripetil nozuaten dogodek, a postalo nam je vsem loplo okrog srca. Naši domobranci, fei so slali že. dolgo v krltjih, so dobili pož(>i;eiije ,nn krompirju. Nokeinu podčastniku je šinila misel v glavo, !ko je vidffl velike krompirje poleg okopov. Vojaki, je rekcl, kako dobrii bi bili sedaj p,ečeni krompirji. Komaj jo izpregovoril te blažene t»esedc, že je nastalo žiivalmo gibanje po |vsem okopu. Kar po vrsti so se. javili vojaki: ' gospod fietovoiilja, jaz j'ih prinesem. gospod ftetovodja, ali jih lx> dovolii en krušnjak? Rpfieno, stnrjeno! Dv-a, Homobranca sta se splazila iz okopa, njima so sledali trije. štirje, a potem pet, konefmo deset mož. Vse njihovo orožje je obstojalo iz Jopat. Plazili so se po trebulm kakih 100 metrov da.leč, dokler ni&o dospeli do polja, kjer se je nahajal krompir. Ostali so čakali v okopu •Ł nestrpnostjo, kaj se zgodi. Vsi so bili ipripraivljeni, da priskočijo tovarjšem takoj na pomoč, kakor ihitro bji bili naplašleni. Pretekle so minu'te in minute. A glej! — Kar nenadoma. se je tudi iz ruskega okopa priplazilo deset mož z lopatami. |Tiu|di oni so imeli za cilj: Krompir na njivi. Prišli so zielo pprezno. In tako pa smo jcopali potem na eni strani njive krompir m>", a na drugi strani,pa Rusi. Rusi so se nara pričeli vedno ibol.j približevati.. Na naše ^velikiansko zaCudenje in strmenje smo opa;zili, tla so se naši in Rusi, potem ko so si nabrali dovolj krompirja,! veselo pozdravili n odšli nato vsi brez vsakih /skrbi na|zaj v okope. Ni trajaio pol ure in med obema sovražnima I okopoma se je prifielo zopet str!ahovito streljanje. Avstrijsko=srbsko bojišče. Srbi in Črnogorci pregnani iz južne Bosne. Sarajevo, 24. novemlbra. List i,,'Bosnische Post" porofia Idne 21. nov.: Ko so naSe čete pregnale Srbe in Crnogorce i iz azhodne Bosne, posebno iz okolice Sarajeva, ter so osobito v bofih za Romanjo-plaiiino prizadjale sovražniku velike izgube, je bilo potrebno, da se upadle sovražne čete preženeio tudi iz južnoizhodnega,' boslanskega kota.. Ob fcnem, ko je naša gilia.vna armada začpla prodlrati v Srbijo, so naša kraela, ki so stala na južno-izhodni strani Sarajeva, Krepko preganjala iz jiašega "ozem-s lja Srbe in iCrnogorce, M so upadli v južnoizhodni kot Bosne./ 'Z gotovosl^o se pričalcuje, da bo <tai del Bo- sne kmalu popolnoma ofiiščen sovražnika.. Iz treh ju- žnobosanskih mest je bil sovražnik že ipred več dne- vi.pregnan. Od četrtka (diije 19. novembra) naprej se nahaja v teh naestih avstrijska posadkia-' Sovražne čete. ki r.o bile pomnožene z komitaSkimi oddelki, so deloma že vržene 6ez mejo.i Del teh Čet pa se je u- maknil proti Cajnici (ob srbskoj-'6rnogorski kneji, ju- žnoi^liodno od jSarajeva), odkoder pa bodo tudi že v kratkem pregnane. Bolgarija pii pogrebu Srbije* Danaj, dne 24. noveinbra. ,,Siidslavische Korrespondenz" je Aoblla iz Sofi.;e dno 23. novembra sledeče brzciairno poroMlo: Uradni 1 st ,.Ka»nbana" priob6uje na uvodnem mes u zahtevo, naj Bolgarija po.vaje sw"e &ete v Macedonijo ter Staro Srbijo in zasede ozemlje do reke Morav-e« Uradno glasilo pravi: Poslertnji trenutki v pol tienem življenju one norišiiii-e, ki se je dosodaj imenovala Srbija, se bližtv.o, Avstrijske fet3 od vseh strani prodirajo v osrf'je Srblje, velika Rnsi.a. pa ne more svojemu varovar.ou vcft pomag: t iz z-igate. dotovo j,e, da ha sprav la Rmsija Srl;i.;o v grob, kakor je Anglija Bielgili pripomogla do uin^nja. Ako bo Rusija s kolifikaj zdravo kožo izišla iz vo'ske, gotovo i:e bo misl la na obrovitev Srbiie, mnpak Vjo skušala s: pridob ti nova tla v Azi.i, V trcnutku, ko bo Srbija mtimlu U:t". pomofiirca mske armade, morajo B«l"iii-i zascsti s svo.;o oborože::o silo srbske pokrajine ilo roke Morave, kiier so naselie.ii vefiinoma prebivalci ki so bolgarsle narodi.Ooti. Vse to mora Bolganja Storiti in se ji ni treba p.rav: nič ozirati na mnenjo ruske vlade v Petrogradu. Bi)lgarska vlada naj glede teh korakov stopi v dogovor z Avstrijo in naj o svojih j>odvzetjih v Srbiji obve^ti velevlasti *',n svojc sosednje države. S svojiini sosednjhni državamri pa Bolgariji ni treba stopiti v pogaiaiija all jih vprašati za ranenje, ali sme Bolgarija. stor t" niMiiorava.ni odločni korak zoper Srbijo a,"i i:e. S Tiirč jo je skleniln Bolgarija dobro prijr.tel.sko zvozo ia nima od nje nit" zahtevati; n,a,pram Riimuniji tudi n\na. r.obomh sovražnih namenov. S t o t i s o č m o ž in o r a B o 1 g a r i j a p. o s t a. v i t i n a grškomejo, d r u g i h s t o t i a o č p a m o r a v fc o r a- k a t. i v i s t e m trenotk uv.Srbijo, ko s e b o m e d a v s. t r i j s k 1 m i i n srbskimi ftetaini p r 1 N iš u r a-z v i 1 a b i t k a. Isto je stor la tudi R.umuin;a. ko so se Bolgari na OvCjem polju bo il\ si Srbi. Bo1.garska arnmda mora zasesti pokra/ine do reke Mora.ve in Toplice pri Kapa^mku. Bolgaiija mora vreči na grob o:iega< greSnika, ki se iiiMMii/ie Srbija in ki je bil v svojem st iletuem ži\-l\eiiju sraimctai za ves omikan svet. prvo lop:to prsti. Nemško=ffancosko bojišče Uradiio pouočilo o stanju neinških armad. Beroljin, 24, novembrai. Iz velikega (vojnega stana se z dne 24. novembra predpoldne poroča: Angleške vojne ladje so 'priplule tudi včeraj, dne 23. novembra, pred flandersko morsko obal in so obstreljevale Lombardtzvde jn Seebriigge. jObstreljevanje je napravilo nemškiim četain le malo škode, pač pa je bilo večje števillo bolgijskih prebivalcev ali ubitih ali pa ranjenih. - Na eahodu ni bilo nobenih bistvenih izpremenib. Na; izhodnem bojišču še položaj ni razjasnjen.. V Izhodni Prusiji in ob severno-izhodni strani 'Mazurskih jezer vstrajajo nemške 5ete v, svojih ipo-" stojankah. Na severnem Poljskem še v.težklh bojih, ki ge tamkaj bijejo, ni padla odločifev. Na južnem Poljskem traja bitka v okolic-1 Cen-* stohova dalge. iNa južnem krilu severno od KraJcova naipreduje naj&jcl. Uradno rusko naznanilo, ki pravi, da, sjta bila ujeta v Izhodni Prusiji nemška generala pl, Liebert in pl. Pajnnewitz, je popolnoma iznteljeno. Prvi se nahaja v Beroliinu, drugi pa na fielu SiVojih čet, Oba že jdelj časa nista bila v Izhodni Prusiji. Hude posledice slabcga vremeua za Franrijo. Rim, dne 23. r.ovembra. Rimski list ,,Messagero" porof-a, da, Irar.coskn armada hudo trpi vs.ed grozne zime, ki se jo poia. ila v severni Franciji. Vse bol iš.iiee S) liapolnjene zbolniki, V Franciji se bo.ji.io, da bo tiuVi letošnjn, zima tako huda, kakor je bla 1. 1870 za ftasa. francoskoneanške voj-ske. Vsled sla.bih cest se \ozovi. s strelivom le prav težko spravijc do bojne fvte in vo-skovanje postaja od dn.e do d°e težavr.e^se. Vkl.ub temu, da vlada trenotno mir, se vcivdar z;li, da smje-ioNemci nove naklepe. Na raorju. Velika angleška vojsia ladja se potopila. Rcttoniani, d':0 21. novombra. Tz zanesljivega vin se poročo, da je tr^ila vol"kn angleška vojna ladja (naddrea/lnouglitj ,,Audacious" dne 28. ali dne 29. oktobra o't> scvornoizhodni obali Irske na miuo in so potiplla. Angleška a.dmiraliteta prikriva sfrogo to nesrefo na morju, da bi se prebivalstva Anglije ne lotilo razbur.;en.ie. Velika angleška \ojna ladja ,,,Audacoi!S-' je bi. la zgrajena še-le 1 1912 !in je bila cna najveojili angleških vojnih ladij, Vozila je z. brzino 22 morskih milj v eni uri. 'Oborožeaa je bila, z 10 v.olikanskimi topovi kalibra 34'3 cei t metrov in s 16 topovi kalibra, 10'2 centlmetrov. "Njena posadka, jc znašala 1100 mož. Podrobnostl o poiopu. BerolinskeiTiiu listu ,,Loka!anzeiger'" se javlja iz fvodanja: Šved, ki se jo pred kr; tkim vrnil iz Ameri!:e v Stockholm, pripoveduje, da je srečal parnik „0Ivmpia" dne 25,. oktobra ob morski obali Irskie veliko vojno ladjo, ki je bila, kakor se je zdelo, zelo težko ooškodovana. Parnik ,.Dlympia" je vzel na krov 250 nož posadke poškodovane vojne ladje, ostalih 550 mož so pa spravili na angleške vojne ladje, ki so priliite- ]e poškodovani vojni ladji na poinoč, Posidki iu tudi vsem potuikom, ki so ae naJiojali na parnikn ,,01y.ml>ia", je bilo strogo prepovedano, da ne smejo v Angliji pripovedovat: uičesai1 o tej nesreči. Brez dvorna se gre z,a veliko aigleško vo.jno la(l.io .,Aud;u-ious--, ki se je nekaj clni pozne^ pi t >piia. i'os«idka ]e lila, kakoi* se ztii, reše.;a. V podmorskern čolnu. ,,Neuo Hamburjjer Zeitung'1 objavlja par pisem, katei-ih pisei so se udeležih vojiie- v podmorskUi čolnili. lz zaniniiv.ih sj)isov posiieinamo sljedefie: V nedeljo zvečer je bJ!« lieinuloina liaziianjeno: :,,Morje čibfto, t;!ikoj ven! Poja.vile & s& sovražne Jadje!"' A že zopet ni bilo nič. Okoli YA ponofti so bili priliižno 30 iii globoko v morju, vse je &k> lahko spal, — kajti tam s^odaj naiii ne niore niliče ničesar. ^a periskopu (dal.jiiogled, ki edini moli pri podmorskih čolnih iz \odej j;em zamogel opazovati^, kaiko so se zunaj rinile ;ribe. Prišlo |,e to pač od svetlfjbe. Naslednje jutro smo bili trdno prepričani, da prideuio med sovražne ladjer ka:jti nad nami je bilo slišati vrtenje ladijskih vijakov; a Ule so naše predstražne ladue, silno osupnjen.e radi na^ega poja/va. Peljali svno se zopet domov, kier smo se eno noč odpoeili. Naslednji dan snvo se spnstili zojet 22 m globoko v morje, a smo morali čuti, ker je ležal čolu slabo. Zopet vse zastoi I. Tie dni smo imeli napad na angleške rušilce torpeclnih 'čol,nov, ki so 'nas pa zapazili, kor je padel z naše strani strel.i Okoli deset torpednili čolnov se je zagnalo proti ua.ni iu križarilo nad nami. Hoteli r.o nas i ovoziti, a biili smo že pregloboko. A bil je to vcndar strašen treiioteK, ker smo S1511 v neprestani nevarnosti. Tbda kmalu smo naleteC'i še na bu^še. Nenadoma smo zaslišali zuiiaj ropotan:e verig in ž.ičnih vrvi. Zažli jso med mine. Srce nam je začelt,* silno biti' in zahvaliti se iirrimo le okolšSini, da smo se naliajali že dovolj globoko. Kdo ve, morda bi -/.e ynr centime.:tiw višje izadostovalo, da bi zadeli ob miiio. ' ki hi izpremenilia naš čoln v par sekundah v nič. Tako pa smo ^adeli le ob verige, s kalterimi iso pripete mine na. tla. iToda oaša- trpljeuja še ni dospela clo viška. Ko ' smo se vraSali, je razsajal ise vedno silen viiiar. Neki velikanski val nas je nenadoma- fpotisnil jiaj-.zdd!,., 50 m smo že bili pod vodo in kb je globočinski ma'iometer zaznamoval {57 nietrov, smo.se oddahifli, kajti ' čoln se'je zopet pričel polagoma dvigati. 'Ob 11. ,;uri ponooi smo se vrnili na svo!e mesto. seveda vsi, izstraidani. Kruh nam je namreč splesnil i"n /iveli smo ?že tri dni od trdega, kruha. Turč ja-Pus j^-AnŁiij i- FfuMp. Turki zasedli goro LibAnon. Fr.v l:fl" i-od, dr.e 21. rfvi™1),1!!. ,J-"ra.-klni t >r Zoilung-' jo do')i!a iz. Kr.ira v Egiptii j;o:-oji!o, da. so t.irško (e\e /..asetl y goro in inest;> Iji 1 ;-a. o ,. A: gleški ii;jra\i'el; je z\'3ž:.v v ifernask. J\T»diš!-of \' l.i'.' n ii- i>f 'o i s1-1 !-a s ¦¦ ¦'¦ f"i r".est'. garijis. CistAiie ncviralna Sofija,, 24. novembra. Bolgarsko sobranje (državni >zbor) ima &3daj svoje seje. V yoera,;šnji (pondjeljkovi) seji je bolgarstci jninistrski predsednik1 Radoslal.vov ob številrd navzočnosti poslancev in drugega občinstva povzel besedo in je odgovarjal na izvajaiija opoziofjonelnih govornikojv. Izjavil je, da osfame Bolgarija z v e s t a g v o j i o b p r i 5 e t k! u v o j s k e d a n i b e s e d i, d a. o s t a n e n ,e vtrailn a. Ta nevtraliteta se je v-edno zves^to in jpošteno držalai. fOč tke, ki so jih delal|i' poislanci opolzicije vla,dii^ mfmtjstrski predsedniki najodločnfije zavrača. Ko so posamezne velevlasti skuša.le dobiti Ktolgarijo na svojo stran, je bolgarska vlada takoj podala iz'iave, ki so bile popolnoma zadovoljive. Vse velevlasf.i odobrujejo v sedanjem treimtku stališče, l'i ga zavzema' j. ozirom na vojsko IBolgarija. NaŠa (bolgarska) država skrbi, da ostane v prijatelisklih odriošajih z Ruinuiiijo, Grf;o in celo s Srbijo, ki se sedaj nahaja v vojnem položaju. Prijateljstvo s Turčijo je popolnoma 'odk(ritq. 'Vlada se Suti srečno, da lahko poroča s.ojemu narodu, da je skrbela za to, da se zaiamCi nedotakljivost bolgarskega ozemlja. Miniatrsk.i pred'sednik Radoslavov je omenil ob koncu svojega govora: Ce bodo nastopile razmere, katere bi nas prisilile, da stopimo s kalčo državo v pogajanja rtidi povečanja našega narodnega ozemlja, bo bolgars;ka vlada fe pomočjo naklonjenosti cele (Evrope skrbelaj, da f?e vse izpelje v čast in srefio Bolgarske. 'Miinstroviim bcp.odam je sledilo živalino, dolgotraijajoče pritrjevanje.