Iskra
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ £ ŠT. 31 LETO XI ® 25. AVG. 1972
» Elektromehanika « Kranj
Uspešno polletno poslovanje
PROIZVODNJA
Tovarna je v tem obdobju nadalje povečala fizični obseg proizvodnje za 17,1 %. V primerjavi z istim obdobjem lani je produktivnost večja za 9,3%, zaposlenost pa za 6,6%. Ostali del večjega obsega pa se nanaša na večjo finaliza-cijo zalog. Letni plan proizvodnje je bil ob polletju izpolnjen z 52 %, polletni pa je bil presežen za 2,2 %. Proizvodnjo so povečali vsi obrati, največ pa obrat števcev. Največje preseganje plana proizvodnje je imol obrat slikal. Največji delež v skup ni vrednosti proizvodnje zavzema seveda proizvodnja telefonije. Vedno večja proizvodnja pa zahteva tudi vedno več materiala, katerega dobave niso bile redne. Ti problemi vedno spremljajo vsako razmeroma veliko večanje proizvodnje, ki med drugim vpliva tudi na slabše izpolnjevanje plana proizvodnje po asortimanu. Leda je bil v poprečju dosegan 77 %.
V I. polletju je telefonija velik def svoje dejavnosti premestila v novo stavbo s prek 9.000 m2 neto površine. Obenem pa je telefonija sprostila okrog 3.700 m2 površine za širitev proizvodnje štdvcev, obrat števcev pa je zopet sprostil del svojih prostorov za širitev vzdrževanja ter tehnične službe in obrate (orodjarna, merilne naprave). Ob koncu polletja je bilo zaposlenih 88 ljudi več kot lani, vendar 40 ljudi manj, kot je predvideval plan. To odstopanje se najmočneje pojavlja v obratu -telefonije, ki je planiral naj večje povečanje zaposlenih in povzroča grlo v proizvod nji tuljav za releje.
OSEBNI DOHODKI
Poprečni mesečni neto osebni dohodki na delavca so se v primerjavi z istim obdobjem lani povečali od 1375 na 1739 din ali za 26 %. S tako višino poprečnih OD se tovarna giblje v okviru sa-
moupravnega sporazuma, obenem pa dosega nivo, ki je glede na splošna gibanja OD in rentabilnost poslovanja primeren. Zaradi devalvacije in drugih dražitev so sc povečali tudi materialni stroški in amortizacija. Povečan obseg proizvodnje in ugodna struktura prodaje so bistveno pripomogli, da so bili
(Dalje na 2. strani)
Iz dneva v dan delo pri stiskalnici. »26. maja letos je minilo 8 lej, kar delam v Iskri,« je dejala MARIJA BELA v kranjski tovarni. Simpatična in nasmejana je na vprašanja rada odgovarjala, pomagale pa so ji tudi sodelavke, žal pa zaradi velikega ropota ni bilo mogoče vsega razumeti, zato je naš sodelavec zabeležil le to, da je z delom še kar zadovoljna, da ima vsa leta dela v Iskri opravka s stiskalnicami, da je poročena in da ima 4-Ietnega sinka, ki je obema v veliko veselje
ISKRA — tovarna industrijske opreme Lesce
¥ prvem polletju plan proizvodnje presežen za 24,5
Na vprašanja UREDNIŠTVA, je glede polletnega poslovanja računovodkinja IVICA KLINAR dala naslednji odgovor:
Poslovni rezultati tovarne (117- zaposlenih) so se v le-. tošnjem polletju ponovno zboljšali: plan je bil preko-
Proizvodnja ZP v juliju 1972
Organizacije	IZPOLNITEV V OOO din I-VII 71 I-VII’72 mesečna r.			ODNOSI v % do mes. do do plana 3:2 plana let. pl I—VII			
1	2	3	4	5	6	7	8
Elektromehanika	241.808	282.879	33.144	92,7	55,7	96,5	117,0
Elementi	83.771	115.314	14.730	93,4	58,9	98,4	137,7
Avtomatika	66.878	69.052	9.186	88,3	57,5	92,5	103,3
Sprejemniki	43.649	43.783	4.305	73,5	39,2	76,5	95,9
Aparat!	77.556	95.683	12.323	118,9	55,7	97,3	123,4
Avtoelek trika	106.829	106.076	13.276	77,8	52,0	90,1	99,3
Elektromotorji	30.109	72.390	8.771	114,1	55,4	96,4	240,4
Naprave	19.267	21.751	3.C83	57,6	28,8	56,2	112,9
Elektronika	14.171	14.523	2.190	78,3	46,4	83,4	102,5
Kondenzatorji	43.782	32.862	2.744	91,6	42,8	76,3	75,1
Instrumenti	21.466	21.875	2.421	102,5	54,6	94,9	101,9
Polprevodniki	14.020	13.215	1.986	40,8	20,2	40,5	94,3
Usmerniki	15.069	16.671	2.059	79,5	53,6	91,9	110,6
Gospodinjski aparati	35.475	34.709	2.796	63,8	29,9	58,0	97,8
Industrijska oprema	5.136	6.379	901	85,8	54,5	105,6	124,2
Orodjarna	4.342	5.320	1.308	261,6	47,2	131,4	122,5
tovarne skupaj	825.328	952.482	115.223	88,8	50,1	88,5	115,4
ZZA	38.086	42.640	5.324	83,2	53,9	107,2	112,0
COM.VIERCE-proizv. dej.	27.473	37.058	4.003	97,6	61,0	107,5	134,9
COMMERCE-inžeiuring	118.520	159392	23.384	76,9	45,8	89,1	134,5
CAOP	1.750	1.974	255	102,0	56,6	102,8	112,8
SKUBPAJ ORGANIZACIJE 185.829		241.064	32.966	80,1	49,1	94,5	129,7
Združeno PODJETJE	1.011.157	1.193.546	148.189	86,7	49,9	89,6	118,0
račen za 24,5 %, čisti dohodek 11,8%, porabljena sredstva za 35,5 %, osebni dohodki pa so višji za 11,5%. Po indeksih ugotavljamo, da so osebni dohodki povečani v istem obsegu kot dohodek, dočim so se materialni stroški znatno povečali predvsem zaradi povečanih cen surovin in elektrike. Stanje zalog je višje v skladu z rastjo proizvodnje, saj le-ta zahteva, da 'so zaloge polizdelkov znatno višje, če hočemo v pravem času kompletirati izdelke.
Realizacija bi biila še večja, če bi ne imeAi težav z likvidnostjo in, ker zaradi kritičnih materialov dostikrat ne moremo kompletirati izdelkov, prav zato nam rastejo tudi zaloge.
Glede likvidnosti je bilo s strani podjetja storjeno vse, da bi se stanje izboljšalo,, vendar ugotavljamo, da so v sosednjih republikah kupci v pretežni večini blokirani,-akceptni nalogi, ki so ostali po multikompenzaciji pa še zdaj ni^o vnovčeni. Tako npr. čaka še vedno za 119 milijonov akceptnih nalogov, kar je za našo tovarno pri po-
prečni 80-milijonski realizaciji težko rešljiv problem Ca povemo, da je med temi neko večje podjetje udeleženo s 50 milijoni in da sO bili akceptni nalogi še pred multilateralno kompenzacijo v banki izvršni, pa še dinarja ni prišlo na naš račun — kaže, da je situacija nevzdržna. Mi ne moremo vse kupce, ki ne plačajo, zato odvračati, čeprav smo kritične ¿0 izločili; ne smemo pa vseh, ker je tovarna v razvoju, saj ' od perspektivne realizacije v bodočih letih dosegamo zdaj komaj dobro petino. Prav zato ne moremo postavljati takih kriterijev našim kupcem, kot nekateri naši dobavitelji, ki zahtevajo plačilo takoj, sicer blaga ne pošljejo. Naša proizvodnja tudi ni taka, da bi prodajali prek trgovin, ker je večkrat treba delati po naročilu. To je mlada panoga v Jugoslaviji, zato so pač težave večje. Tudi obratna sredstva, ki jih imamo za najbolj nujne stvari, ne pokrivajo v celoti naših potreb,
' Glede povezave z Iskra Commerce je moč reči, da so v teku dogovori in vse kaže, da bo v najkrajšem času prodaja in nabava stekla prek Iskra Commerce.
» Instrumenti « Otoče
Iskra Commerce, Ljubljana
Čimvečja prilagoditev trgu Srednjeročni
Razgovor z novim direktorjem Ludvikom Kuharjem, dipl. oec.
Novi direktor Iskrine tovarne merilnih instrumentov Otoče — tov. Ludvik Kuhar je bii rojen 13. 8.-1940 v Naklem pri . Kranju. Leta 1964 je z odličnim uspehom diplomiral na ekonomski fakulteti, letos pa končuje študij I. stopnje strojne fakultete. Pred imenovanjem za direktorja otoške tovarne je bil od leta 1964 zaposlen v
kozvano regulacijsko tehniko. Na področju merilne kot na področju regulacijske tehnike ždimo dobiti močnega kooperanta posebej za merilno tehniko in posebej za regulacijsko tehniko in to v takem smislu, da hi proizvodnjo specializirali. Po prodajni plati želimo namreč nuditi celoten • asortiman, vse ostalo, kar nam bo od naše specializirane proizvodnje do celotnega asortimana manjkalo, pa bi mudili bodočemu kooperantu, ki bo moral biti kompleten tako na področju merilne kot ria področju regulacijske tehnike zaradi kooperacijske izmenjave. Na področju regulacijske in merilne tehnike imamo že določene razgovore, ki se bodo intenzivno nadaljevali v septembru.
Na vprašanje glede bodočih investicij menim, da v Oto-čah ne bi planirali kakš-
ne naložbe in to predvsem zaradi pomanjkanja delovne siiic. V kolikor bi razširili razvoj regulacijske tehnike bo na Gorenjskem, verjetno v bližini Radovljice ali Lesc treba začeti z gradnjo novega obrata, saj je tam, tako kot kažejo vsi podatki, delovno silo še moč. dobiti.
Kot sem že dejal, je dokaj-šen problem v otoški tovarni pomanjkanje delovne sile in bomo morali vložiti «e napore, da dobimo kvalificirano in nekvalificirano delovno silo in strokovne kadre. Prepričan sem, da bi ob večjih osebnih dohodkih lažje dobili želeni kader, zato je naša prva naloga, da v bodoče posvečamo politiki osebnih dohodkov vso skrb.
Čeprav zaradi težav v prvem polletju proizvodni plan ni bil dosežen, prognoze kažejo, da bo uspelo zvišati proizvodnjo, pri čemer bo posebna pozornost veljala kvaliteti izdelkov.
ABC
program
S srednjeročnim programom razvoja industrije y Sloveniji je predvideno, da bo elektroindustrija imela poleg kemične in gumarske industrije najvišjo stopnjo-rasti. Možnosti nadaljnjega razvoja ISKRE so v takem programu ugodne, če upoštevamo,. da je ISKRA že dosegla tehnološko stopnjo, ki ji omogoča vključitev v jugoslovansko in mednarodno tržišče. Kljub takemu položaju pa moramo računati s hitrim razvojem konkurence na domačem in zunanjem tržišču, zato bo treba vložiti maksimalne napore v čimhitrejšo inovacijo izdelkov, nadpo-prečno kvaliteto in optimalne serije. Omenjeni parametri bodo odločilni kriteriji za na-daljni razvoj ISKRE.
V obdobju 1967—1971 jedila poprečna letna stopnja rasti na domačem tržišču 30 %,
Novi direktor tovarne »Instrumenti« — Ludvik Kuhar, dipl. oec.
kranjski tovarni na raznih delovnih mestih in sicer kot analitik v fin. sektorju, kasneje je bil asistent šefa proizvodnje, asistent direktorja in vodja komercialne operative v kranjski tovarni, za direktorja tovarne »Instrumenti« Otoče je bil imenovan
1.	julija letos.
Na razna vprašanja uredništva glede strokovnih kadrov, perspektive, proizvodnje ipd. je novi direktor dal naslednji odgovor:
Kadrovska zasedba tovarne je zaenkrat po mojem mnenju v redu, največji problem pa je nezasedeno mesto šefa tehničnega sektorja, pričakujemo pa, da bomo to v kratkem rešili. Glede na zahtevno tehnologijo in konstrukcije, ki se zahtevajo od naših proizvodov smatram, da imamo zaenkrat premajhne kapacitete strokovnih kadrov v naši razvojni službi, zato bo treba, da se kadrov-sko-razvojna služba poveča.
Merilna branža in regulacijska tehnika, ima vsekakor možnosti razvoja in plasmana tako na jugoslovanskem tržišču kot v izvozu in se moramo v tovarni prilagajati. Gremo tudi v elektroniko. Zadevno je razvit oz. pravzaprav že v proizvodnji prvi elektronski merilni instrument diglmer 1, ki je požel dosedaj vsa priznanja, med drugim tudi na razstavi v Hannovru. V bodoče bomo razvijali tako kot dosedaj merilno tehniko, velike napore pa mislimo vložiti v ta-
Uspešno polletno poslovanje
(Nadaljevanje s 1. strani)
stroški ustrezno kriti in dosežen tudi ustrezen dobiček. Tako smo dosegli za 32 c/o večji celotni dohodek, porabljena sredstva so bila večja za 20 %, dohodek za 37 %, celotni stroški pa so bili večji za 31%. Iz tega izhaja, da se je povečal tudi dobiček, ki pa ga prav tako v povečanem obsegu obremenjujejo tekoča plačala iz sklada skupne porabe. V I. polletju lani je bil dosežen dobiček v primerjavi s celotnim dohodkom po stopnji 5,8%, v I. polletju letos pa po stopnji 7,2%. Letošnji cilj je doseči 9% stopnjo, ki je ob vsestranskem prizadevanju za povečanje proizvodnje in ekonomičnosti poslovanja uresničljiva.
OBRATNA SREDSTVA
Terjatve do kupcev, so se od konca lanskega leta povečale za 30%, kar vsekakor zahteva izredno racionalno financiranje proizvodnje. Ob tem so se zaloge materiala povečale samo za 13%, nedokončana proizvodnja iz zaloge polizdelkov pa so se celo znižale. Poprečni plačilni termin se je podaljšal zaradi izredno povečanega izvoza, ki že zaradi obračunske procedure zahteva več časa. Razliko so v glavnem nadomestili večji izvozni krediti. Obračanje obratnih sredstev se kljub neštetim spremembam
v angažiranju obratnih sredstev ni spremenilo. Pozitivno je tudi to, da so se zaloge gotovih izdelkov v primerjavi z istem obdobjem lani povečale samo za 3,8 milijonov din, v primerjavi s stanjem ob koncu leta pa so ke zniŽale za 4,5 milijonov din. Za izboljšanje likvidnosti je tovarna v juniju prešla na delno izplačevanje OD v gotovini, delno pa na hranilne knjižice. Po preteku treh mesecev bo tovarna lahko najela kredit za obratna sredstva v višini poprečnega stanja teh vlog,' kar naj bi prispevalo k normalrtpmu financiranju in s tem k normalnemu potekanju ter večanju proizvodnje. Od tega bodo imeli koristi predvsem zaposleni, ker se s tem izboljšujejo pogoji za tekočo - oskrbo z materialom in pogoji za ustvarjanje dohodka, po drugi strani pa na hranilne vloge dobivajo obresti.
IZVOZ
Plan izvoza za leto 1972 je bil v primerjavi z lanskim izvozom povečan za 41 %. Dejanski izvoz v I. polletju 1972 pa je bil v primerjavi z istim obdobjem lani večji za 49%. Razmerje med izvozom in uvozom je 56:44 v korist izvoza. To razmerje se stalno izboljšuje. Povečal se je tudi delež izvoza na konvertibilno področje, in sicer od 82 na 87%. Realnejša pariteta di-
narja nasproti tujim valutam je omogočila stimulativnejši (rentabilnejši) izvoz, kar se pozitivno odraža tudi v povečani realizaciji in dohodku. Izvoz tako dosega okrog 28 % celotne realizacije, cilj pa je ta delež še povečati. Naj večji delež v izvozu zavzemajo seveda izdelki in elementi telefonije, na drugem mestu pa je izvoz števcev. Delež prvih je namreč 56 %, drugih 34 %, vsega ostalega pa še 10 %.
INVESTICIJE
Zelo opazna je poživitev investicij, ki so tiavadno v I. polletju manjše kot v II. polletju. Letos v I. polletju so bile trikrat večje kot v istem obdobju lani. Znaten del teh investicij se nanaša že na izgradnjo nove tovarne za elektronsko telefonijo na La-borah, ki je v polnem teku.
Podatki kažejo, da je bilo poslovanje Elektromehanike v I. polletju uspešno kljub zamrznjenim cenam, večjim stroškom zaradi dražitev materialov in storitev, devalvaciji in revalvacijam, inflaciji in nelikvidnosti. To je cela vrsta zunanjih vplivov, ki ob sočasnem izvajanju stabilizacije gospodarstva zahtevajo od tovarne maksimalne napore. da prispeva svoj delež k stabilizaciji, realnemu večanju OD zaposlenih in za sodobno širitev proizvodnje, ki bo v bodoče omogočala večjo produktivnost. P- M.
na zunanjem pa 23%, s tem, da so ideksi rasti, ki smo jih dosegli v letih 1970 in 1971 iznad poprečja. Izredna rast plasmana na domačem tržišču gre predvsem na račun povečane proizvodnje in v znatni meri na račun dopolnilnega sortimenta, kompletnih inženiringov in drugih storitev, v manjši meri pa na račun višjih cen. Lahko trdimo, da so visoki indeksi rasti na domačem tržišču v zadnjih dveh letih v veliki meri rezultat kvalitetnejše ponudbe glede sortimenta in načina prodaje. Na zunanje tržišče se je ISKRA v večji meri začela vključevati šele po letu 1966. V tem obdobju je bila zgrajena zunanjetrgovinska mreža, prek katere je bilo v lanskem letu plasirano približno 20% realizacije ISKRA COMMERCE, kar potrjuje pravilnost poslovne politike pri izgradnji lastnih zunanjih firm in lastnih predstavništev v minulem obdobju.
Za obdobje 1972—1976 predvidevamo, da bo promet na domačem tržišču naraščal s približno enako rastjo, hkrati pa bo promet na zunanjem tržišču naraščal letno za približno 35—40%. Enak tempo razvoja na domačem tržišču bo omogočen s tem, da bomo v tem obdobju realizirali vrsto projektov, pri čemer je treba posebej omeniti ponovno vključitev televizijske proizvodnje v proizvodni in • prodajni program ISKRE, vključitev novih proizvodnih kapacitet s področja telekomunikacij, intenzivni razvoj avtomatike in vzporedno s tem elektromehanskih	in
elektronskih elementov za avtomatizacijo in elektroniko. Izredno rast prodaje in storitev na zunanjem tržišču nam po eni strani diktirajo dimenzije optimalnih serij, ki so za jugoslovansko tržišče prevelike, po drugi strani pa nam intenzivna zunanjetrgovinska izmenjava omogoča hitrejši tehnološki razvoj, boljšo kvaliteto ter hitrejšo in sodobnejšo inovacijo posameznih izdelkov.
Omenjeni program razvoja prodaje na domačem in zunanjem tržišču zahteva dopolnitev organizacijskih oblik, dopolnitev storitvenih dejavnosti (projektira, montaža, servis inženiringih izgradnjo lastnih maloprodajnih kapacitet in visoko kvalitetno marketing službo. V naslednjem obdobju bo ISKRA dosegla take dimenzije* da bodo poslovne odločitve v ISKRI odločilne za razvoj elektroindustrije.
»Elektromotorji« Železniki
Polletni poslovni rezultati
proizvodnja
V preteklem 6-mesečnem obdobju je bilo v celoti izde. lano za 47,610.000 din izdelkov (računano po stalnih plansko-prodajnih cenah); procentualno je ta rezultat v kumulativi dosežen z 99,4% po vrednosti, po količini pa z 92,4 %. Vrednostni indeksi kažejo, da je bila planirana mesečna proizvodnja dosežena oziroma presežena samo-3 krat in to februarja, maja in junija, medtem ko v količinskem merilu nikoli ni dosegla predvidenega obsega. S polletnim proizvodnim uspehom je letos doseženo 51,4% planiranega letnega programa.
Struktura proizvodnje po montažnih skupinah kaže, da je od gornjega zneska pripadalo proizvodnji v obratu Idrija 29 %, ostalih 71 % pa proizvodnji v matični tovar. ni. V vrednostnem obsegu je bila letošnja polletna proizvodnja naslednja:
Vred. %
19,2
19.9
30.1
1,7
70.9
29.1
Mali motorji Kompr. motorji Gospodinjski aparati (Jsluge
Železniki skupaj Obrat v Idriji
Količinski proporc udeležbe proti vrednostnemu nastopa v razmerju 43 proti 57. Delitev dosežene proiz. vodnje po namenu prodaje kaže, da je po količini odpadlo 44% izdelkov'za izvoz in 56% za prodajo na domačem tržišču, medtem ko struktura vrednostnega obsega kaže, da je izvozu pripadlo 34 % proizvodnje, domačemu trgu pa 66%, V 15,957.000 din izvozne proizvodnje je s 60 odstotki udeležena proizvodnja kompresorskih motorjev, njihova realizacija je nasproti Pianu 92%.
Pri povprečno 33 % povečati: delovni sili je letos proizvodnja po vrednosti v celoti narasla za 81 %, pri tem se je proizvodnja za izvoz povečala za celih 242 %, proizvodnja za domači trg pa za 46 %. Letošnji 81 % porast proizvodnje v vrednostnem obsega predstavlja 21,330.000 din.
KADRi
V naši tovarni je bilo v le. tosnjem prvem potletju povprečno mesečno zaposlenih delavcev, kar je naspro-h Planiranemu 6-mesečnemu Povprečju manj za 0,7% in za 33 % več od povprečja iz Prvega polletja v primerjalnem 1971. letu. Po stanju na dan 30.6.1972 je tovarna zaposlovala 908* ljudi, od tega '•2 v Železnikih in 196 v »bratu Idrija.
izvoz
Letos se je izvoz povečal za nasproti izvozu v pr-, Vem polletju 1971; glavno za. ?mgo za tak rezultat imajo Predvsem kompresorski mo-0ri’. ki jih izvažamo v Za-
hodno Nemčija. Po vrednosti je letošnji polletni izvoz dosegel 1,599.955 dolarjev, kar je 46,6% letnega plana. Celotni polletni izvoz je bil realiziran na konvertibilnem področju. Struktura izvoza po posameznih državah pa je takale:
Zahodna Nemčija	62,4%
Italija	24,1 %
ZDA	'	12,9 %
Holandija	.	0,6°,j
Kot kažejo podatki, tokrat prednjači daleč izpred -drugih držav izvoz v Zahodno Nemčijo, ki v strukturi predstavlja že dobrih 62 %, njemu sledi izvoz v Italijo s 24%, medtem ko je izvoz v ZDA v skupni masi udeležen samo s slabimi 13 odstotki. Med nastopajočimi državami letos prvič zasledimo izvoz v Holandijo, kamor smo prodali 4.000 lužnih črpalk.
UVOZ
V prvem polletju smo letos uvozili za 29,384.000 din raz nih materialov, od tega je od-, padlo 42% vrednosti na uvoz kompresorjev in 58 % na uvoz reprodukcijskega materiala. Glede na valutna področja realizirani polletni uvoz kaže, da smo iz vzhodnih držav uvozili samo 0,1 % materiala, medtem ko je bilo vse ostalo kupljeno v zahodrvh kon. vertibilnih državah. Dinarsko letošnji polletni uvoz dosega 76 % skupnega lanskoletnega uvoza.
OSEBNI DOHODKI
Izhajajoč iz skupne neto mase osebnih dohodkov je bil doseženi poprečni mesečni neto osebni dohodek v naši tovarni letos izplačan v vi. šini 1.338 din, kar ie 95.5% planiranega povprečja, med. tem ko je v primerjavi s po v. prečnim neto osebnim dohodkom iz leta 1971 večji za 8,9 odstotka.
Povprečni neto OD, računan samo iz mase osebnih dohodkov za redni delovni čas, pa je znatno manjši in je dosegel komaj 1.229 din, kar je za 109 din manj od skupnega poprečja.
OSNOVNA SREDSTVA
Osnovna sredstva so se v letošnjem prvem polletju zelo malenkostno spremenila; nasproti stanju per 31. 12. 1971 se je skupna masa na- * bavne vrednosti povečala samo za 1,6%. S to letošnjo spremembo je nabavna vrednost vseh osnovnih sredstev po stanju ob zaključku prvega polletja 39,175.000 din. Notranja delitvena struktura po nastopajočih skupinah pa kaže, da od navedenega zne. ska pripada zemljiščem 13%, gradbenim objektom 24,9 % in delovnim pripravam 73,9 odstotka.
•
OBRATNA SREDSTVA
Vezana obratna sredstva v zalogah in terjatvah do kupcev so se po polletnih rezultatih povečala za 30% na-
sproti začetnemu stanju na dan 1. 1. 1972. Najbolj izrazit porast zasledimo pri terjatvah, ki vežejo tudi največji del obratnih sredstev. Po knjižnem stanju na dan 30.
6.	1972 zavzemajo v strukturi sredstev 60%. Masa terjatev se je po vrednosti letos povečala za 48 % oziroma za
11.894.000	din in ob zaključku polletja obsega že 36,569.000 din. V poprečju so se letos terjatve gibale -v višini
33.184.000	din, kar je 55% več od poprečja iz leta 1971.
Zaloge materiala in drobnega inventarja so v prvih petih mesecih močno narašča, le, v juniju pa so zaradi velike porabe oziroma visoke proizvodnje zelo upadle, tako da v zaključnem polletnem saldu presegajo samo za 2.2 % letošnje otvoritveno stanje. Letos je bila poprečna mesečna zaloga na R-3 visoka
20.551.000	din, kar je 37,8 % več od poprečja iz leta 197L Struktura junijskega salda kaže, da v zaključnem stanju na R-3 pripada 79% zalogam repromateriala in 21 % zalogam drobnega inventarja.
Vzporedno s tolikim porastom proizvodnje so v letošnjem letu precej večje tudi zaloge nedovršene proizvodnje in lastnih polizdelkov na skladišču; le-te v zaključenem polletnem saldu vežejo
5.674.000	din, kar je od otvoritvene bilance več za eno četrtino, medtem ko poprečne tovrstne zaloge presegajo lanskoletno poprečje za 8 %.
Zaloge gotovih izdelkov pri nas vežejo .najmanjši dei sredstev; v strukturi vezanih obratnih sredstev od Koncu polletja zavzemajo komaj 3 odstotke celotne mase.
Vsi koeficienti obračanja zalog, predvsem pa terjatev, so se letos zelo poslabšali; vzporedno s tem se je močno podaljšal čas vezave obratnih sredstev. Celota- ciklus vezave je v poprečju trajal 313 dni, kar je od leta 1971 več za 46%. Obratna sredstva imamo najdalj časa vezana v terjatvah do kupcev, ki so - se obrnile samo 2,21 krat; le-. tos se je ta vrsta vezave podaljšala iz 98 dni na 163 dni,
. Naši največji kupci koristijo izredno dolge plačilne roke, zaradi .splošne nelikvidnosti pa niti ob zapadlosti svojih dolgov takoj ne poravnajo.
STROŠKI
Vsota vseh vkaikuliranih stroškov na razredu 4, to je 'skupna lastna cena proizvodnje, je bila v prvem polletju letošnjega leta 62,626.000 din, kar je nasproti letošnjemu celoletnemu planu 48%; nasproti realizaciji stroškov iz prvega polletja 1971 so letošnji stroški večji za 86,8%, medtem ko celotne lanskoletne stroške dosegajo z indeksom 82,4.
Struktura lastne cene glede na delitev po fiksnih la direktnih stroških kaže, da sc
je udeležba fiksnih stroškov letos zmanjšala iz 29,5% pa
26,3	%, medtem ko se je delež direktnih stroškov povečal iz 70,5% na 73,7%. Iz strukture skupne lastne cene dalje opažamo, da so posledice precejšnjih podražitev materialov premaknile delež izdelavnega materiala iz 61,1 % v letu 1971 na 66,9% v letošnjem prvem polletju.	.
FINANČNO POSLOVANJE
Periodični obračun za prvo polletje kaže, da smo na osnovi fakturirane realizacije v realiziranem času ustvarili za
83,888.000	din celotnega dohodka. Struktura letošnjega celotnega dohodka kaže, da je na vsa porabljena sredstva odpadlo 82,6% in da je dohodku ostalo samo 17,4% od realizirane polletne mase. Navedena notranja struktura je v primerjavi s strukturo v lanskem prvem polletju in v letošnjem planu zelo-spremenjena oziroma poslabšana in to zaradi močno povečanih celotnih stroškov. Isto potrjuje tudi indeksna primerja, va; namreč pri 142„2 % pove-, čanemu celotnemu dohodku in 28,2 % večjemu dohodku so se letos stroški oziroma porabljena sredstva v absolutni vrednosti povečala za
197,9%. Tudi primerjava realiziranih rezultatov s pianom kaže, da- je letos tempo rasti stroškov dosti hitrejši od rasti celotnega dohodka ;n dohodka.
Po pokritju porabljenih sredstev iz celotnega dohodka je ostalo za 14,580.000 din do. hodka. Podatki kažejo, da se tudj delitev letošnjega dohodka precej razlikuje od primerjalnih tovrstnih elementov iz prvega polletja 1971. leta in od letošnjih' planiranih. Po pokritju pogodbenih in zakonskih obveznosti, ki jim v notranji strukturi skupaj pripada 17,1 % in osebnih dohodkov, ki so zasegli 70,7 % ustvarjenega dohodka, je v prvem polletju letos ostalo samo 12,2% ostanka dohodka, kar ’ je v vrednosti
1,783.000	din. Ta rezultat je komaj 54% vrednosti ostanka iz prvega polletja 1971. leta in 30 % letošnjega celotnega plana.
Razloge za tako majhen, ostanek je treba iskati v občut. ni podražitvi vseh vrst materialov, posebno še uvoznih .n v devalvaciji dinarja; za razliko od naraslih stroškov za kupljeni material pa se prodajne cene naših izdelkov niso dvignile. T. Košmelj
Pomladitev ZK-naša prva naloga
Večja pozornost do hitrega in točnega informiranja celotnega kolektiva — Potrebna je čimvečja povezava — Premalo delavcev v ZK —
Na letni konferenci ZK Iskra — Commerce je govoril tudi sekretar komiteja ZK STANE MIHALIČ v kranjski tovarni. Iz govora povzemamo nekaj naslednjih misli:
Problemi, ki se kopičijo iz dneva v dan, terjajo, da naše sile čimbolj povežemo, če hočemo doseči rezultate, ki jih od nas pričakujejo. Zato bi bilo potrebno, da bi se večkrat sestali, da bi se- pogovorili o določenih problemih, potem bi bile stvari tudi bolj jasne za obe strani. V minulih letih je bilo precej doseženega, verjetno pa še ne vse.
Proizvodne organizacije so še premalo poučene, da ima tudi ISKRA COMMERCE težave, približno take kot ta varne, zato je potrebno večje medsebojno sodelovanje in večja pozornost do hitrega in točnega informiranja celotnega kolektiva. Delavci v ELEKTROMEHANIKL malo vedo o novih namenih ISKRA COMMERCE, o njenih težavah itd. Največ vedo takrat, kadar se zatakne. Predlagam, da se stiki poja-čajo, da bi nepotrebna ga vorjenja odpadla. Prepričan sem, da takšno hišo, kot je ISKRA COMMERCE, nujno rabimo, da ima kader, ki je sposoben izvrševati naloge, ki so pred njih postavljene
in, ki so iz dneva v dan večje.
Eloklromehahika pospešeno gradi na Laborah v Kranju novo tovarno za elektronsko telefonijo; ima veli-■ ke perspektive, proizvodnja se bo zelo povečala, zato se bo morala tudi ISKRA COMMERCE intenzivno prilagajati tem spremembam.
Tudi sama osnovna organizacija se bo morala organizirati tako, kot samoupravni organi. V ISKRI smo prišli do zaključka, da kjer ni samoupravnih organov, organizacija prav malo pomeni. V Elektromehaniki je bila reorganizirana tudi osnovna organizacija Zveze komunistov, in že se kažejo boljši rezultati. Pomladitev zveze komunistov' je naša prva naloga. Na konferencah je moč opaziti, da je delavcev premalo. Verjetno je tako tudi pri ISKRA COMMERCE. Da--nes se moramo s svojim znanjem boriti na samoupravnih organih in prepričevati ljudi, da sprejmejo take sklepe, ki so najbolj ustrezni za kolek. ttv in našega delovnega čla veka.
Nagrajevanje po doseganju kvalitetnih norm
2 orodjarja
1 strojnega ključavničarja
Pri nagrajevanju po učinku, pri čemer je običajno poudarek na količini, ne pa toliko na kvaliteti, se vedno pojavi težnja po - poslabšanju kvalitete. V proizvodnih procesih, kjer predstavlja živo dolo pretežni del proizvodnih stroškov to niti ni prehud problem, v moderni proizvodnji in zlasti v procesni industriji pa so navadno stroški za delovno silo manjši del proizvodnih stroškov in je doseganje določenih kvalitetnih norm glavno merilo učinkovitosti proizvodnje.
Pri nobenem nagrajevanju po časovnih normah zato ne smemo prezreti kvalitetnih
norm in mora biti ohranjanje teh norm prvi pogoj pri nagrajevanju po časovnih normah.
KVALITETNE. NORME
Kvalitetna norma je zbir vseh predpisov, ki določajo kakšne lastnosti (mehanske, električne, kemične, izgled itd.) mora imeti končni proizvod ali polproizvod po končanem delovnem postopku.
Doseganje kvalitetnih norm lahko pomeni:
1. da določen % proizvodov ali polproizvodov povsem ustreza kvalitetnim normam, ostalo pa je izmet.
RAZPIS
ŠOLSKI CENTER ZP ISKRA KRANJ
bo sprejel zaradi povečanih potreb po kadrih za šolsko leto 1972/73 naknadno v I. letnik
poklicne kovinarske in elektro šole Kranj
59 UČENČEV ZA NASLEDNJE TOVARNE V ZP ISKRA KRANJ:
—	TOVARNO ELEKTROTEHNIČNIH IN FINOME-HANICNIH IZDELKOV V KRANJU:
3 orodjarje
5	finomehanikov
8 strojnih ključavničarjev
6	rezkalcev 2 strugarja
1 elektromehanika 10 telekomunikacijskih mehanikov
—	TOVARNO ELEKTRIČNIH MERILNIH INSTRUMENTOV V OTOCAH:
2 orodjarja
1	finomehanika
2	rezkalca
3	elektromchanike
—	TOVARNO ELEKTROMOTORJEV IN GOSPODINJSKIH APARATOV V ŽELEZNIKIH:
2 orodjarja
5 strojnih ključavničarjev 2 strugarja 2 rezkalca 2 elektromehanika
—	TOVARNO GOSPODINJSKIH APARATOV V ŠKOFJI LOKI — RETEČE:
2.	Da so določene lastnosti porazdeljene po posameznih kvalitetnih razredih (ki imajo različno prednost), določen % pa je zunaj kvalitetnih norm.
Za doseganje kvalitetnih norm, predvsem v zvezi z nagrajevanjem po učinku je predvsem važno, če se zahtevane lastnosti lahko takoj po končanem postopku izmerijo in če se proizvodi lahko popravijo, tako da ustrezajo normam. Od tega je tudi odvisno, kakšen bo način nagrajevanja po kvalitetnih normah.
Zaradi tega, ker običajno izdelki ne dosegajo kvalitetnih norm 100 %, je treba v primeru nagrajevanja po kvalitetnih normah tudi za spremljanje kvalitete proizvodnje dopolniti pojem kvalitetne norme — k opisu zahtevanih lastnosti je treba dodati še % izdelkov ali polizdelkov, ki morajo ustrezati predpisanim lastnostim.
Tako definirana kvalitetna norma predstavlja delovni normativ, tako kot normativ za material in delo.
Določanje take kvalitetne norme je zelo odvisno od pogojev dela in vrste izdelka. Značilni primeri so:
A)	ko za izdelek ali polizdelek po končani faza delo lahko ugotovimo ali ustre a ali ne in če lahko neustrezni izdelek popravimo, z ali brez dodatnega materiala.
B)	za izdelek ali polizdelek lahko ugotovimo, če ustreza kvalitetnim normam, ne da pa se popraviti;
C)	za izdelek ali polizdelek se po končani delovni fazi še ne da ugotoviti, če kvaliteta ustreza;
D)	izdatki so porazdeljeni v kakovostne razrede različnih vrednosti.
Kvalitetna norma je v prvem primeru kar 100% ozi-
(Daljc na 6. strani)
Vsi učenci, ki bodo sprejeti v šolo, bodo prejemali med Šolanjem na tej šoli štipendijo.
Kandidati naj predložijo osebno do vključno 29. avgusta 1972 naslednje listine:
—	prijavo za vpis v I. letnik na obrazcu 1,20 (dobi se v knjigarni), kolkovano z državnim kolekom za 1,— din (v prijavi morajo kandidati navesti poklic, ki se ga želijo izučiti, in tovarno, za katero se želijo šolati)
—	izpisek iz rojstne matične knjige
—	spričevalo o končani osemletki
—	zdravniško potrdilo obratne amblilante Iskra v Kranju.
Vpišejo se lahko kandidati do 18. leta starosti.
Prijave sprejema tajništvo Šolskega centra ZP Iskra v Kranju, Savska loka 2.
Kandidati bodo morali opraviti psihoteste, ki bodo dno 30. avgusta 1972 s pričetkom ob 7. uri. Sprejemnih izpitov ne bo.
Učenci iz oddaljenejših krajev, ki želijo stanovati v internatu, naj zaprosijo za sprejem Dijaški dom v Ki anju, Kidričeva 2.	a
DANICA BENEDIČIČ se je poslovila od sodelavcev in odšla v pokoj. Zaposlena je bila v galvaniki kranjske Iskre. Ob slovesu je bila deležna Izredne pozornosti, saj so Ji sodelavk izročili lepo spominsko darilo In ji zaželeli še mnogo zdravih in zadovoljnih let v zasluženem pokoju
Pred kratkim je odšla v pokoj tov. FRANCKA JUVAN zaposlena na liniji ploščatega releja v obratu ATN kranjske tovarne. Imenovana se prek uredništva Iskreno zahvaljuje sodelavcem za darili in vso pozornost ob slovesu, hkrati pa Jim želi še mnogo delovnih uspehov
Kaj je minulo delo?
Na ustavnem sodišču Jugoslavije si prizadevajo, da bi dali ustrezne odgovore na to, kaj vse lahko uvrščamo k delu, ki ga v ustavi imenujemo »minulo«.
V 21. ustavnem dopolnilu je zapisana delavčeva pravica, da se njegov osebni dohodek oblikuje ne samo po rezultatih tekočega dela temveč tudi dela, ki je bilo opravljeno v preteklosti, oziroma deleža dela iz preteklih let v delovni organizaciji. V tem »deležu« ni mišljena samo delavčeva navzočnost na delovnem mestu, temveč vlaganje delavčevih presežkov v delovna sredstva.
Predvsem pojem minulega dela delavca ne pomeni neopredeljen čas, ampak da lahko delavec sodeluje v delitvi osebnega dohodka tako dolgb, dokler se v podjetju ne amortizirajo sredstva, pri katerih je s svojim prejšnjim delom sodeloval.
To pravico, ki mu jo zagotavlja Ustava, ima tudi v primeru, da zapusti delovno organizacijo. Večji je bil njegov delež v minulem delu, večji naj bo njegov delež v tekoči delitvi osebnega dohodka. Ustavno določilo ta člen tako tolmači.
. .¡\
To so prya razmišljanja .o tem, kaj je minulo delo. 0 njem govorimo zaenkrat samo še kot v načelni pravit;!, vendar to še ne prinaša več jasnosti, kaj in kako je treba storiti v praksi.
Ob ugotavljanju kriterijev za delež minulega dela bo še veliko težav, ker so v različnih delovnih pogojih delavci v minulo delo, v razvoj proizvajalnih sredstev -podjetja, dali različen delež.
Prav . gotovo bodo morali obdelavi tega, sicer zelo hit manega ustavnega načela, ki sedaj priznava tisto, kar io bilo dolgo časa zanemarjeno, posvetiti veliko pozornosti.

»Elementi« Ljubljana
V obratu »Žarnice« letos za 79 °|„ večja proizvodnja
. Danes malo več prostora namenimo obratu tovarne elementov za elektroniko »Žarnice«, o katerem pravzaprav že lep čas nismo slišali. V ta namen je naš sodelavec obiskal vodjo obrata Antona Lovka in se z njim na široko pogovarjal o delu, problemih in uspehih dve-stočlanskega delovnega kolektiva, ki edini v tej naši tovarni še ni prišel do ustreznejših delovnih prostorov, v katerih bi zaposlenim zagotovili znosnejše pogoje za uspešno delo.
Ko prideš na skrito in tes- izvodnje. Iz Velike Britanije no dvorišče v Kotnikovi 16 v bi je morali dobaviti, popol-Ljubljani, prav gotovo ne pri- no in razumljivo temeljito čakuješ, da boš v teh ne- preizkušeno, že lani, tako da uglednih in sorazmerno tes- bi s polno paro na njej lahnih prostorih našel resnejšo ko začeli proizvajati vsaj s proizvodnjo, ki zaposljuje prvim januarjem letošnjega kar dvesto delavk in delav- leta.
cev. Pa vendar so tu že dol- Zakasnela dobava, ki jo je go vrsto let, marljivo delajo, bilo delno krivo tudi zakasne. se borijo z neštetimi težava- lo plačilo, je povzročila, da mi, a se uspešno razvijajo, če- je proizvodnja stekla šele tudi dandanes, kiljub poveča- pred kratkim in prav zato so nim potrebam trga doma in 'v prvem polletju izdelali 47 % v tujini in modernejšim pro- letnih količin žarnic. Zaosta-ižvodnim napravam svojih nek si bodo vsekakor priza-zmogljivosti ne morejo več devali do konca leta nadokna-povečevati.	diti, ker pa je tudi po dina-
Letošnja proizvodna naloga m*ki bila v drugem polletju obrata »Žarnice« presega že tako načrtovana (glede na 6,5 milijonov žarnic za dolgo novo avtomatizirano progo) vrsto različnih avtomobilov, občutno večja proizvodnja ta kar dosega vrednost približno naloga zagotovo ne bo lahka. 26,300.000 dinarjev. Tako viso. Večino svojih izdelkov ob-Jtc vrednosti pa prav gotovo rat »Žarnice« plasira na done bi zmogli doseči brez nove	mačem trgu, kjer je spričo
avtomatizirane proizvodne rasti proizvodnje vrste avto-proge, ki je bila pač prvi po- mobilov v državi dokajšnja goj za povečanje njihove pro- konjunktura. Nekako šestino
Marjetka Vidmar porezuje kontaktne žice
Marica PerŠbt vlaga balone žarnic v stroj za zataljevanje
Delo na stroju za kitanje In cinjenje asimetričnih žarnic; od leve na desno: Zvone Štampar, Milka Perič, Ivanka Jankovec in Marija Šuštar
sedanje proizvodnje pa tudi izvažajo, predvsem v Vzhodno Nemčijo in delno tudi v Italijo.
Asortiment njihovih proizvodov' danes obsega široko izbiro avtomobilskih žarnic, vendar si prizadevajo, da bi čimprej začeli tudi s proizvodnjo halogenih-jodovih žarnic, ki jih trg vse bolj želi. Tovrstno proizvodnjo načrtu, jejo.
Že ko je tekla izgradnja tovarne elementov za elektroniko na Stegnah je bila tu celotna železna konstrukcija tudi za obrat »Žarnice«, vendar.je takrat zmanjkalo razpoložljivih sredstev za gradnjo. V takšnem stanju so se tedaj rajši odločili za nabavo avtomatizirane proizvodne proge. Zato pa se danes tem bolj določno kažejo nujne potrebe po novih proizvodnih prostorih, dovolj visokih, da bi v njih lahko instalirali ustrezne klimatske in prezračevalne naprave in tako zaposlenim ustvarili normalne delovne pogoje. Težko si je namreč predstavljati, kako delavke in delavci lahko vzdržijo ob številnih plinskih ognjih za zataljevanje, še zlasti, kadar poletna temperatura že zunaj doseže blizu trideset stopinj. K temu še slab zrak ob izgorevanju plina, pa mirno lahko rečemo, da njihovo delo ni nič kaj pri. vlačno. Vendar — delavke in delavci obrata »Žarnice« vztrajajo, potrpijo v teh delovnih okoliščinah in se zavedajo, da jim le čim večja proizvodnja odpira pot. v bodoče nove delovne pogoje, kjer bo nedvomno bolje poskrbljeno za zdravo in manj naporno delo.
Na tihem je bilo sicer upati, da bi že v letošnjem letu lahko zgradili nov objekt za obrat »Žarnice« na Stegnah, žal pa se želje delovnega kolektiva niso mogle uresničiti tudi zaradi težkega položaja, v katerem se je lani znašla tovarna elementov za elektroniko spričo svetovne recesije, ki je zavladala na področju elementov. K sreči se razmere na svetovnih trgih znova izboljšujejo in tako je upati, da bo tovarna uspela zbrati
lastni potrebni delež sredstev za najetje kredita v banki, s katerim pa bi čimprej lahko tudi delovni kolektiv obrata »Žarnice« iz Kotnikove ulice preselili na Stegne, zagotovili mu ugodnejše delovne možnosti, hkrati pa ustvarili tudi pogoje za še večji obseg in izpopolnitev proizvodnega programa obrata.
Kolektiv obrata »žarnice« pa tudi sicer, če odštejemo že dovolj poudarjene nemp-goče delovne prostore, ni brez težav. Posebno občutne jim povzroča splošna nelik-, vidnost, ki se najbolj odraža ■y nabavi nekaterih u ,-oznih materialov. Le teh pogostokrat ni bilo mogoče pravo-
časno dvigniti na carin; in ker jih niso imeli tudi na zalogi, je razumljivo prihaja, lo do zastojev v proizvodnji. Prizadevanja nabavne službe pa so bila letos k sreči bofj uspešna kot prej in tako je bilo zastojev iz teh razlogov manj. ••	•	-■ • : • *
Delovnemu kolektivu obrata »Žarnice« ob njihovih pogojih, za delo in doseženih* dosedanjih rezultatih pred. vsem želimo, da bi se mu čim prej uresničila dolgoletna želja — priti v nove delovne prostore, saj smo prepričani, da bo potem s svojo marljivostjo ustvaril še več.
-C—
Štefka Plgac nalaga žariine nitke malih žarnic na avtomat +j
Slavka De Cecco, Samka Cordič ln Brane Ilovar pri črpanju, asimetričnih žarnic	.
Preprečevanje bolezni srca in žilja Nagrajevanje...
Med ljudmi nasploh zelo-razširjeno mnenje, češ da so bolezni srca in žilja tako rekoč potrebno zlo zrelejših let in starosti, je dvakrat napačno: tudi otroci namreč trpe zaradi bolezni srca in če so kardiovaskularne bolezni zlo, pa nikakor niso »potrebno« zlo.
. Kakor pri mnogih drugih boleznih, ki napadajo današnjega človeka, se število kardiovaskularnih obolenj začenja že v mladih letih. Najprej naletimo nanje pri otrocih, se pravi na pojave, ki so posledica prirojenih malfor-macij krvnega obtoka. Tudi pri njih srečujemo od časa do časa, posebno pa ob epidemijah akutna srčna obolenja, ki komplicirajo .običajne infekcijske bolezni otrok, kot npr. davico.
Tudi otroci ' lahko postanejo žrtev komplikacij na srcu zaradi revmatične vročice, ki jo povzroči strepto-kokna angina.
V nekaterih predelih s tropsko in subtropsko klimo, še posebno pa tam, kjer prebivalstvo živi prenaseljeno in nehigienično, se v bolnišničnih sobah zelo pogosto srečujejo najhujše oblike te bolezni. Več drugih bolezni srca, razširjenih po vročih deželah, kot npr. fibrozni endomiokarditis ali Chagaso-va bolezen srca, se začne v otroški dobi in privede včasih do nepopravljive dekom-penzacije srca že pred odraslo dobo.
Pogosto pri otrocih in doraščajočih diagnosticirajo funkcionalne motnje srca, tako imenovano nevrozo srca, ki jo dostikrat ugotovijo po slučajnem odkritju rahlega šuma. Zdravnik, ki neutemeljeno reče pacientu, da je bolan na srcu, tvega s tem, da ga prizadene za vse življenje. Srčna nevroza se pojavlja navadno pri preobčutljivem otroku in pod vplivom nevrotičnega okolja v družini.
Vedno bolj in bolj upravičeno domnevajo, ' da imajo srčne bolerih srednje starosti svoje korenine v mladih
Stih. To je npr. hipertonija, spremlja ledvična obolenja, kot so vnetje ledvic, ki se začenja v glumcrulih (glo-merulonefritis), vnetje ledvičnega meha in ledvice (pielo-nefritis), ki so jim v mnogih -tropskih deželah vzrok infekcije koža s klicami gnojenja.
Ishemija (nezadostna pre-krvljenost) srčne mišice ali koronarna bolezen, bič naše tehnološke družbe, je lahko posledica slabih navad v otroški dobi. Več razlogov je, ki dopuščajo to mnenje. . Pri mladih ljudeh ugotavljajo naraščajočo pogostnost najhujših pojavov od ishemije srca pa do akutnega srčnega infarkta ali nepričakovane nenadne smrti. Koronarna arterioskleroza, ki je najpo-gostnejša poškodba in vzrok te koronarne bolezni, se začenja v mladosti. V deželah, kjer je razširjena ishemija srca, je več holesterola v krvi
otrok kakor v deželah, kjer je ta bolezen pri odraslih
redka.
SLABE NAVADE
Navade, ki pospešujejo ar-tferiosklerozno ishemijo srčne mišice, se pridobijo v otroški dobi in v letih adolescence; čezmerno prehranjevanje predvsem zaradi pretiravanja v jedeh, bogatih zjzasičenimi maščobami (svinjska mast, rastlinska mast, surovo maslo, loj) in rafiniranimi ogljikovimi hidrati (npr. sladkor), zaradi premalo fizičnih vaj in pa zavoljo uživanja tobaka.
Med dejavnike, odgovorne za srčna obolenja odraslih, bi lahko šteli pogosto pospešeni ritem vsakdanjega življenja v današnji družbi; učinek vsega tega pa občutijo že otrok in doraščajoči. Lahko si mislimo, kako bo otroka, ki pri starših ne najde niti prave oskrbe niti ljubezni, v šoli in pozneje na delu spremljala življenjska negotovost, tako da bo ostal vedno neprilagojen in se bo njegova tesnoba končala s telesno boleznijo.
Laže je ozdraviti bolezen, proti kateri imamo specifično zdravilo, kakor pa bolezen, ki se razvije zaradi načina življenja in ukoreninjenih navad. Na področju kardiovaskularnih obolenj, tudi če se nekateri preventivni ukrepi zdijo neizvedljivi, imamo k sreči druge, za katerih uspešnost že dolgo vedo zdravniki in javnost. Mednje spadajo zgodnja diagnostika in pravočasno zdravljenje pri. rojenih malformacij in vsa sredstva v boju proti strepto-koknim in drugim infekcijam, katerih posledica šo srčne bolezni.
arterioskleroze/ in ishemijo pri odraslih. Poglobiti bo treba nauk o vzrokih bolezni, raziskovati pospešujoče dejavnike in ukreniti vse potrebno, da zagotovimo otrokom in doraščajočim kar najboljši telesni in duševni razvoj. Dobre zdravstvene navade, pridobljene v ranem otroštvu, bi morale služiti za vzorec tistih, ki naj ostanejo vse življenje. Treba je upoštevati važno vlogo, ki jo igrajo najprej družinsko okolje, nato šola, bodisi da je treba otrokom poskrbeti za zdravo prehrano, da te navade obdrži, ali pa z vsem potrebnim razumevanjem svetovati o številnih problemih, malih ali velikih, s katerimi se srečuje sleherni dan.
(Nadaljevanje s 4. strani)
Podpirati bo treba telesno vzgojo, predvsem pa športe. To naj bi nekako izravnalo ure, ki jih mladina prebije v šolskih klopeh in pred zaslonom. Mladi športnik je v takem primeru manj dostopen za kajenje ali možnost, da bi se spremenil v,bitje, ki kakor prikovano sedi za volanom avtomobila. Tudi če mora pozneje v življenju preživeti obdobje zmanjšane telesne aktivnosti, bo svojo spretnost vedno zopet dobil nazaj, kadar bo hotel in ga nikoli ne bodo prištevali med mehkužneže..
roma se navadno dopusti majhen % izmeta (običajno Po AQL ali LTPD) kakršnega dovoljuje tudi končna inšpekcija (ker bi prestroga kontrola kvalitete bila tudi predraga).
V primeru B je treba ugotoviti ali je slab izplen zaradi krivde delavca, slabega predhodnega materiala ali pa je enostavno proces tak, da ne omogoča 100 % izple-, na. V primem, da krivda ni delavčeva, je treba s statistično obdelavo rezultatov določiti sprejemljiv % izmeta, ki postane norma.
Tudi v tretjem primem (C, D) je treba podobno ugotoviti »normalen« % izmeta oziroma običajno porazdelitev po kvalitetnih razredih.
NAGRAJEVANJE PO KVALITETNIH NORMAH
V primem A mora delavec popraviti izdelke, ki niso v redu in ima plačane samo dobre kose, kar pomeni, da posebne kvalitetne norme ni. "Slaba kvaliteta dela in s tem v zvezi popravljanje zmanjšuje učinek po časovni normi.
V	drugem im tretjem primeru (B, C), se plačilo po normah urah korigira "s lak-torjem kvalitete. Ta faktor i se računa glede na razmerje I med vnaprej postavljenim % < dovoljenega izmeta in dejan, sko doseženega izmeta, pri tem pa faktor običajno ne narašča ali pada linearno, pač pa blizu norme hitreje, pri večjih prekoračitvah ali nedoseganju pa počasneje (Pri časovnih normativih je to običajno linearno).
V	primem, ko napak ni mogoče več popraviti, jih ni mogoče - takoj odkriti in je stroškov za delovno silo malo v primeri z ostalimi pro-. izvodnimi stroški, je primerneje, če se sploh uveljavi samo kvalitetna norma, časovna pa ne.
V	primeru, ko so stroški za delovno silo npr. 5 % proizvodnih stroškov do tiste faze, pomeni en odstotek izmeta več ali manj toliko kot 20% povečan ali zmanjšan izdelavni čas, pri čemer je skrajšan proizvodni čas dodatno plačan in je korist le od povečanja kapacitet, po večan % izplena pa v celoti predstavlja zmanjšanje proizvodnih stroškov.
Janez BARLIC
Elementi
Redni zdravniški pregledi učencev v šolah ter vzgoja staršev in učencev je že mnogo pripomogla k obveščenosti širše javnosti. Toda potreben bo še večji napor, da se zmanjšajo možnosti za
Gotovo je, da je mladina motena od vsakdanjosti, manj pripravljena za kompromise kakor njeni starši in da malone trpi od »uspehov« naše civilizacije. Ce je to res, naša družba ne bo mogla zmanjšati bremena kardiovaskularnih obolenj, dokler ne bo našla svojega ekološkega ravnotežja in pa razumne adaptacije človeka na njegovo okolje.
Navade, ki si jih človek pridobi zamlada, mu pogosto ostanejo vse življenje.
Srečanje upokojencev
(Prihodnjič; O anatomiji in funkciji srca in žilja)
Čeprav smo že na pragu jeseni se še živo spominjamo prijetnega izleta dne 10. julija, 1.1., ko nas je pot vodila v Kumrovec, kjer smo , si ogledali rojstno hišo maršala Tita in nato v »Atomske toplice«. Tu sino si malo oddahnili, nekateri so se namakali v bazenih, nekateri pa smo noge v posebnih posodah, potem pa smo odšli v Čafeške toplice na kosilo in se sprehajali ter namakali v odprtem in zaprtem bazc-
:
i
ŠOLSKI CENTER ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ V KRANJU, SAVSKA LOKA 2,
RAZPISUJE
naslednja prosta pedagoška delovna mesta:
—	UČITELJ STROKOVNIH PREDMETOV ELEKTROTEHNIŠKE -STROKE
za poučevanje na poklicni kovinarski in elektro šoli v Kranju. Za to delovno mesto se zahteva diploma prve stopnje fakultete za elektrotehniko — šibki tok ali višje industrijske pedagoške šole elektro «meri.	.	,
—	UČITELJ SPLOŠNIH PREDMETOV ZA POUČEVANJE MATEMATIKE IN FIZIKE
na tehniški strojni in elektro šoli v Kranju. Za to delovno mesto se zahteva diploma druge stopnje fakultete za naravoslovje in tehnologijo — odsek za matematiko in fiziko.
—	UČITELJ SPLOŠNIH PREDMETOV ZA POUČEVANJE TELESNE
VZGOJE	.	"
na poklicni kovinarski in elektro šoli v Kranju. Za to delovno mesto se zahteva diploma visoke šole za telesno kulturo.
nu. Za večino upokojencev je bil to resnični dogodek, ker marsikdo izmed nas teh krajev ne bi videl. Menimo, da sindikalna podružnica tovarne »Elementi« lepo skrb! za' svoje upokojence. S tem nam daje možnost, da spoznamo i zgodovinske in turistične kraje, torej vedno povezuje « ugodno s koristnim.
Do sedaj smo imeli že devet srečanj, devet izletov m posebnih doživetij. Prvič smo sc srečali v Ljubljani W64-Bilo nas je 24, danes pa je že 127 upokojencev^ in smo ze obiskali obrat v Šentjerneju, j|{ si ogledali Formo vivo v. Kostanjevici ter vinsko klet. Bil: smov obratu v Žužemberku in si oaledaJi spomenik NOB. Videli smo Portorož, naš dom na Bledu injj Bohinj z izvirom Savice. Na |i
izietu v Logarsko dolino sr.toj#
Nastop službe 1. septembra 1972. Prijave z dokazili o šolski izobrazbi poslati na naslov: šolski center ZP Iskra Kranj, Kranj, Savska loka 2.
si med potjo -ogledali Nekro- • polo pri Šempetru pri Ceiiu. # Bili smo v Bazi 20. in Do- K lenjskih toplicah. Lansko le- { to pa smo izkoristili proslavo X dneva Iskre v Preddvoru m Jt obiskali Jezersko- Letos, kot x že rečeno pa smo obiskali • ’ rojstni kraj marša’a Tita ob t proslavi njegove 80-letnice.
Z zadovoljstvom čutimo, , da v tovarni še nismo pozab » ljeni in se zato vedno veselimo naslednjega leta in jW novnega srečanja. Za tolikšno pozornost se prisrčno zahvaljujemo in želimo vsem članom kolektiva obilo zadovoljstva in uspehov' pri delu--NS-
ntxxxtxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\txxxxxxxxx
človek, zapisan delu in slikanju
Beseda o Štefanu Horvatu, mojstru montažo v obratu v Višnji gori, ki se uspešno uveljavlja v slikarstvu
VSA PRIZADEVANJA ZA KAKOVOST ISKRINIH IZDELKOV!
Štefan Horvat ob svojem slikarskem stojalu. Pomanjkanje časa ga je prisililo, da bo začet pomladni motiv dokončal šele prihodnjo pomlad
Od zgoraj navzdol: Vršič — Dvor pri Žužemberku — Motiv iz Prekmurja "— Gradnja motela pri
Grosupljem
Nekaj lepih slik Štefana Horvata smo srečali tudi na razstavi slikarjev — amaterjev v HOrjulu ob letošnjem .praznovanju dneva borca in dneva Iskre. Z zapisom o njem začenjamo izpolnjevati obljubo, da se bomo postopno spomnili in našim bralcem predstavili vse Iskraše, amaterske likovnike.
Štefana Horvata smo nekoč, pred leti že srečali, a ker s svojim slikarskim delom vztrajno nadaljuje, se razvija in žanje priznanja, ni odveč, če znova spregovorimo o njem in njegovi slikarski dejavnosti.
Rekli smo, da je v službi v obratu tovarne »Avtomatika« v Višnji gori. Odgovorno službo mojstra montaže opravlja, prosti čas pa ima razen slikanja, razdeljen kar na še vedno trinajst družbenopolitičnih in samoupravnih ..funkcij, čeprav se mu je nekako posrečilo, da se je v zadnjem času odrekel še nadaljnjim desetim funkcijam, pri izpolnjevanju katerih pa je vselej skušal dati občuten delež in ne biti le član na papirju.
Ce upoštevamo, da ima že v službi dovolj dela in skrbi, 'da ure in ure presedi na številnih sestankih in pri delu zunaj obrata, tedaj se sploh vprašamo, kako še more najti čas za slikanje, ki tudi zahteva lepo število ur intenzivnega ustvarjanja, preden je slika gotova. Pa Stefan Horvat ta čas vendarle najde, pa čeprav si je naložil že štiri križe in zadnje čase tudi- ni najboljšega zdravja.
Prekmurec po rodu, je v svojih prvih delih povečini iskal motive iz svoje ožje domovine, -vendar se je kmalu
začel ozirati tudi po drugih, zlasti dolenjskih, saj še je tu že povsem udomačil. Pokrajinske slike so njegova najljubša tematika v slikah, katerih je ustvaril že lepo vrsto.
V zadnjem obdobju je rezultate 'svojega slikarskega ustvarjanja Štefan Horvat prikazal na treh samostojnih razstavah, da ne štejemo šte--vilnih sodelovanj s svojimi slikami na mnogih domačih in celo tujih razstavah slikarjev — amaterjev.
Prvo samostojno razstavo je imel v Etnografskem muzeju v Podsmreki pri Višnji gori od 25. oktobra do 23. novembra 1970. Razstavil je 15 slik, ki so po zapiskih v knjigi vtisov vzbudile dokajšnje zanimanje pri obiskovalcih razstave.
Naslednje leto, od 7. do
21.	februarja je dvanajst del razstavljal v mladinskem klubu v Višnji gori, kateremu je med drugim tudi mentor. Se močnejša pa je bila Horvatova tretja samostojna razstava od 22. do 24. oktobra 1971 v Grosupljem. Tu je razstavil kar 20 svojih platen in čeprav je razstava trajala le nekaj cini, jo je obiskalo nad 2000 obiskovalcev, ki niso skoparili z laskavimi priznanji v knjigi vtisov.
Odtod tudi tri priznanja, ki jih je za svoje delo prejeh lani in letos. Najpomembnejše je za Štefana Horvata najvišje republiško priznanje, ki mu ga je podelila Republiška konferenca Zveze mladine Slovenije, za plodno dvajsetletno delo in mentorstvo mladim v Višnji gori. Lani je na IH. razstavi likovnih amaterjev Slovenije v Murski Soboti za svoja razstavljena de-
la prejel priznanje, prav takšno pa tudi na letošnji
IV.	razstavi junija v Brestanici.
Razen uradnih priznanj, Štefan Horvat za svoje slike z zadovoljstvom dobiva vedno več tudi hvaležnih kupcev in ob marsikateri izmed njegovih slik je hkrati več rok seglo po njih. Tako je tudi prav, saj slike same to zaslužijo, na drugi strani pa slikanje tudi nd zastonj in ob dohodku, kj ga ima v službi, si ob skrbi za družino prav gotovo ne bi mogel privoščili še slikanja. Seveda zanimanja za svoje slike ne izkorišča in to se odraža tudi po cenah prodanih del. Tudi pri tem je skromen in pošten, kot je Štefan Horvat tudi sicer, pa zato priljubljen v kolektivu in povsod, kjer sc giblje in sodeluje.
K njegovemu slikarskemu udejstvovanju povejmo le še to, da dela v izredno težkih okoliščinah, saj je - njegov »atelje« v odprtem skednju, ker za slikarsko dejavnost v tesnem stanovanju pač nima prostora^Pa — kljub temu je zadovoljen in z veseljem ob redkem prostem času prime za čopič in na platno izlije vtise svoje ustvarjalne duše.
Štefanu Horvatu ob koncu skromnega zapisa le želja, da bi se mu izpolnile njegove slikarske ambicije, ki jih nima malo In po katerih vse bolj uspešen sega, svoje pa naj o ujem spregovorijo tudi slike, ki smo jih uspeli posneti. Žal pa ob obisku v Višnji gori nismo mogli posneti najboljših, kar jih je doslej naslikal, ker pač že krasijo stene stanovanj številnih zadovoljnih kupcev.
-J-
Okrog 600 članov kolektiva tovarne »Avtoelektrika« se je zbralo na pikniku
' . • . * -
Planinci ZZA na Domu
Po dolgih in skorajda mučnih pripravah, od treningov do iskanja vodnikov ter pričakovanja lepšega vremena smo se v soboto ponoči le odpravili na pot. Toda ne vsi. Vodnik Tonač se je zadnji dan pred odhodom poškodoval in je moral namesto z nami v Švico v jeseniško bolnico. Franci je ostal v Ljubljani z nalogo, da na vsak način najde in pripelje za nami nadomestilo.
Vožnja od Trsta po »Sončni cesti«, prek Padove in mimo Milana, Lago Maggiore in dalje skozi Simplon, skozi Brig v Sass Fee, kamor smo srečno prispeli v soboto- zvečer, je bila dolga okrog 800 km, toda ne dolgočasna, če imaš nekaj daru za opazovanje narave. Hitro smo si postavili šotore, pripravili večerjo, povečerjali in po kratkih razgovorih zaspali.
Nedelja — lep sončen dan. Nekaj nas je odšlo v Zermatt (1605 m), kjer smo lahko tako od blizu videli najlepšo goro Švice, to je 4477 m visok Matterhorn. Nato smo si ogledali še znamenitosti mesta brez hrupa avtomobilov, ki so ga zamenjali s prijetnim zvončkljanjem na konjskih vpregah.
Ponedeljek — spet jasen sončen dan. Težko smo pričakovali našo zadnjo odpravo iz Ljubljane. Lepo vreme nas ni pustilo, da bi lenarili v taboru. Nekaj naših najbolj navdušenih planincev je zgodaj. zjutraj odšlo na pot proti AUailnhornu (4027 m) To je bila za začetek zelo zahtevna
tura, saj je zahtevala ves dan naporne hoje v glavnem po snegu in žgočem soncu. Povedati je treba, da se za noben vrh in v nobeno smer nismo poslužili zobate železnice ali žičnice, ki jih je v tem pogorju ničkoliko. Ob večernem povratku v Sass Fee nas je že pozdravil Franci z vodnikom Janezom.
Torek — Pripravili smo se za naš glavni cilj. Skrbno smo pregledali potrebno opremo in odšli iz Rande po str. mi poti proti koči pod najvišjim švicarskim vrhom. Dolina je kar hitro ostajala pod nami. Naredili smo le nekaj krajših postankov, predvsem zaradi vročine in v dobrih petih urah smo prišli na višino 2940 m kjer stoji Dom-hiitte. Koča na Kredarici je v primerjavi s to pravi hotel, toda v njej je bilo prijetno, čisto, predvsem pa mirno. Prijazni oskrbnik nam je kljub velikemu številu gostov odmeril nekaj prostora na skupnem ležišču. Spati nismo mogli. Motila nas je strašna vročina, huda žeja' in premalo prostora, da bi se lahko vsaj pošteno pretegnili. Ura je bila dve po polnoči. Prvi planinci so se začeli prebujati. Vstali smo tudi mi in se hitro pripravili za odhod. Noč oz. rano jutro je bilo jasno, mirno. Na poti proti Domu smo dali prednost Švicarjem, mi pa smo jim zvesto sledili, če si se med potjo ozrl nazaj na kolono, je bil pogled tak kot na zvezdno nebo, ker je vsak nosil na čelu svetilko. Po urici hoje smo prišli na ledenik. Vodni-
ka sta nas navezala po ledeniško. Pritrdili smo si še de-' reze. Medtem, ko smo s težavo pridihal; do .velike skalne stene se je že zdanilo. Vreme je kazalo najlepše. Vrh Mattarhorna pa je bil rahlo obsijan od prvih jutranjih sončnih žarkov. Na drugi strani stene je bilo za nekaj uric hoje malo bolj položno. Toda bili smo že na višini okrog 3.500 m in nekateri so že čutili posledice redkejšega zraka. Pot pred nami je bila vedno bolj strma. Potreben je bil počitek. Spet smo zakorakali v čist suh sneg, ki se. je bolj in bolj vdiral, hodili smo počasneje in bolj previdno. Po sedmih urah zahtevne hoje smo premagali še vrh. Razgled na neskončno število vrhov je bil nekaj posebno lepega, žal pa smo prekmalu morali dati prostor še drugim številnim obiskovalcem. Navzdol smo se bolj drsali kot hodili in šlo je kar hitro. Kljub temu pa smo hodili ure in ure, a koča se ni hotela prikazati. Nismo mogli verjeti, kako smo vso to dolgo strmo pot zmogli prehoditi navzgor. V temi je nismo videli, zato se nam ni zdela tako strašna in dolga. Precej izčrpani in lačni ter zagoreli od vročega sonca -smo se po dvanajstih urah hoje vrnili v kočo. To je bil prav gotovo najdaljši in najtežji vzpon kolikor so jih doslej opravili člani naše planinske sekcije. Nekoliko smo se odpočili in odžejali, se poslovili od male kočice in prijaznega oskrbnika in že smo hiteli v dolino. Z novimi moč-* mi smo se spuščali po prašnih sivih skalah, nato pa po prijetnem mecesnovem gozdičku v dolino. V dobrih dveh urah smo bili v Randi, ob prvem večernem mraku pa v svojih šotorih.
Naslednji dan, četrtek smo hoteli imetij za počitek, toda enemu od treh voznikov, ki je imel hudo domotožje, se je precej mudilo domov in brez usmiljenja sta morala domov tudi njemu dodeljena potnika. Ostala ekipa si je naslednje dni lahko ogledala še marsikaj zanimivega v Švici ali Italiji. V nedeljo pa je bilo konec zasluženega počitka oz. popotovanja tudi zanje.
KA
Prav v sredi slike je vrh Doni; ki smo ga osvojili
»Avtoelektrika « Nova Gorica
Piknik je
Sindikalna organizacija Av-toelektrike iz Nove Gorice je priredila za svoje člane in njihove svojce že vdrugič piknik v Cepovanu in sicer v soboto, 22. julija 1972.
Da bi sc tega piknika udeležilo čimveč naših delavcev, sta bila na voljo dva avtobusa podjetja Avtopromet iz Nove Gorice. Organizacijski odbor za izvedbo piknika se je z zavzetostjo loti priprav in je tudi primerno opremil prostor za to prireditev. Številne prijave članov delovne.skupnosti tovarne so kazale, da je za tako zvrst družabne prireditve veliko zanimanje.
Napočil je dan piknika. Jutranje žgoče sonce je obetalo, da bodo v tej prijazni vasici, tj. v Cepovanu, vremenske razmere res ugodne. Toda ni prav, če hvalimo dan pred nočjo. Tako je bilo tudi to pot. Približno okoli 13,30 so se zgrnili temni oblaki in polurno deževje z gromom in bliskom je primemo ohladilo vroče ozračje. Toda to ni motilo organizatorja, še manj pa udeležencev, saj je kazalo, da bo neurje kmalu prenehalo. Kmalu je zasijalo sonce in prireditev je slekla po predvideni programu. Pred začetkom pa je bila razdeljena udeležencem piknika posebna izdaja glasila »Veseljak«
Osebni avtomobili in avtobusa z udeleženci piknika si bili nared. Za vzorno parkiranje je poskrbel tov. Alojz. Štrukelj.	■
Predsednik sindikata to varne Božo Tribušon je v kratkem nagovoru pozdrav.1 navzoče udeležence in jim zaželel prijetno počutje. Zalem je 25 pevcev tovarne pod vodstvom Jožeta Ušaja zapelo slovenske pesmi. Pevc, so trli deležni vsesplošnega odobravanja. Nato je sledila ša-
uspel
Ijiva recitacija »Soči« (avtoi Lucijan Vuga, dipl. inž.), v; je obravnavala onesnaženji te nekdaj tako lepe in bistri reke. Veliko naydušenjej jj zavladalo, ko je začel igraij orkester »IDEALI« ¡z ¡\|ai; (ior.ee. Se par zabavnih točk in že se je začelo šaljjip športno tekmovanje s prat tičnimi nagradami/ ki ga ji vodil tov. Lucijan Medcoi » naslednjih disciplinah: • •
—	tek v vrečah (ni bil) vreč — namesto njih so im» li tekmovalci zavezane noge),
—	tek s kurjimi jajci ra žlicah,
—	napihovanje balončkov, [
—	ples z limono med čeli.
Moram reči, da je bilo snu
ha na pretek in do solz.
Foto-kamere pa so ta & žav prenesle -na filmski trak Spominske fotografke pa si bile kasneje posredovanj vsem tistim, ki so jih želeli da dopolnijo svoje albume.
Za telesni blagor so pošto beli izvrstni kuharji s peče nimi klobasami, za žejne pl strežno osebje z domačo kap ljico in brezalkoholnimi piji čarni. Orkester pa je igral p» skočne tako, da je večini lahko brusila pele po bel« skem plesišču. . Rajanje jt trajalo pozno v noč.
In končno pa še |o! j
Za uspelo izvedbo piknik gre zahvala organizatorjen prireditve, predvsem pa ni umornim kuharjem in strel . nemu osebju, članom orkt stra »IDEALI«, kakor tud vsem ostalim, ki so na kaki šenkoli način pripomogli, d so bili udeleženci zadovoljni,
Prek 600 prisotnih udeležen cev tega piknika si želi še II ke prireditve, toda žal, da ji samo enkrat na leto.
Leto bo kmalu naokrog it drugo leto pa nasvidenje!
Cc
TUDI LETOS BOMO OSVOJILI TRIGLAV Vsem, ki imajo že vznemirjene nožne mišice sporočamo, da Planinsko društvo Iskra namerava tudi letos izvesti planinski izlet na Triglav. Izlet bo 9. in 10. septembra, po kateri poti pa bomo ¿11 in kdaj in kako potovali iz Ljubljane j pa bomo natančneje zapisali prihodnjič.
mmm.
Posnetek z lanskega rallya čez Vršič Takšnega vzpona letošnji progi sicer ne bo, kljub temu pa bodo »kubiki« P° kod le morali malo bolj zalajati. Več o rallyu prihodnjič