(Mas naroda List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily L" | the Uruted States. j Imocc? every day except Sundays «J jjj and legal Holidays. if 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876 Entered as Second Glass Matter. September 21. 1903. at the Post Office at New York. N. Y.. under Act of Congress of MarcL 3 1879. TELEFON: COBTLANDT 287* NO. 274. — ŠTEV. 274. NEW YORK, SATURDAY, N0V£M5f& 21, 1925. — SOBOTA, 21. NOVEMBRA 1925. VOLUME XXXni — LETNISXXXT ^IROVNI PROGRAM MAJNARJEV S®itracitni delbdajalci razmišljajo o mire vnem pro-gramu načelnika premogarjev. — Upanja, da se r; bodo zopet pričela pogajanja, so bila oživljena, ker smatrajo ugotovilo Lewisa za spravljivo. — Proti profitirstvu s premoge m. Konec obravnave proti Mrs. Soper. Porota v Elizabethtown, N. Y. je zavrgla obrambo Mrs. Soper, da'je neki tujec ustrelil njenega meža medtem ko je spal. — Država se je zanašala na pričevanje državnih orožnikov. r Skrivnost, ki je obdajala sestanek antracitnih delodajalcev v New Yorku, je dala povod govoricam in upanja, da se bliža uravnava stavke, ki se nahaja sedaj v svojem dvanajstem tednu. Soglasno s predstavitelji delodajalcev je bil sestanek EI.IXABETHTOW\\ v v.. jo ie običajni mesečni trgovski ali poslovni sestanek,, novembra. — Mrs. Kajnu«- Sop» i i • i • i i -v II* k* bila včeraj Npoznana krivim ki ne bo imel nobene važnejše posledice. . ' J ^ | umora >*vojejja tretjega mo/.a. j>o Razpravljali so O položaju in prav posebno O za- j možncpi šerifa AVilliama Ilenrv njem ugotovilu John L. Lewisa, predsednika Uni- SoPera-ted Mine Workers, da so premogarji pripravljeni pogajati se. Ugotovilo Lewisa s o smatrali z a zadostno spravljivo. Domneva se, da so razpravljali delodajalci v glavnem glede kontrakta od enega do petih let. Delodajalci pa niso pripravljeni sprejeti petletni kontrakt. Ce bodo obnovljena pogajanja, bodo najbrž predlagali kako obliko letne revizije mezd potom arbitracije. Premogarji pa odločno ugovarjajo takemu načrtu. Domneva se, da so na tajnem na delu sile, ki skušajo dovesti do skupne konference, a najbolj optimistično naziranje se glasi, da ni upati na nobeno akcijo pred potekom enega tedna ali dveh. Odpravljenje postave za premogarje v Penn- VARNOSTI DOGOVOR V NEMČIJI Dogovori so varni ob priliki sestanka nemškega državnega zbora. — Združeni junkerji in komunisti spravijo lahko skupaj 170 glasov proti 300. — Državni zbor bo glasoval v ponedeljek, in socijalisti bodo podpirali pogodbo. — Civilist Briand, ne pa francoski vojaki, je rešil vprašanje oboroževanj. Porota je razmišljala o slučaju le < no in trieetrt ure. Soc11k> l»o i/rt kel pal njen mož na zofi. Trenutek pozneje, je povedala Mrs. So prr poroti, da je eula dva strela in videla tujea, kako je zapustil .hišo ter izginil v avtomobilu, sylvaniji so zahtevali v resoluciji, ki je bila,spreje- Obramba je .predstavila ve«* ta na zadnji seji letne konvencije National Founder Prir- ki so povedale, da so vhI< Association. Ta postava pripoveduj l , aposlenje kateregakoli moža kot premogarja, ki ni preje služil v rovih dve leti kot delavec. Postava je, soglasno z resolucijo, nju ,lr A "amiltona. kriminal«, i „• v i * v Iv« ii* '-ista iz Auburna. ki j.* pričal. «1: odgovorna za tezkoco, ki se pojavi, ce skusajo dobi l>m (Hl(1;nii (>br kro?lji iz njl._ ti može, ki bi delali v rovih. 20vca lastnega ivvolv»*rj;i m u;i Resolucija strogo kritizira Pennsylvanijo radii 'ia bila stre,a «»IvIX(i 11A M. An-lija. *20. nov. — Kraljeva mati. Alek^an m dra. jf dobila dan;»s nov težak naprtil srčne slabosti, in zdravniki so se marali poslužiti kisika, da m'kolko olajšajo njene bolečine. Kraljevi par se mudi danes od enaj-tili. zjutraj naprej v bolni- 'i**1 ški sobi. Norvc-ka kraljica Maud, tretja heerka umirajoče starke. .17' dospela danes zjutraj ob eni z največjo naglico. London je v>.a!oščn v>led !u>-b-zni starke. Neki star mož ji- r<-k«d: — Xikdo ni opravil za an ubs';i imperij viv tlela kot ta stara ženska. SPEVEK. Iiavarska. nov. -Poročila o bolezni kraljew ma t ere A Ii k-anlri* -o vzbudila tu kaj »plouio obž<».lov«Liije. Prebivalstvo ji« je vetlno prav po.-ebno zanimalo za to danski* princesi njo. \* tem me>ti! j«- namrii" prvi krat srečala svojega bodoe:*«ra moža. princa i/. Walesa, poznejše ga kralja Edvarda Vil. To srečanje -e je završil-o dne 14. svij>teinbra leia 1SG1. ko je no >ila princes i nj a Aleksandra. Ma-ra seilemnaj-t let Ur lepa. vitka deklica svetlih la<. prvikrat kri nolino in čuden majhen klobuk. Princ, ki je bil takrat vitek mladenič. »e je ravnokar vrnil z obiska. i• i naslednjega dne --la zo Washington, D. C., 20. novembra. — Odgovori Glasi se, da je biia sorazmerno prijateljska u- Mrs. Soper jo sprejela pravo- ravnrva vprašanja razoroženja v glavnem posle-ri k hladno, brez zunanjejra zna- dica dejstva, da je stopil zunanji minister Briand ka ra/.bnrjenja. na mesto francoskih generalov, ki so preje vodili pogajanja. ' Ce bo mpgoče nadaljevati razprave . tudi ta. da ie bila vdova obdoi rned državniki, ne pa med vojaki, bo še več napred- na vprašanja glede premogovnega položaja, katera ž,na umora .k,,v niso ,no?li tlr.;ka Francoska vlada prav tako kot angleška je pri je razposlal senator Borah, razkrivajo velikansko ■ žavni konštablerji najti one povišanje cen premoga na drobno. Glasi se, da je to povišanje cen tako ogromno, da meji na prori-tirstvo. Odgovori kažejo, da je na trgu le majhna zaloga antracita in da se tičejo visoke cene tudi mehkega premoga ter drugih nadomestil za antracit. Splošno domnevajo, da bo predložil senator Bo- pet >i—ta!a v Ileidelberjru. Eno !«•-I DITJLIX. Irska. 20. novembra. Kino-gledišče. v katerem ve j • kazalo bitko pri Vpre>-. je bilo ii.i-nes zjutraj unh*eiio od bom'ta sta bila rani« ;ia. ed njimi težko, ko -o ljudje. ki .-o vrgli bombo, ti: pa Hi gied.šče. ^*sle(l ek>i»lozije mi bile p S --iK' nuli prinlajalne. ki - > nalia-bližini gletUšea i;i ra/.dro". -r» bile šipe v precejšnji r:i/.-dalji kr<> izvršili napad. >o bili oboroženi ter - • pripeljali v avtomobilu pred giedisče. Potem ko vrgli buttibo. je ju'i^l > do sj>ir|)atla - policijo. Ii -t»atriotična zveza S'r.n l-'eineev je bila pred kratkim »krajno razburjena vsh zovanj;. angleških 1'i'm« >kem Na veeer pred < "»kleniiv« premirja je roženi mož napadlo nei >č:> v D.itiiinii. odneslo V ter ,»'• i-ililo lastnika irle :e v:»»il ljude:u vstopnino. ' ie«_a dne so odnesli markiran-•i v King-ton fdin. ki je ka/a! prinea iz Walesa. Na dan premir-a je ]%.-išl«» v Dublinu «1;« številnih aretacij radi razgraja -ja po cestah. Kako se je ZOpct oživilo dejo-j vanje Sin Feiueev. je razvi'L::o \r. i nekega dokumenta, kntercira -e je I našlo v Dublinu i:i v katerem -e I preti z repre.salijami. «'•<• bi <1 »!.■ !"r-ka prosta država usmrtiti ka-I ke^a republikanca. To je prisl . v raz k. >V po 1 >bh'tnie leni ob: 'O «r| •">,] pr.-s f.l: dišea. I "iiiil zagovornik Tiernev. je bila ?a pravi j ena priti Nemcem na pol poti nasproti. Ugo- tujea . Država pa je tnlila. da ni i , , .. , . . \ r j . i j bilo nobonoga tujea v bližini faV tovilobeigijskegazunanjegaministraVanderve.de, me na dan umora. da mora ostati drugi in tretji renski pas zaseden Državni pravdnik j«- izjavil, da ;amstVn 7a rer>arariie. je vzbudilo nekaj pre- in- lr- ie izgledala cela stvar kot -ide jobe". Zanikal je. da j žava odredila, naj na »topij žavni konštablerji. zaslišani ko? priče, brez uniform. Kouštablerj. kot jamstvo za reparacije, senečenja v Berlinu, vendar pa se ne domneva, da ,» dr- predstavlja to mnenje angleškega in francoskega zunanjega ministra. Dočim ni ustavno potrebna devetretinska veči- to pozneje je bila objavljena za roka. Poroko *■() vedno smatrali za j dalokoscžnega pomena za zirodo- j vino prihodnjega pol stoletja. So-' vraštvo »lan-k.- kraljeve hiše na pram Holifnz»>ller!ieem veleti anek ' sije Slezvika in ILdštajna >o : -matrali nemški zgodovinarji, vedno kot važen faktor v razku-1 .u me 1 Anglijo in Nemčijo. Tako kraljica Viktorija kot njena hčerka sta bili poroeeni z minskimi prinei. in domie-valo -m- , je. i'a -e bo princ i/. Walesa tmli poročil s kako nemško princesi- ■ njo. odpor v Angliji proti temni je bil prevelik. LONDON. Anglija. 20. nov. —i C:b pol.še~tih zvečer je umrla kraljica Aleksandra, mati sedanjeka i angleškega kralja Ju rja. t '.vt /A z aretacijo Dean Ku- ki obtožen veleizdajstva Grdo postopanje AI StLv. Texas. Is nov. Podlost, privatnih zavarov;?!: Ii družb ter potreba od države i trojinine kom|>enzjieijsk" o. a i -e je na skrajno drastičen na>'in poknza4a t«-kom procesa v ' t-kaj^njem višjem sodišču. N« mu delaven, ki je imel le eno zdravo oko. je bilo vsled neke ne>rc<- prt delu uničeno tudi drugo. Popolnoma slep je naprosil za odško.l-nino. katero dobe delavci, če «»-slepe vsled nezgode, a zavarovalna družba je trdila, da je bilo iu niče no le eno oko delavca in ponudila majhno odškodnino. Nižje sodišče je vzdržalo mnenje zavarovalne družbe. rah te informacije senatu, kakorhitro se bo sestal, j Navili, da niso vedeli, ko s.. i • t nnaodKn ie vlada rre- 'prišli V hišo, ce je imel njen mož na, da se odobri Locarno pogoabo, je viaaa pre revolver ali ne. Ko ]>a so prišli v j pričana, da bi bilo zelo dobro, če bi dosegli dvetre- biižino shrambe za obleko, jih je tins^0 večino. Novi kabinet najbrž ne bo vklju- Miv. f^ni->rr preh. tela, vzela suknjo svojejra mnžji ter odhitela njo v drugi del hiše. V suknji -o našli revolver pomožnega se- Zopetno uvedenje dalekosežne odredbe, katero je ponudil senator v pretekli zimi, smatrajo za eno možnost njegovega sedanjega poizvedovanja. Premogovni baroni so kritizirali to odredbo kot preveč drastično. Predloga določa stalno zakonodajo in regulacijo / ozirom na trdi premog. V splošnem bi bila predloga Boraha precej slična priporočilom premogovne komisije, o katerih ni hotel razmišljati kongres. * Progresivni senator Norris iz Nebraske se je včeraj izrekel v prilog vladnega lastninstva rovov. Predsednik Coolidge vztraja še vedno na svojem j dosedanjem stališču ter ter noče vmešavati v stavko rifa. Rešena po dolgtem bivanju v močvirju. MADISON. X. J.. 19. novembra. Joseph Bertrand in Harry I je vi-sey sta bila rešena vče*aj zjutraj, potenr ko sta bila izgubljena er-lih osem ur v Great- Swamp v bli-.. . . . žKni tukajšnjega mesta. V moe- antracitnih premogarjev. Washmgtonska trgov- gia na i„v. \>otem k<1 >ta se i>otlkala -dolgo časa po močvirju iter >rfala pogosto do vratn v vodi, >Jta dospela na višja tla. kjer sta zanetila ogenj s pomočjo nži-«.'alie. katere je nosil eden lovcer s seboj v kositrni škatljici. Plamen so videli reševalci, ki so odvadil \ 4>ba izgubljena domov. Trpela sta »led mraza, a bosta okrevala. ska zbornica je v resoluciji, ki je bila objavljena včeraj, odobrila stališče predsednika proti intervenciji. Kljub tej ne-intervenciji, ki je izključno le v prilog premogovnim baronom, pa bo treba v kratkem nekaj ukreniti, če se ne bodo baroni in premogarji medtem pobotali. čeval socijalnih demokratov, a novi ministri, ki bodo stopili na mesto nacijonalistov, bodo ljudje, ki ugajajo socijalistom. Socijalisti nasprotujejo najbolj brambnemu ministru Gesslerju, vendar pa je vrjetno, da bo ostal, ker uživa zaupanje predsednika von Hin-denburga. ^ ___ Plače V filmski industriji. kinematografom nebu. Har- ! ry L lovil dobiva na primer teden- ~ , -ko plačo $:r).000. Tom Mix ne= LOS ANGELES. 19. novembra.: kak() -m kontrakt (iJorijt. Kot je postalo daaies znano dob,- (iobiva tedenO plačo vata ra (-0.000. Tej 'GLAS NARODA* NAJVEČJI plače so visoke, a jih prekašajo j SLOVENSKI DNEVNIK V tedenske plače nekaterih zvezd' ZDRUŽENIH DRŽAVAH- DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI. ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA : 1000 Din. — $18.80 2000 Din. — $37.40 5000 Din. — $93 00 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posebej la centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na ladnje pošte In izplatnje "Poštni črkovni urad". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE" 200 lir .......... $ 9.20 500 lir..........$22 00 300 Ur .......... $13.50 1000 lir..........$43.00 Pri naročilih, ki znašajo manj kot 20# Ur. računamo po 15 centov za poStnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trstu. Za pošilja tre. ki presegajo PHTTISOC DINARJEV alt pa DVATISOO LIR dovoljujemo po mogočnosti^še poseben popust. Vrednost Dinarjem in Uram sedaj ni stalna, menja se večkrat In nepričakovano; iz tega ra?loga nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej; računamo po eeni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke. POŠIUATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.— Denar nam Je poslati najbolje pe Domestic Postal Money Order ali po New York Bank Draft. _ FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortl&ndt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 4687 QX^AS NARODA, 2X. NOV. 1925. i lfir GLAS NARODA (8LOVENB DAILY) ■■■ Owned mnd Published by SLOVBNIC PUBLISHING COMPANX (A Corporation) ... s Frank Batawr, president_Louii BmdSk, troaonror Piae* of boain«M of th« eorporation and addreeeee of above officers 81 • Cortlandt 81, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" ___"Tote* of the Piopls" _ I »sued Every Day Except Sundays and Holiday. Dopis. E i rilo leta velja list ta Ameriko in Kanado_______$6.00 ti pol leta_______$3.00 11 ictrt Leta__________$1.50 Za New York ta eelo leto — «7.00 Za pol leta .........$3JfC Za niotemstvo ea celo loto -i. $7.0t Za pol leta___-___-_$3 JO Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glct Naroda" izhaja vsaki dan izvzcm&i nedelj t« pratniko%. f op »: bros podpisa iti osebnosti se ne priobčuj&j*. Denar naj m t arovoii pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni fcvv prosimo, da •« nam tudi prejfinje bivaiiiče naanani. da hitrejt najdemo naslovnika. GLAS w A B O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 3876. IZ JUSTIČNEGA DEPARTMENTA Brooklyn, N. Y. Stavku joči premogarji *>o pripravljeni vdati in sprejeti pogoje. Z drugimi besedami povedano. vlekli so jih toliko ča-sa. da je torp*ta1 izpraznil svoje zaloge premega ter porinil s pomočjo razpeeevalcev baromefter een do in čez 2") dolarjev na torno. Zdaj. ko je pripravljen na zoi>etno iz- Berry, Lewis in drugi taki tiči. ki jim steam heat razgreva soh*. ne občutijo, ampak presneto do-hro občuti družinski oče in mati «>k:-og kaiterih se stiskajo trepetajoči otroci. V tej krizi -eni čital o nekem slučaju v New Yorku. V treh temmih zaichiihlrh sofoah stanuje Ji urina oranih aihrok. Oče jt* na Peter Zgaga boljSanje preiiiogarjev. potem 'ko postelji več mesecev, in mati de-je oskubil ameriško javnost za tr- la. Sevoda delo dobiva domov, da do prwtradane cente. hoče dati tako lahko Mreže tudi svojemu migljaj, katerega zvesti oproda > op rogu. In koliko la žena za-ddbro razume. In ta zvesti opro-' >*.-uži da preživi osem otrok. >ei>e da je Lewi.-, prav tisti Lewis, ki. in bolnega moža? Cele tri dolar-iivu ubogi majnar toliko zaupa.'je na teden. Torej tli je lep dotkaz 1/. Waslungtona je dobii neki veliki neuvorški list od svojega posebnega poročevalca obvestil««. glasno > katerimi sj zvezni ju-stični department najbolj energično 'prizadeva, da prepreči ustvarjanje unije erncev. Pri tem gre za " Brotherhood of Sleeping Car ven dežele. Prav tisti Lewis, ki se kaže bojevitega in v-a njegova hojevi-to»t iti vredna piska vega oVeha. kadar i bilo tukaj potrebno na dolgo in široko razpravljati o stvari. Vsaka delavska skupina ima sainopo-ebi umevno pravico, da se organizira in ne potrebuje za svoj korak nikakega opravičila pred izkoriščevalci ali pred birokracijo kapitalistične države. Prav posebno zaželjivo in potrebno pa je organiziranje črnili delavcev in delavk, ki so v l«*j deželi ili s<> vse pravice1, ki ]>ri»tojajo po dolgi službeni dobi t mu helotom ter >toje -eako možnost. vsaj nekoliko preskrbljeni na stara leta. Bratovščina |>orterjev spalnih vozov no bo ustanovljena. Teror justičnega depjiiiinenta. <»b«>tiem s takojšnim ustoin nekaterih. j«» dvojno onemogočil nspešno organizacijo ineložaj. Država pozna svoje dolžnosti. Brat tlelavee pa jih ]>ozna tt*m manj. On poljubja rok<». ki vihti nad njim bič . . . am«ri«ke pro--peritete. tu je lep dokaz, kako daleč k tlom te pri- ti«.ne sovrag in krvoses človeškf krvi. kadar si v potrebi, in po-t«-ni se čudimo, če vlada nezauO vol jst vo. hi potem svet uje_;<»: lio. Nasrtavila je v svoji sainoljub-n ost i ostrino sama ifase. Vzvišen-osebe in voditelji ameriškega d«*-'avstva talko ljubijo sami sebe in io tako gotovi svojih služb z mastnimi plačami, da najrevnejše, za delavca niti ne vidijo in nočejo »pojmrti njegove besede. Oni gledajo samo maso in to 'isto maso. ki jim v nevednosti nolče kima in plačuje iz svojih ido prisluženih borih dohodkov •na-tne plače. Sam sem bil priča, ko -o bile povišane plače uradnikov na vodilnih mestih, odobrene že od najvišje obla.sti narodne organizacije in potem dane v odobren je članstvu pri tri mesečni eseji. Le par glasov se je oglasilo proti. Vem. da ne. pet izmed •približno 150—200. Pa -to ni bil priboljšek 2 ali pt-ili dolarjev na teden. Koliko časa lw> ]>a to vse šlo T Vsaj po mojih mislih še »lolgo. Jol-go. Predalo s<* svet Oziroma dc-avstvo zave svoje prave dolžno-ti. pojde še mnogo radikalcev ?od ključ in mnogo bo obdolžc-nih. ki še ipojnia nimajo o komunizmu. Kdo pa j«- pravzaprav komu-uM v očeh kapitala ? Prav vsako, ki zahti va boljše pogoje za življenje in plačo za torjeno delo. kot jo je zaslužil. Prav vsakdo, kor poskusa zadrževal i dotok dobičkov v nenasitno žrelo kapitala. Vsitknlo. k«lor ne ljubi nezaslišanega in enostranskega postopanja na vodilnih mestih in prezirali je delavskih slojev, ki so res-^i i čili činitelj Amerike in nje pro-speritete in na "katero lahko gleda delavec iz temne in zaduhle sobe. obdan s krogotn lačnih prt zeblili in raztrganih otrok. Prav danes imamo vzgled, kako pri srcu so revni sloji naši gospodi. K«> bi «lanes ali jutri čez pet tisoč družin, ki se nahaja v New Vorku brez drobca premoga, opleuilo raz|>eč«*valnieo premoga. bi bili komunisti. Coolidge ve to. ima polno'moč. totla noče nič ukreniti. In zakaj ne? Lahko bi posredoval, lahko bi posfla*be4. da bi se rudniki podržavili. pa zakaj ne.' /j»to. ker majnar jem v prid noče odločiti iz sitrahu preti kapitalisti. Ako bi |>a odločil .proti majnar-j«m. bi to škodovalo republiitasi-ski stranki pri prihodnjih volitvah. Zaito molči in svetuje javnosti naj ostane hladna. Saj reh hladna ampak izdaj -je že s3coro gotovo tudi prokleto mr-2la. Se^'eda, tega gospodje a la MUSSOLINI GOVORI... 1:: Londona poročajo, da je umrla tam angleška kraljica Aleksandra, mati sedanjega angleškega kralja d ur j a in stara mati angleškega prestolonaslednika. Stara je bila «1 let. t'e se je zadnja leta kaj zanimala za javno življenje, je gotovo trahonia opazovala in opazila, kako na vsej črti umikajo pred volja naroda veličanstva po milosti božji. •Ko je bila še mlada ter žena bivšega angleškega kralja je v Angliji kraljeva beseda prece.i zalegla. Dandanašnji pa vladajo Angliji možje, km so na primer Lloyd (ieorge. Baldwin in MacDonald. Sedanji angleški kralj Jurij le malo govori. Pa še predno katero zine. mora vprašati Baldwin« z.-: svet. Oziroma nasprotno. Baldwin mu pove. katero bo zinil m ob katerem Kdo ve. če je kraljica Aleksai.' dra opazila vse to? Bog ve. s kakšnim zanimanjem j»' sredočila propadanju stare kraljevske -lave? In navsezadnje dvomim, e« ji pokazali ^liko njegovega vi^r«-čaustva. angleškega (prestolonaslednika, ki je bil pri neki priliki '•■bl«\k< 1 ženske nogavice ter se zavil v žensko nočno haljo in igra; glavno vlogo v šalo igri na ladji Njegovega Veličanstva '"Resolute**. * Iz. Berlina "poročajo, da se j • porodilo v generalu Ludendorffu vtaro sovraštvo ter da je odločno nastopil proti nemškemu pre»l>ed-niku — maršalu Hindenburgu. (V s<» visoka vojaška dostojanstvenika ne bosta mogla mirnim potom pobotati, bosta najbrž poverila medsebojni spor bivšemu kajzerju v raz-«jo. Kajti v gotovih ozirih je bivši nemški kaj'.er še vedno največji bog Nemcev in nemške države. V v>aki republiki ima baje po- Te dni je mesto nMntova izročilo ministrskemu jiredsedniku Mu-soliniju diplomo častnega liuščanstva. Slovesnosti se je udeležilo nad 40.000 ljudi. Na Virgi-lovem ttau j«' bil postavljen oder. s kater«'ga j« imel Mussolini nagovor na množico. Rekel je med drugim sledeče: "Tako mi j«\ kakor da stojim na mogočno valovečem oceanu in zdi se mi. da sem krmar ladje, ki razpenja vetrovom vsa -voja jadra in vse svoje prapor«*, pripravljena na vse bitke. Ali -te prepričani. da moramo nadaljevati. d »veje ithoge matere, ze ni bi-lo-kaw» nikjer. Kam, j* bila vredna tri tisoč dolarjev, . JACKIE c o OGAM Vsak povprečni Amerikanee lire:' i\i»!:-a Jackie foogana. ki - svo mi vsakega presenetil in očarai v številnih igrah. !*<•-. h n "Old t'1 t bes", kar je igra pa! je tuli v * < 'ircus i lav-' po-t r»no lju'blj« ?ie<- ml;: liu-.'. v • »zna ubkega igraica !*nini jrra:ij<-in d »-"ilaj se .vttji mlado'* i je nastopal k !.oe\v-ov;h irlčdallščih v 4 "MADE IN AMERICA *. V Rit/, gkdališču. West 4stii Str«'et. igrajo kra-no iiri"«» \s. priseljeniškega življenja. Igra je de-o II. M. Gulesiana. niav«» vlogo igra mlad prist ljen c. ki pi'ikoro ? hdn-rnemu izmed nas. pred n«>. se nismo vživeli v ameriške razmere. Na odru lm-te videli težave. ki čakajo ubogega priseljenca iii -e ho-te do std>: nasšm«*-jali. Glavno vlt»j;<» izborno igra Ho- race Braham. <■ L0EW0VA GLEDALIŠČA. Kljul :an so: "Tiie Rag Mail", •a .Met ro-i ..iId\vi:!-Ma ver. Na-to-•• Trouble" in drugih, -laekie je *a tel. M !-• i . ka'.ali njegov.« \ew Vorku. r;je_">viini gledališči je I 'onev Ma?:d Theatr«'. \*stopnin;i vanj je 20e. Mare't- Lot w ima na stotin* 1.1- ilali;č. ki >o raztre-ena po vseli1 Zdi"iženili drž.avah. PretUtavlja-;:» \ ••• d:v več milijonov dolar-iev. Usod: konfe- kitaiske carinske icnce Pri otvoritvi earin-ke konFeren-ee v Pekingu je zahti-v.da Kitajska popolno carinsko avtonomijo. Zastopnik -laponske j- izjavil, da je uresničenje kitajskih predlogov inogo.-e. sanio po >premenitvi •vva.shingttni-kega dogovora. Za-lsto]iniki Francije. Švedsk«». Norveške in Ilolandske -o izjavili, da s<> pripravljeni pričeti tozadevna po- ----(gajanja. Ameriški zastopnik je ki-( Gledališča Marcu-a Loewa -«»' tajske predloge kratkomalo zavr-, vsepovsotl. V New Vork"i j ' -ev« -1 T)jj, angh*ški delegat pa je zahte-1 la -redišče. \* li«»katerili njegovih 1 val predvsem povratek normalnih j razmer. Kadi političnega položaja je bila končno carinska konferenca za ne ioločen čas odgodena. Vohunstvo? I/ Londona poročajo, da m. ne gledališčih kvžejo >;iiik» *vino->li-ke. v nekaterih -«» pa tudi vaudc-villi. Kažejo s,- slik«* izbornih igralcev ki-r so naprinier l)ougla> l-'airbanks. Marion |)a vies. ('liar i lie Chaplin. -Tat-kie I'oogan. Norma Shearer. Mary Piekt'ord : znani zlikovei vlomili v nedeljo mnogo drugih. V vaiidevillih na-J ponoči vlomili v stanovanje zrač--*topa j o izborili plesalci. pevci.; nega atašeja francoskega velepo- , akrobatje. izvežban«' živali itd. Po: slaništva. Vlomilci .so odnesli raz-lekatei-ili gledališčih je vstopnina j ne snise in načrte, niso se pi» dokoma j lf> centov. : taknili dragocenosti. Domnevajo. iMan-us Loe\v. ki po pravici za- da gre za vohunstvo, v katero pni služi ime "malega velika.ua gle-i Anglija najbrže ni zapletena, ker dališkega -vena" ima v New .Yor-| nima mnogo interesa na tem. da ku (•,•!<► vr-So gledališč. Najslav-|bi videla, kakšne skrivnosti ima tie-j Še je Loews State Theatre, ki: letalski ataše Francije zaeroplani. nahaja v osrčju broadwayskega, Nekateri .sklepajo, da mora imeti gledališkega okraja. Zadnje med. Rusija svoje prste vrne-. NAKAZILA za BOŽIČ in NOVO LETO v Dinarjih, Dolarjih in Lirah bomo kot vedno vršili tudi letos pazno in skrbno. Pošiljateljem pa priporočamo, da božična darila čim-preje odpošljejo. Za brzo in točno izvršitev * nakazil jamčimo. Zmerne cene. Zanesljiva postrežba. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. ' NAJSTARRISA • JUGOSLOV. POTNIŠKA POŠLOVNICA GLAS NAHODA, 21. NOV. 1925. (Nadaljevanje.) •- 7. je mora Šteti- osem do deset linijskih ladij, kajti fronta nasproti morju šteje osem ali deset baterij najnovejšega primera in vsaka baterija je za eno veliko ladjo. — Toliko, kar se tiče brodovja. Vojska pa mora šteti najmanj šest-tisoč mož. kajti garnizona šteje tritisoč in petsto mož. kojih Asak se nbrani dvema napadalcema, ker se bori zavarovan za okopi in linami. Toliko, kar se tiče vojske. V ostalem obdaja to mesto veliko obzidje z bastijoni, zakopi in braniki, zid sam meri sedem čevljev na debelo in pred njim je petnajst čevljev globok jarek. Pred obzidjem pa je deset močnih zunanjih trdnjav. (V pa so zunanje trdnja-I ve. enkrat zavzete in tudi obzidje. J brani napadalcu dostop v mesto še i pet močnih samostanov, ki obdajajo mesto v krogu. V njih je clva-tisoč in petsto menihov, ki so ka- ■ sneje končno udari s pestjo po mi-: zi. (Ih ukaže molk. Potem pa vpra-! ša : j — Ali je kdo med vami, ki je V oštariji "Pri plešoči želvi" ^ kdaj slišal ali se celo sam prepri-s<» tudi nocoj, kakor po navadi, se-čalt kje in kakšno je glavno me-d-di Edvartl Bony, imenovan Rde- sto Nove Granade. ki .se imenuje č.-bradi in njegova ljubica Mary ! Ciudad Real ? liackam. Benečan Loredan in Pli- 1 — Sam je ]>oznam. — odgovori I) ist'jec iz Olerona, oni iz Dl ep pa • Benečan l^oredan in vstane s se-in še mnogi drugi pustolovci, vsi deža. možakarji čestitega imena in veli-1 In ker je poprej praznil svoj k *ga ugleda. -Tomaž pa, ki stopi vrč čisto zadaj v izbi, se prerine zdaj v sobo, je nekoliko drugačen sedaj bližje k Tomažu in prisede ki ponavadi, zato vzbuja splošno k njegovi mizi. Tomaž pa ga vzra-] »zornost. Navadno je namreč do- doščen potreplja po kolenih, kaj molčeč in odločno, čeprav še ' — Ti torej, brate Loredan. ]>o-dovolj prijazno odklanja preveli-' znaš Ciudad Heal na Novi Grana- ke zaupljivosti tovarišev. Danes je di ? . , . .. . . ' . , i n, . . xt i kor pravcata druga garnizija. saj I a eiulovito podjeten, kakor pete- — I o pa ze. pri svetem Marku'.. . . ,. , . IU prikoraka in divje gleda oko- in njegovem levu. — |>otrdi Lore- 1 sebe. Pri mizi pograbi za stoli-, dan svoj prvi izrek. — Pa še več 0 in bolj pade nanjo ko sede, si treba, da izveš, kajti ne samo da naroči vrč hladnega vina in ga iz-1 sem že slišal o tem mestu, ampak pije na duštjk. Poprej pa ni niko-|v njem sem bil in več ko enkrat, {jar pozdravil. Niti dobrega veče-jter je gledal ua lastne oči, jaz, r.» ni voščil nikomur. Vsi začude-1 plemeniti gospod Loredan iz Beri so Flibustejci prenehali popi- j uetk, sedaj Flibustejec! vati in sedaj molče opazujejo do-j —Bogami!—se raduje Tomaž, šleca. I — saj to j** pilot, ki ga iščemo. No, Ko je Tomaž izpil vino na du- i boter, povej nam torej še kaj o tem š'k. vrže vrč ob lla. da se razleti ' mestu, o katerem pravijo, da je idrobne kosce. |iako sijajno." in povej nam vse, — Kaj pa to pomeni* — ga j kar veš o njem. Vi pa. bratje povpraša Marv Kackain. ki je imela I morski, odprite ušesa, kajti da 1 itr.-jši jezik nego moški. vam povem, ta Ciudad Real ua- Toda Tomaž ji niti ne odgovori. Jmeravam napasti in uničiti, da ne Morda je -.ploh ni slišal. ostane kamen na kamnu! — Bratje! — klikne naenkrat Groin' pritrjevanja izbruhne ta iii s.« ovsre naokrog s pogledom kakor hlisk. — Bratje! Ali ste se t i Ii vi kakor jaz naveličali, da drsate hlače po teh klopeh in le praznite svoj žep. namesto da si ga zopet enkrat napolnimo? Ce je tiko. potem spadate k meni in jaz - ni vaš! Naprej! Izpijmo svoje vrče in |»otem z mize ž njimi! t— < 'ujte me sedaj vsi, ko vas vpra-» mi: Kdo od vas hoče, tla sem mu katiitan in da se z menoj pogodi ? i lepo in pošteno podjetje, pri l.a'erem obogatimo, če je božja volja in našega patrona ! Prvini Tomaževim besedam je -lediln smrtna tišina, da bi bil slikal pasti šivanko na tla. Sedaj pa dvigne viharno tuljenje. Flibu-stejei šinejo s svojih sedežev, tulijo navdušenja in mahajo s svojimi puškami. Pri njih je namreč od nekdaj veljala navada, da se ne ločijo od svoje puške, v gostilni in ne v birki. Celih pet minut traja vihar, da se ne razume niti besedice. Končno pa prevpije ostri glas Mary Račkam ves ta sunder: — Utira! — c vili. — Vraga! Kapitan Tomaž, pri tem pohodu bom tvoj matroz, če me ne odbije«. S teboj poj d eni. kamorkoli, in kakor daleč pojdeš. pojdemo s teboj, četudi v smrt ali v najgloblje dno pekla! t »stali preklinjaje in razgrajaje v /lioru pritrjujejo tem besedam. Tomaž se ponosno spomni, kako mu j«* na »ličen način pritrjevalo še nedavno njegovo lastno moštvo na 'Lepi podlasici*, vsakokrat pred hip iznova. Le malo Flibustejeev je sploh vedelo, kje je pravzaprav ta Ciudad Real. Vsi so pa o njem že slišali in vsi so vedeli, da je to mesto prav posebno lepo in bogato in da bo torej plen prav velik. Benečan Loredan pa počaka, da se hrup poleže. Potem nadaljuje svoje pripovedovanje z ravnodušnim. zvonkim in enakomernim glasom : — Vse mi je znano o mestu Ciudad Real v Novi Granadi, — pravi. — Tam poznam poti robno in po imenu vse eeste in trge in vsa vrata, in še več. neštetokrat sem tam razgledoval vse okope, forte in trdnjave, tudi grad in veliki stolp. Takrat nisem bil tam kot navaden popotnik, ki pride in zopet odide, marveč sem bil meščan v tem mestu. I "soda je hotela celo. da sem postal častnik v gamiziji, ki jo ima španski kralj v Ciudad Realu. . . Ta nepričakovana trditev pa ni posebno osupnila Flibustejeev. — Muogi med njimi je slišal, videl in doživel najrazličnejše doživljaje in nič posebno čudnega se jim ni zdelo, tla je«bil eden ali drugi med njimi karkoli visokega, in celo tudi španski oficir. Le Tomaž Trublet je pri tej trditvi nekoliko privzdignil obrvi. Toda Loredanu je bilo to vseeno. — Torej k stvari. — nadaljuje mirno in skoraj brezbrižno, — kar moramo to uro vedeti o Ciudad Realu. Ciudad Real je utrjeno mesto, zelo dobro založeno, in vzdrži vsako redno obleganje Ve? zmago, iu tudi to pot mu je srce mesecev. Da je zavzamem po vseh zaigralo v vojaškem, zmagosjav-! pravilih vojaške umetnosti, potre-nem veselju. Sele mnogo časa po- i bujemo brodovje »4* vojsko. BrodOv- jim je namestnik najbolj katoliškega kralja priredil v obrambo o-serasto musket in šestnajst sto pik. Pri razdelitvi sem bil sam prisoten. Če so končno zavzeti tudi samostani. preostaja še eitadela in mestni grad, in v njega središču visoki trdnjavski stolp s štirimi nad-zidki. Petdeset ljudi v njem lahko zadržuje s svojimi mušketami pettisoč napadalcev tako dolgo, da priliiti generallajtnant iz Santa Fe de Bogota na pomoč na čelu svojih dvajset tisoč vojakov, katerim zapoveduje. Od Santa Fe do Ciudada Reala ni niti sto milj daljave. . . Ko je Loredan končal svoje pripovedovanje. upre ravnodušno svojo pest v bok in umolkne. Med Flibustejci se začuje mrmranje. Gotovo se nrkdo med njimi ni ustrašil preteče nevarnosti. Toda pri računanju svojih pičlih sil so mnogi pričeli dvomiti, da bodo kos takšni verigi naštetih prvovrstnih zaprek. Zalo prično dvomiti v uspeh. Sedaj se začuje glas Tomaža Trubleta. Ta glas je tako miren in tako hladen, da se zdi. kakor da ni Tomaž slišal niti besedice Lo-redanovega pripovedovanja. — Brate. — pravi Tomaž, brate Loredan, kaj nam pa ne poveš tega. kar je najvažnejše za nas ? ... Že vidim, sam te moram izpraševati. . . Ali je res, kar sem slišal, da je Ciudad Real med najbogatejšimi in najlepšimi mesti Amerike ? — Čisto gotovo, — odgovori Loredan. — Ali je res. da so vse te cerkve, kapele, samostani in druge pobožne hiše do vyha napolnjene s kipi in sohami, po večini iz suhega zlata, ali pa vsaj iz masivnega srebra ? — Tudi to je res. — In je li tudi res. da je v Ciudad Realu cela vrst skladišč, ki so polna dragocene kovine, pa rubinov. granatov, smaragdov, ahatov. bezoarjev in drugega dragega ka menja, dalje biserov, koral, košeni-lje, indiga, tobaka, sladkorja, sive ambre. barvnega lesa. usnja, ka-kaua in čokolade — Da. — In je ii tudi res. da je v tem mestu zadnji meščan bogatejši ko kjerkoli drugod mestni sodnik ali bogat veletržec ali župan? (Dalje prihodnjič.) AMERIŠKA NARAVNA KRASOTA OLDSLOSKI MAJOR V Oldoloju so .se penili jeze in si pulili lase. ttnla vse >kupaj ni nič pomagalo. Obrnili m> ■v do magi strata, ki pa ju odvalil vsik« krivdo od sebe in moral pri/.nati. da s«> Ol- deslojčani so obrnili «!<> poliei je, ki pa še dane*, nima ne tatov in ne konj.. Iz Ženeve v Barcelono v šestih urah nedeljo ji- dospelo i/. Ženeve I i ko šved.sko jun-tremi motorji. Po ^\fNMRWOOO • UMHVWOOO. M T- Najkra-nejši ameriški naravni pavk je YeMowstone park. Največja zanimivost v tem parku je pa takozvaui "Old Fait fill" gejzir (naravni vodomet). Vse letne čase. spomladi, poleti, jesmi in zimi brizga vrelo vodo v veiiko višino ter je najbolj privlačna točka radovednih turistov. V v Barcelono > kersko letalo let je trajal le šest ur. dočim voziš / železnico štirikrat tako d<>! go. švedska kolonija \ Barrel- ni je prisrčno sprejela letalce. -I01IN 1.1- ■ske Bistri -e .ie ^H! Prosim, č-slov. da sni Rati :.i izvedel kje < AN. doma j.- o I «-e. preil enim '< t< v -Južno Ameriki' kdo ve za njearov mi javi a!i naj pa sam < Anglija piloti komunizmu. Sedanja angleška vlada votli neizprosen boj proti komunizmu. Že pred nekaj tedni so poročali listi, tla je angleška vlada sklenila ostro nastopati proti komunistom, zadnje dni pa poročajo, tla je po na-iogu ministra za notranje zadeve začela angleška vlada z aretaeija-.ni najuplivnejših komunističnih voditeljev na Angleškem. .Mnogo je ljudi, ki jim ne bo jasno. kako je moglo priti do tako naglega preokreta v držati ju sedanje angleške vlade napram sovje-toru v primeri /. drža njeni bivše delavske vlade Mae Donaldove. Mac Donald je bil že blizu na tem, da prizna sovjetsko vlado ne le v praksi s sklepom raznih trgovinskih pogodb, ampak tudi de jure. .Sedanja konservativna vlada pa je vse načete poti za zbližan je med Anglijo in Rusijo zaharikadirala in m* postavila na stališče trdovratnega boja proti sovjetom. To je silno idejno nasprotstvo, kakor-šnega angleška vnanja politika ne pozna kmalu, zlasti v vnanji politiki ne. To nasprot.stvo tlokazuje. tla se je tu
  • posebno ženskam lastne. Cena $1.25. Severa'« Eiko. Antiseptično mazilo. Namenjeno za od po moč srbečici in drugrm imetjem kole. Cena 50 Centov. Severa'« Coagh Balsam. Prijetno in uspešno sredstvo za zdravljenje kaAlja. katerega povzroča unetje v prlu. _ ponavljajo-CegH se kašlja in hripavosti. C t na 25 in 50 centov. 8«vera*s Cothardol. Liniment samo za. zunanjo uporabo. Priporočljiv za lokalno zdravljenje revmatičnih ali nevralgtčnih bolečin, izpahknv, odrgnenj, ote-kJm. okorelih ml4ic. krčev v ml-Sicah in okorelih sklepov. Cena 20 In 60 centov. ••vera** Rili«. Zoper zaprtje, bolestni glavobol, onjotloQ- in «Onenlyo. (1 j%. posledica zaprtja. Ceni "25 centov. Severa'« Esorka. Zanesljiv mlrilec želodca In odvajalna tonika. ki oživlja in oja-čuje. Priporočljivo za stare in ob-čuUjive ljudi ter one. ki se Jim obrača, na botj&e. Vsled novih zdravilnih sestavin je izbomo zdravilo zoper neprebavo, zaprtje In nedelavno stanje prebavnih organov. Cena 73c in *1.50. Severa*« Nervston in TibIM*. Nervoton Kombinacija tekočine in tablet. Priporočljivo za odpravo nervoz- nt|l- izčrpanja nespečnosti al! pomanjkanju spanja, ki Je posledica. rferrtfltiosti. 1 Cena fl.Ž6. Vprašajte n»jfr*»j v letthil Wl ^. SEVERA žavu«> podporo /a brczpt»seluo>t ! Tu nekaj ni v redu. To -spoznal >tari Lloyd (ieor-jre. ki jc začel v novejšem ča-u ik-trt» kampanjo proti veleposestniški la^ti lortlov. Lloyd (Jeorir«* /.ali-teva v svojih ajrilacijskih govorih temeljito agrarno reformo za Anglijo. On da lii angleški lordi izpreminjali vedim več zemlje v lovišča iu v angleške parke, ampak zahteva, tla se zemlja tla onim v la^t. ki jo obdelujejo. < >11 ne zahteva. tla se zemlja lordom odvzame po --ili in brezplačno. To načelo nasprotuje angleškemu individualističnemu duhu. Am pair on pravi. naj država lordsko zemljo odkupi /. denarjem, ki ijtii danes izdaja za podpore brezposelnim iu naj ua ta način hkrati reši oba problema. problem brezpt«$elnosti in a-grarni problem. Ni dvoma. d«i ima agitacija sta-rega in izkušenega politika Llovd (ieorgea silno moč na ljudske mase v Angliji. Te agitacije se zato veleposestniški lordi tudi silno hoje in če se ne motimo, ima tudi sovraštvo lordov in današnje lordov ske vlade v Angliji do .sovjetov sroj izvor ravno v agrarnem v-prašanju. Angleži so komunistični pokret v Angliji že od vsega počet ka zasledovali z veliko pozornostjo. Leta 1!H7. in dalje, ko je evropski svet komaj vedel za socijalni značaj komunistične revolucije v Rusiji. so angleški lMi že priobčeva-li na metre dolga poročila o boljševizmu. S tem so Angleži dokazali. da so gledali na rusko revolucijo .skozi prava očala. Ruska revolucija je bila in je še v svojem bis- Magistrat v Oldesloju, kopališču v bližini Luehecka v severen i i .... ... .......* . i*i , , . tudi njega imenitno pt»tfgudi Nemčiji, je dobil pred par dnevi | , , .. zapečateno pismo, v katerem ga prosi državno t»blastvo. naj razglasi prebivalcem, da na določeni dan pripeljejo remontne konje za vojaštvo. Magi-trat je ta razglas pravilno razglasil v li-tu in ga dal tudi nabiti. Ker je remontr.n Komisija vedno dobro plačeval/t. bili ljudje zelo veseli tega razglasi. Zalo ji-bilo tiuli na določeni »lan v>e pol-,nn ktnij na trgu. Prišel j»- «r«wpod major z ord.maiu-o in štirimi niki in pregledoval in ocenjeval konje. Meščani so »i ineli roke za-dovoljstva in izkazovali načelniku komisije vso mogotV časti. Major' je spoznal vse konje za dobre in naročil lastliikom. naj .iiii prihodnjo sobot t» zo|H't pripeljejo na . rtr. da jih prevzame in o»lpelj«». \ soboto je zopet prišel gospod major, vendar brez častnik«»v. za-t(» pa je mel seboj %precej vojakov•. • Kmalu se j«- pogodil > prebivalci 1 za ceno. ker s,- ni mnogo pogajal. Strogi gospod je bil zelo velikopotezen in se ni ustavljal pri malenkostih. Take kitlantne remontne-komisij«- še ni bilo v • >ldesloju. in zato so so hoti !i meščani tudi primerno oddolžiti. Povabili >»o <_r. .. poda majorja na kosilo, ki se j-vabilu rade volje odzval. Medtem je blagohotno podpiral eel o \ »--11 • čekov in tuintani tutli pridejal kako ničlo. Kakor rečeno, bil je velikopotezen in zelo dobro razpoložen. Oohri nidev|oj<"-au so skakali okrog njega in mu izpolnili vsake željo. Na trgu so medtem vojaki povezali konje in jih odpeljali. Končno je odpotoval tudi gospod major. ki so ga magi-t ratni funkeijo-nari spremili do zadnje predmestne hišice. Ta dan je bil za ljudi velik praznik, ker tako dobro še nikdar niso prodali konj. Totla po veseli soboti je prišel pondeljek z mačkom. Ko >n šli posestniki na določeno banko, »e je izkazalo, da remontna komisija ni bila nič drugega kot velikopotezna sleparja in tnlpa konjskih tatov. .-la- na : Anton Ličan, c o R. P. Wright, R 1. Carthage. Miss. Jx 21.2-ii NAPRODAJ (Jroeery-1 )elicatt,»^en-( 'audy-t 'ig,: r ^tore. dovoij blaga: dohodki 11 • t-no š-.ViO.Oa ("ena -^l.s0(KMX 1991 Metropolitan Ave., Middle Village. L. I. v ^ uiiiijr peni iu d in. ki -r - PRODA SE STAVBISCE V.,mnivto\vi|. Ohio. V zelo l >r«» na \ »re< I njo."- -ni kr v-»jiko\ rotile iiiv;i, Lepa prilika v.a ti-teira. k- ž< stalno . -Jl.-J l.'J7.:Ui roda »iasnila Po najniiji ceni JAJ BOLJŠE 2LAGO iz Jiašt- pro 'aj lin v t d.-l.fjo i ii!., • •!< •< life pukano |n %'i-stn lo.tik'i f-ije. Mi ]>r mmki • , dol>,-'.i t.-r y«-<1|.<> svt-ži in jst i '. .-P". i'r.-te;.jno k».t v .!riipih trgovinah. 1'ošiljarn • ju. Ainerilu K.in:i>li. 1'išit«- ;>•> l:KI7.I I. m''NK uzor. e 5>«-ri i i:i .iruj;.- jM.dn.biiosti. ALBERT STETZ. Dept. 3. 138 Passaic St.. Passaic. N. J. lahko absorbirala v svojih labriš-J tvu agrarna revolucija, čeprav st, kili središčih vse ono kmetsko pre- l izvršili jio mestih industrijski bivalstvo. ki ni moralo in ni hotelo živeti doma in robotati plemenitim lordom, kriza ni bila vidna. Ogromni industrijski centri, kakor so Birmingham. Manchester, Woolwich itd., so lahko zaposlovali \>o z dežele v mesto prihajajočo množico. Odkar pa je povojna industrijska kriza ustavila na tisoče tkalnie v Manchester!! in na delavci. Ruski mužik se pa ni ve liko brigal za razne teorije teh in onih revolucij onarje v. ampak on je hotel zemljo, graščinsko in veleposestniško zemljo, in jo je tudi dobil, ker si jo je vzel. Ko pa je bila "razglasitev' izvršena. >o i--meii nov jet i lahko tlelo proti vna-njim zastopnikom. Proti Denikinu in Wrangelu so se borili trni ruski kmetje, ki so se bali. da se vrne v Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1926. je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili. Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen. Cena mu je 50c. Kdor ga želi imeti naj pošlje znamke ali pa money order. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. stotine kovinskih strojev v vseh delih dežele, je morala nastati sil- j 'J™'1" grajščak in vlastelin. so imeli sovjet na kriza brezposelnih, ki stane državo vsled njene socialne zakonodaje letno silne milijone funtov samo na brezposelnih podporah. Podpora za brezposelne namreč v Angliji že nekaj pomeni, ker angleški delavec, ki je navajen na svoj "standard of life", ni zadovoljen zjutraj samo z vodenim čajem. ampak hoče jesti tudi meso in bel kruh. Tega pa dežela ne pro-due.ira zaradi pomanjkanja delavcev na deželi, ampak mora belo moko. meso. sladkor itd. uvažati iu deliti med brezposelne za časa industrijske krize zastonj. Po natančni angleški statistiki mora Anglija uvažati živil letno za 400 milijonov funtov. To je svo-ta. ki gre tudi na funte navajenim Angležem na živce. Na deželi leži na tisoče hektarjev angleške zemlje neobdelane, ki bi lahko prehra-nila vse prebivalstvo Anglije vsaj 7. najpotrebnejšimi živežem, v mestih pa |»ostopa brez dela na tiso- Tako so imeli sovjet i lahko delo takrat, jako težko delo pa imajo danes, ko stoji raznim teorijam voditeljev industrijskega delavstva nasproti ruski kmet. Razlastitev zemlje v tej ali oni obliki pa je za angleške lorde jako neprijetna stvar. Zato iščejo rešilne poti na vse strani. Pri zadnjih volitvah v Angliji so celo pozabili na svoje gentlemanstvo in so spustili v svet ponarejeno Zinovjevo pismo. Danes iščejo za svojo rešitev v boju proti razlastitvi zemlje tudi zaveznike v Nemčiji in sploh v celi Evropi. Doma pa jim zažiga njihove gradove Lloyd George s svojo agrarno agitacijo. Smrt voditelja romunskih, raleev libe- ^jrfrja y če ljudi, ki zahtevajo bogato dr- let. V Bukarešti je umrl bivši pravosodni minister in vodja liberalne stranke Thoma Stelian, star Popolnoma varno naložite denar v LJUBLJANSKO POSOJILNICO V Ljubljani, Mestni trg štev. 6, Jugoslavija Hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje najbolje. AMERIKANCI! Nalagajte svoje prihranke v Ljubljansko posojilnico! I' »2 Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York, If. Y. --— GLAS NARODA, 21. NOV. 1925. fr GOSPODAR PLAVŽEV. Francoski spisal Georges Ohnet Za "Glas Naroda" priredil G. P. Filipa ill m* i .si drznil olmževad. s«' j«* priklonil tako -- (Nadaljevanje) — Opio-ile, gospod markij. — je odvrnil Filip—smehljaje, — e vam nrsern včeraj predstavil . . . Vaše simpatije do mone pa jiko bile ]><>-» biu> izrazile in iz strahu, da. bom slabo sprejet, nisem hote] izdal.i svojega inkognita. — .Moj lfcjg. poznal sem vas le radi našega mejnega -jKmi. Ta je se«laj ura \ nan in upam, da bova postala dobra prijatelja. Setlaj pa me prosim, predstavite go^pudieni l)erbla\. Mienost Suzane je pričela učinkovati. Z največjo pozornostjo se j,- približal Octave mladi dekliei. tloeim je pretlstavila markiza Filipa baronici Ln svoji hčerki. (iloboka rdeeiea je zalila < 'braz ozreti st. v ono. katero je, na tajnem globoko kot da hoče poklekniti. — J'o«rliij no. tlraga. to je pravcati «tols]k*I. — je za šepetala baronica svoji serftririni v uho. — Predstavljala .sem si gospodarja plavžev z golima rokama, veukim predpasnikom iz usnja in z želez nimi drobei v las,-h . . . 0])i<»sti naj mi Bog, eelo dekorirau je . . Ln baron ujma odlikovanja ! Res je, pod .-edanjim reži moan . . . Ah. je čudno! Torej ne vihti sam kladiva.' Poglej ga veiular. Claire, nevrjetno je . . Zelo dobro izgleda in kake čudo vil e oči ima! Claire, katere se je lotil sjep si-d proti Filipu, ga je motrila s ponosnimi, strogimi očmi. Najrajše bi zabriu-ila drznemu človeku v obraz najbolj žaljive in nizktfTne besede. Na.šil a ga je pro^taka s svojo šu oko postavo in v s«. na njem ji je bilo zoperno. prav do nje gove temne, slovtsne olileke. ki nui je ilajala resno, dostojanstveno zunanjost. V Lstem trenutku je priplavala mimo njeuih oči vizija očarljive idike vojvede. Videla je elegantno, vitko jxvJtavo Gaytona. njegov obraz z modrimi očmi ter rjavimi lasmi, njegove -dolge, svetle brke ter očarljiva usta . . . rfezko bi bilo predstavi jat i si ostrejše nasprotje kot je ol»1a jalo med njim in Filipom. Eni je poosebljal v svoji močni postav •solidno trdnost meščanstva, divigi pa je bil dovršeni tip finega, nc koliko pomehkuŽLinega tipa aristokracije. Pod strogimi pogledi mlade deklice je Filip molčal. Njegove nege sf) bilo kot prirasle v tla in globoko vznemirjen je skušal iz ogniti se sovražnemu motrenju teh oči. Hotel se je približati marki ju, ki je kramljal s Suzano ali se pridružiti kakemu, ki se mu zdel naklonjen, a ni mogel. M< ha nično je vrgel pogled na svojo ose bo in naenkrat se mu ji' zdelo, da je okoren, neroden in neelegan ten. 7. nemo trpkostjo se je -primerjal z obema mladima moškim prd seboj, ki sta --c v dobro napravljenih oblekah graeijozno skrrta Ju naokrog, dočint se mu je //dela njegova črna suknja provinci j al nega kroja naenkrat grda. Mis!ki je. kako komično mora izgledal s .svoj-in cilindrom v roki in s>t rašno je trpel pod to domnevo. Deset let svojega življenja bi bil dal v tem trenutku, če bi bi tako napravljen in če bi m- znal tako neprisiljeno obnašati kot Oeta \e in baron. Kckla si je, da ne bo Claire nikdar pozabila prizora, ko ji bil prvikrat predstavljeni in da ne bo mogla premagati neugodnega ut:sa. Tri tem pa je tudi natančno premeril prepad, ki jo zijal med gospo,Iit'iio ,1«. 1 »eatilit u. eeprav je bila obubožana ter gospodarjem plavžev v Pont-Avesnes. \* svojem obupu se je pričel zmerjati z nor i-em. k« r je dvignil svoje oči tako visoko, k višini, kater« nikdar doseči. Mas Oetava ira j«' pr«»dramil iz njegovih misli. Moj dragi gospo,I Derblav. — je rekol markij, — tukaj ima ino nekoga, ki vam je. najbrž kos v industrijabiih vprašanjih. To. je mu,! bratranec. uro-pod baron Prelont. učenjak . Kajše recite učenec moj dragi Octave. — ga je prekinil balon. - - 1 'olje znanosti j,- tako široko, da ne morcini trditi glede seb-ničesar drugega kot to. da sem pre iskal majhen del tega polja. Filip, ki je sledil z očmi gospodični de P>eauiieu. ki se je izpre-liajaLjj z baronico* gorindol. je globoko vzdihnil, s sihi odvrnil pogled ter odvrnil baronu: Ali ni gospo 1 baron sestavil skrajno odličnega dela glede eeiu,intiranja da/, srni se doxti pečal s tem važnim lnetalurgičjihn vefuašanjtni ter čital Vsb-d tega z velikim zanimanjem razprave, katere >te predložili akademiji znanosti. Aha. moj dragi baron. — je vzkliknil Octave smej«*. —--otovo niste bili ju ipravljrni. da vas poznajo celo v naših go-lah . . . Na najboljši poti ste. da 'postanete slaven, ker je prodrlo va-e ime celo najbolj oddaljene koče. Ne mislite, moj dragi, da se norčujem i/, vas . . . Kavno nasprotno, sledil bi vašemu vzgledu, če bi bil /možen . . . I lavo n pa se je le malo brigal zato. kar je rekel Octave. Ves v/.ra-doseen, da ji* našel poslušalca, ki ga je mogel razumeti, je takoj pričel zapleteno preiskavo glede izdelovanja jekla. Njegova običajna i'sen inmost se je umaknila zelo zgovorni miprisiljenosti. Mahal je /. rokama, oponašal tek strojev, da ojači svoja izvajanja m konečno je prijel gospoda Derblav za roko. da se na ta način zagotovi, da mu ne bo ušel. Filipa j«- n,'izmerilo veselilo, da je našel v tej hiši. v kateri se j" zdel samemu s» i,i tako malo na mestu, v baronu zaveznika. Vedno bolj ga jf.potegnil v svoje učene razprave. Baron mu je voljno sledil, govi ril strašno dosti, ter že imenoval Filipa "svojega dragega prijatelja", česar bi dirujgcinu nasproti gotovo ne storil niti po znan-vu več mesecev. Skupno znanstveno delovanje pa ju je tako hitro zbližalo, kot se zgodi to pri prostozidarjih, ki se spoznajo po tajnih znakih. — Vi imate torej svoje lastne rudnike, iz katerih dobivate rudo.' — je vprašal baron. — Kako hiteresantno. Takoj jutri'pridem V Pont-Avesnes, da si ogledam vaše Ivornice. Alii mate izaposlenih dosti ljudi/ — Dva tisoč. — To je krasno! In koliko topilnic? Deset topilnic, kojih ogenj ne uga-ne ne podnevi, ne ponoči. Videli boste moje parno kladivo! .Telita štirideset tisoč kil. a je mogoče ravnati ž njim s tako natančnostjo, tla sc lahko dotakne spuščeno navzdol, lupine jajca, ne da bi jo 'z-lrohllft. S takimi sijajnimi pripomočki tekmujete celo lahko z držav nimi podjetji Gotovo, a izvršujemo le v malem to. kar vrše ona v velikem Moj dragi gospod, prava sreča je zame. da sem vas srečal. — je vzkliknil baron veselo . . . Pred par dnevi sem hotel z baronico v Svieo, a vrag naj vzame to potovanje . . . Ostanem tukaj, da delava *kupaj poskuse. Ali imate laltoratorijDa. Ali ste kemik? O moj Bog! Eden najbolj Ijubeznjivih ljudi ste, kar sem jih kedaj srečal:'" ne more p d i, ■■■ ■ ... v- BOŽIČNI IZLET V DOMOVINO HITRA POT V JUGOSLAVIJO PO FRANCOSKI ČRTI preko Havre Sest dni preko Atlantika Najkrajša pot do Ljubljane s svetovnoznanimi pa miki ita olje. TARIS"^%er& 5. DECEMBRA Udeležite se te;ra izleta, ki Im» jud ] »osebni m nadzorstvom Mr. oi>oltioum na-razpolago Jugoslovanskim jMitnikoiu tek,»tu vse vožnje ter lx» skrbel, da bodo v vseh ozirih zadovoljni. Parnik odpluje naravnost v Havre in potniki se izkrcajo na pokritem pomolu, ne da bi se. jim bilo treba presedati v pri. stanisru. Kdino potniki francoske proge imajo to prednost. Vljudna postrežba fu iloiunni hrana, pripravljena posebno za jugoslovanske pulnike. Vsi potniki so v krasnih kabinah za 4 in O osel«, opremljene so •/. električno svetlobo, teke, da ste odvetnik in da dolbro govorite. ZdT se mi. da ste za sina svojega očeta nekoliko preveč demokrat. — Da. moja draga sestričua. — je odvrnil markij smeje, — de-m< kračija se polašča nas vseh. 1'stvariino torej v tej demokraciji aristokracijo. Da dosežemo to. vzemimo srednjevrstnost kot nivo tej- postavimo vsakega zaslugi nasproti. Na ta način bomo ustanovili aristokraejo duha. edino, ki je vredna .slediti aristokraciji rojstva. Vi pač ne domnevate, da so bili nistaniovitelji naših hiš rojeni plemeniti? Njih h rab rosi je bila. vsled katere so se dvignili nad ostale ljudi. tič&i atentati, ki se jih Lotijo ljudje, ki sc nikakor ne morejo strinjati z režimom. Ako slutijo v vlaku kakega državnika, bodi go tov. da se bo vlaku kaj prijietilo. K sreči so železničarji vedno pripravljeni na vsakršno iznenadenje in navadno pravočasno odkrijejo napade. Omenjeni Anglež pravi v listu, da se je moral na progi med Ilar-binom in Moskvo vlak ustaviti tri-I krat na en dan. ker se je vnela os spalnika prvega razreda. Tej 'nedolžni ' dogodhici se je drugi dan pridružil manj veseli pripetljaj z roparji, ki pa so jih oboroženi sprevodniki pregnali s streli. Iver , je prišel vlak z veliko zamudo do Uajkalskega jezera, je poslal postajni uradnik nadomestno lokomotivo, ki je imela čakati na vlak, z nujnim tovorom v Irkutsk, skoraj 100 klm. daleč. Sredi proge •pa je brzi vlak vlomil tovornega. Ležal je namreč kraj železnice, ker so roparji pokvarili tračnice in ga tako iztirili. Tolovaji so se lepo polastili dragocenega tovora in potem počasi izginili. V tem vlaku je bilo tudi več ja-: ponskih delegatov, ki so se peljali j v Moskvo na konferenco, na kateri naj bi se gov of i lo o odpravi ne-I vzdržnih razmer na sibirski želez-j niči. Ta konferenca se je tudi res • vršila, ne ve se pa, kaj je sklenila. ; Ako se sovjetska vlada strinja s | sklenjenimi predlogi, postane I morda sčasoma sibirska železnica ■j zopet to, kar je bila pred vojno, i namreč več ali manj prijetna, vse- ... . . i kakor pa najkrajša in najhitrejša je vprašala baronica, ki i , * ... .. . zvez a med Evropo ter Kitajsko m Iretanje psrniko« - Shipping New 25. novembra: Mauretanla, Cherbourg; Rocham-beau, Havre. 26. novembra: Albert Ballin. Hamburg. 28. novembra: Homeric, Cherbourg. Suffren, Havre; America. Bremen. 1. decembra: Muenchen. Cherbourg, Bremen. 2. decembra: Aqultan.a, Cherbourg; De Crass«. Havre; Arabic, Hamburg . S. decembra: Thuringia, Hamburg. 5. decembra: Leviathan, Cherbourg; Paris .Havre: Majestic. Cherbourg; Martha Washington. Trst. 9. decembra: Berengaria, Cherbourg. 10. decembra: Luetzow, Bremen. 12. decembra: Homer, c, Cherl»ourp; i.a Savole, Havre; Georpe Wa^ilnffton. Cherbourg. Bremen. 13. decembra: Columbus. Cherbourg, Bremen. 16. decembra: Mauretania, Cherbourg. 17. decembra: Mount Clay, Hamburg . 19. decembra: Andania, Hamburg. 22. decembra: Rochambeau. Havre. 26. decembra: Paris. Havre; Cleveland. Hamburg; Pr»-s. Ruosevelt. Bremen. ( 28. decembra: Majestic. Cherbourg. 29. decembra: Brrlin, Cherbourg, Bremen. 31. decembra: Westphalia, Hamburg. Japonsko. Grejte s plinom svoje stanovanje. y Vzrokov, Zakaj bi sc Udeležili Jugoslovanskega Božičnega Izleta Cunard Črte. 1. Hitre zveze uječi Xew Yorkom ia Jugoslavijo preko Chcroourga. 2. Veliki moderni parniki. udobne ka-biiK- tretjega razreda, javni prostori lil pokriti izprchajalni kro\n. 3. Vsaka pomoč od strani našega iz-vežbanega uradnika na v.sem po tovanju med New Yorkom in Ljubljano. 4. Uljudna postrežba in domača hrana po starokrajskem načinu. "G Prtljaga čekirana skozi do cilja potovanja. Potujto na AtltITANI.ll. ki odplui" is New V.Tka *!. MKCKMBRA, v spremstvu Mr. Airre«l» M«rl.ii-i». eiana našega newj'orSkoga .a, BKRKNRAK.il ». »KCKMBRA v »i>r«.m«vu Mr. J. Webera. člana našega newvorikega štatm. Vsi T">tnikl po nastanjeni v udobnih sobah z p"SteIiami: posebni prostori ilruiin.-. Y.'\ podrobnosti cledr vladnih «lo\"lien! .1 vrnitev, ipn. voznih lintko* it«l.. >i>rj>:i.tt-»vojeua |..kTlnoc.t agenta nli pa pilite turm v svojem maternem jeziku. Kupite Karto za Tjn in N«i:ij Ter iledlte Denar. CUNARD LINE 25 Broadway, New York, N. Y. i (Dalie prihodnjih.^ OBRAVNAVA V TREBIČU V četrtek. '2'2. oktobra se je pri-e!a pred poroto v Jelila\u na Ce- NA SIBIRSKI ŽELEZNICI Kakor poročajo potniki, morajo biti na sibirski železnici res lepe hoslovaškem sodna raaprava priti razmere. Anglež, ki je mnogo ]>t>- 111 nožinski 111 morileem Fejti. Dvo-ra«"kn in tovarišem. Razprava je trajala osem dni. Obtoženih jo osem oseb. in »i-eer :i2letni čevljar Josip Fejta za-radi zavratnejra roparskega umora in goljufije v štirih slučajih. 4&letni delavec Karel Dvoraček zaradi štirikratnega za vratnega roparskega umora in skrunjenja nirličev. njegova .~>:$letma /.ena A-11a. ki je 'baje povzročiteljica zločinov. zaradi štirikratnega zavra t nega roparskega umora. 61 letin pa^.ji mesar -Tosjp Kiiue za rad: Ivakratnega roparskega umora. :i41etni čevljar Ivan Fejta (brat Josipa Fejte) zaradi štirikratnega za vratnega ripaivjkega umora. 501etni mesar Tomaž Mašek zaradi dvojnega za vratnega roparskega umora in oskmnjenja mrlieev in končno 371etni čevljar Josip Kraent zaradi štirikratnega za-vratnega roparskega umora in os-krunjenja nirličev. ^est obtožencev je sotlelovalo pri umoru bratov Matije in Jerneja l^ulickega v Kohnovem mlinu jiri Trebiču Razen tega so vsi obtoženi da so umorili dva srališ ka Žida, ki so ju bili zvabili r mlin. Kakor se naši čitat»'lji gotovo še spominjajo, so letošnjo spomlad naletela v jami Kohnovega mlina na ostanke trupel umorjenih bratov Puliekov, d očim trupel ob«*h za vratno umorjenih ga-liških Židov še vedno ni .mogoče najti. toval po svetu, je pred dnevi objavil v "Daily Chronicleu" resno svarilo. Potnikom, ki hočejo z železnico iz Evrope v Mandžurijo, na Kitajsko ali Japonsko ali pa o-bratno. svetuje, naj bodo pripravljeni na v.se. ker ni na tej progi nič nemogočega. I.)a je svarilo res na mestu, dokazujejo pripovedovanja potnikov vseh narodnosti, zlasti Francozov. Xizozemeev in Japoncev. Ta Anglež se je mudil skoraj pol leta v Sibriji in se mnogo vozil. Na železnici je doživel marsikaj. kar .se zdi v Evropi nemogoče. Enkrat so majkali na tračnicah vijaki in žeblji, drugič cele tračnice ali pa pragovi. Xekoo je strojevodja v zadnjem trenotku ustavil vlak. sicer bi bil padel v globoko reko. ker je naenkrat zmanjkal most. Nihče ni osobje vlaka na to opozoriti in je uradnik na postaji dal predpisano znamenje za odhod, češ da je vse v najboljšem redu. Večkrat sn .se pojavili roparji, ki so potnikom odvzeli vse. česar niso pravočasno dobro poskrili. Enkrat se je celo zgodilo, da so tolovaji ustavili vlak, izro-pali potnike, na k lest rli železniško osobje. nato pa odpeli stroj in zdrveli z njim pod vodstvom lastnih inženjerjev za drugim vlakom. I'o par urah so ta vlak ustavili in pot- Premoga je v resnici zmanjkalo. Zima je pa še dolga ter se pravzaprav še ni niti začela. Vprašanje gorkoite je postaler važen problem. Vsledtega je najboljše, da si nabavite Radiaul Gas Heater. Plina se lahko vsivkdo poslužuje. Zadnji Radiant Gas Heater-ji dajejo obilo gorkote ter tudi lepo izgledajo. Izdelani so po strokovnjaškem načrtu, ki po{>olnoma prepreea nepotrebno izgubo plina. Lahko jih je postaviti kamorkoli, varni so proti vsem nezgodam. brez duha. in nesnage ter so poceni tako glede nakupa kot glede uporabe. Dobi se jih v najrazličnejših oblikah. — pripravne za vsako stanovanje. Xa razpolago so r brončni ali navadni črni izdelja-vi. puoiiikljani. z okraski itd. Vsledtega so Radiant Ga* Heater-ji tudi tako priljubljeni. Consolidated Gas Company ji n ima veliko izbero. Vsak si lahko izbere takega, kakoršen mu ugaja. Pridite v lia-šo izložbo ter si jih oglejte. Preskrbi te se ž njim. da n ste trpeli mraza pozimi. bo- Vožnja tja in nazaj po znižanih cenah. \*asi par n'ki na tri vijake RESOLUTE, RELIANCE ALBERT BALLIN DEUTSCHLAND j in znani enokabinski parniki CLEVELAND. WESTPHALIA MOUNT CLAY, THURINGIA $198 — 12 NEW YORKA do LJUBLJANE NAZAJ (Vpjni davek posebej) TEDENSKA ODPLUTJA Za povr-j-tna dovoljenja In olezni. Sre- no boleze-n je bilo dosed a j ie2k* nike olajšali y.a lepe zneske. |»otem diajmozirati. posebno v pnotnem pa jo popihali v stepo. . | stanj«. S pomčjo novib fonojrraf- iščem svojega sorodnika FRANK STROJIN-A.Moma i/. Srednjega, Lipovca pri Žužemberku. Zadnji njegov naslov je bil: Burgettstown. Pa. Imam mu za poročati važne reči iz domovine. Ako je kateremu rojaku kaj o njemu '/nauo. mu se priporočam. ako bi njrga na to opomnil ali pa meni njegov naslov poročal, za kar mu bom hvaležen. — Frank Strojin, 1086 Addison R'd., Cleveland, Ohio. (3x 19,21.23) LEPA PRILIKA. Proda se posestvo na Stari Vrhniki št v. 5S. podomače-pri Rodetu pod Čelom, pošta Vrhnika? Sveta je okrog 80 johov na hepem prostoru in 5 talov gozda; 3 tule je črnega smrekovega, 2 tala je pa buk'ovina in hrast : vse v dobrem stanju. Katerega veseli, naj mi piše: Matija ltade. Box 121 A. R. 2, Waukegan, HI. (3x 19.20.21) Pojaanllm, U Tam Jih dati valed nade dolgoletne lxk.u£nj< Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo > edno le prvovrstne par* nikB, ki imajo kabine tudi ▼ ILL raaredo. Potovanje i/. Evrope na Kitajsko z ladjo ne nudi piti zdaleka toliko izprememb in razburjenja, kot-majhen izlet po .sibirski železnici. Tu igrajo veliko tiogo poli-" ^kili rekordov bo pa to mogoče. The Columbia Phonograf-Company izdehije sedaij popolno skupino.. rekpi-dov pod,.rodst vkxm Pain-E xpeller C« ▼•« mučita revmatlzem ali nev-raltija. vdrpute ta izborcn domači liniment na boleče mesto in sledila bo hitra odpomoč. .. 3S in 70 centov ▼ lekarnah. Pazite aa tvorniiko znamko Sidro. P, AD. RUCHT£R 4k CO. Berry ft South 5th Sls. J* GIMM mti lueloiik« postave d Je stopila v veljavo s X. JullJeas 1824, samorejo tudi nedržsvljan. dobiti dovoljenje oatatl t domorlu eno leto ln ako potrebno tudi delj toaadevns dovoljenja izdaj« gt-n* ralni naselnlSki komisar v Wmb ington, D. C. ProSnJo ra tako dt. roljenje se lahko napravi tod! New Torku pred od[*>tovanjem. te M poAJe prosilca t stari kraj gls wm nanoveJSe odredbe. KAKO DOBITI SVOJCB IZ STAREGA KRAJA Kdor ieil dobiti vorodnlka al rrojca ia starega kraja, naj naj^ prej pUe ca pojasnila. Ia Jngoala Tlje bo prlpnJSCenlb ▼ prtbodnjll treh letih, od 1. Julija 1924 napre vsako leto po 671 priseljence.?. Amerlfkl državljani pa wnnn) dobiti sem Sene in otroke do IS. 1* U brea. da bi bUl iteti ▼ kvoto. T rojene osebe se to d I ne Utejeje kvoto. Sta riši ln otroci od 18. «• 21. leta amerl£klh državljanov p Imajo prednost v kvoti. Piliti ■ pojasnila. Prodajamo vome liste n vrt ge; tadi preko Trsta aamoreje goslovanJ sedaj potovati Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St.. ]f«w York Pozor čitatelji. Opozori to trgovca lx brtnike, pri katerih knprn-J jate ali naročat« ln it« i ■jii postrežbo sadoTolJnl, da oglalujejo t Ustn "Glas Narodi". ■ Um boste Tstrsgli Titm. Upr»r» "Glas Haroda' Prav vsakdo— sdor kaj isc«) Kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuj«; kdor kaj prodaja; praT rsakdo priznava, da imajo čudovit tupftk —. KALI OGLASI f V G1 a s Vsi «41 " _ \ ^ : "uj___ ___. __________ L_____:__ _k___ ---- -