Foštnlna piačana p gotonlnl. XV. iejtnlfe. 1936. cSecember 20. 1. numera. Vu imčni prčkmurske evang. Sinjorije reditel I v&davnlk: rLISAR JfiNOS, Murska Sobota. Rokopfsi se morajo v Puconce poiilafi. Ček računa št. 13,586; imč ,,Duševni Ust" Puconci. Cejna na cejSo le!o 20 Din., v zvfinstvo 30 din., v ttmeriko 1 D«B., edne numere 2 din. Izhaja edn6k na mčsec. Naprejplačilo gorivzeme vsaki ev. duhovnik i vučitel. Jezuš je kr&l sveta. (/eš. 9f 6 7; Jdn. 18, 36 - 37) Narodo se je, kak veliki srmdk; jasli so Njemi bile zibel i podčrajoča se štalica rojstna hiža, pa je itak krao On, najzmož-neši i najbole odičeni na sveti med svemi vladari. Njegovo krdlestvo je ne z etoga sveta, nenajdemo ga na zemlevidi, granice nema, oboroženi vojaki nečuvajo Njegov tron. Pa itak — dokeč se driiga kralestva pre-minjavajo i se tli i tam pogrozijo v morje vremena i tronušje se poderajo v hištorije viheri, tečas se Njegovo kralestvo vedno dale širi i krepko stoji Njegov tron, vse-povsedik, gde so ludje ne zvirina postanoli. Njegovo kralestvo je v človeči srcaj, v tisti, v šteri je bogabojaznost i lubezen do bližnjega. Njegvo kralestvo je kralestvo Iiibčzni. ,,Lubi Gospodnoga Boga ... i lubi bližnjega svojega, kak samoga sebe" — to je te najvčkši Zakon v tom kralestvi. Ovi Zakoni so samo tolmačenje toga. Ka je ltidem predgao od lubezni, to je tak edno-stavno, razmeto i lepo bilo, da, ki je to prerazmo, tisti je tam nihao vse i nasle-duvo ga je, naj ga vedno čuje i vidi. I On je s tetni svojimi ne gučao od vsakden^š-nji nevol, od vertvinstva, od edne i drii-ge navade, nego od duševnoga živlenja. Gda predga od Božega kralestva, ne briga se kelko ji je i što so, ki ga poslii-šajo, prijdtelje, ali neprijdtelje, zevčeni ali nezevčeni. Predgao je tak, kak pa na ino-litev zvajoči zvon — vsakomi, ki ga je posliišo. Pod Njegvimi rečami je na pepel spad-no razno vsaki zemelski kinč, na ničes se je skrčilo vsako bogastvo, zmožnost, ččst i vsa zemelska dobrota. Llibžzen je pos-tanola prava vrednost živlenja, te pravi kinč, šteroga človek i prek groba lehko s sebov nese. T6 je fundament Njegvoga kralestva. T6 kralestvo ne obečava On tem Zmožnim i bogatim, nego onim, ki so čistoga srca. Gda so ga ltidjč čiili predgati, z te vsakdenčšnje brige so na polske liliome i nebeske ftice vrgii svoj pogled, štere ne predejo, pa se itak od krala lepše oblačijo, ne sejajo, pa itak živejo. ,,Iščite pa prvle kralestvo Bože i pravico njegovo i vsa eta zadobite" — velo njim je Jezuš. I mčr, zadovolnost se je priselila v srce njigovo. Na Njegve gorčče reči se je razskadiia — kak megla, gda sunce obsija — vsaka ža-lost, odurjdvanje, pa i smrt. Tak je molo k Oči nebeskomi, kak pa ki ga vedno vidi. I narod je vervao v Njem. Za Mešiaša, krala ga je držao, ki nazaj postavi Davi-dov tronuš i židove odslobodi od rimlan-skoga robstva. Ali On se ne bori za edno takše zemelsko kralestvo, nego za nebesko, štero je ne z etoga sveta. I gda se je srečo z kem, ne ga je spitavo, odkec je, kak je premočen, kakše navade ma, nego to je ščeo znati v kakšem razmerji je z Očom nebeskim, jeli verje v kralestvi Nje- Stržn 2. OUSEVNI LIS1 december 20. govom I či je najšo 16 vorvanje pri njem, gotov njemi je buo odpustiti vse grehe. Ne se je radfivo v kaštiganji, nego vsmi-lenosti. I či je komi pomagati trbelo, ne ga je piiao, gde njemi je domovina, kakši jezik gučf, židov je, ali samarifanuš. T6 grehšno žensko vo zdigne z špota; Jairuša čer, te nainske vdovice s5na i Lazara oa-zaj da živlenji. Tii r6ne — bone vrači, tam sleponii nazdj da pogted. T(i z milimi rečami trošta, tam z ostrinai rečami kara, kak je ravno potrebno komi, da ozdravi v duhi. Ali vse 16 z lubeznosfi čini — ,jas, štere Iiibim, je karam i poštrajfarn" — veli. Zapovedava betegi, surnlečemi morji i ešče smrti. On je te prvi mantrnik iiibčzni, ali neosfane v grobi. Pri Njegvora odpre-tom grobi se 16 zmagajoče živlenje veseli. Potem svojga Duha moč podeii svojim vučenikom i za njimi vsem oriim, ki majo najmenje telko vervanja, kak horčično zrno. Krao nebe i zemle je Ou, dr med svetskimi vladari, šteri je biio mogoči ona dela yčiniti, štera je On včino? Krao je Jezuš, krao duš, krao liibezni. Njegova zrnožnost je ne v paragrafušaj zakona, v niočnoj vojski, ali v dvegubaj pokliiknjenoj poniznosti podložancov, nego v Njegovoj božanskoj osobi, i v Njegovom Božem poslanstvi. Zato si pokleknimo ta k tem Bethle-hemskim jaslicam, kak k tomi najodične-šemi tronuši i molimo na Božični večer: BHožana sini Davidovomi, blagoslovleni, ki prihaja v imeni Gospodnovom! Hožana na visini!" fUVENTUS Boža dika. (Poslovenčo Flisar Janoš.) Na lastivno nčto. Diči, dula raoja, dike ^ekvečnoga k?ši?, Zdgni se pred njegov tronuS, pravi: Njemi hvšlal Zvon dončSi, Pesem i g'as orgelski, Vse naj H njega zv!ša«ra. Diiii Gospodna, ki je vse tate raodro nastavo, Zrnožnov rečjov svojov vse tak lspo vu rec! spra?o. Njegva mSlost I velka dofaretivnost, SvedoSi zsncžnost njegovo. Diči njega zš^o, ks te je iak tviidno stvoro ; Po njem mkt dfi^o, m6č5 biajženstvo i telo zdravo. Či te rnantra, Pegfibel stlskavala, Jo ie skrbao ?kra odstrano. Diči ojega, ki te?"^ ?ub?z«iivo podpera, BSagosIov da-a &a t^oje trfide poleg reda, Nespozabt Se z dobrot dani tebi, Ne zburksi s: dflši njžra. ii Božična igra. — Pisala: KOVATŠ FRIDA. Osebe: 3 Angelje; Mati; Deca: Karol i Marija i Ne-poztmno dejte (Jezušek). (Angel|e prfdejo \ sieče vužg^jo na božič- nom drSvi.) /. Angel: MS z ncbeske vhlnt prlhajarr.o i ve seio poselstvo nesčrjio vu vsako hlio, ar se je dne« nar6do ZveliCltei. Halleiuja! 2. Angel: Mi sv-Sče vužigamo aa božični drevaj, ka naj sveče gorijo, kak ia *elka svela tubžzen nažega Zveličitela. Hwllcluja! 3. Angel: Vone visiki t ledeni sneg ležl, yse je pustoo, vu globokom zimskom sjr-Stsji. S?.mo edao živž: nezfnema lfibeztn toga roaloga da-tcta tu Stali Bethlehemskoj. Td labčzea prek časa sčgne, je večna i neskon^na. Hsslleluja! 1. Angel (?esčio); Dnes se je Jezui narodo zi ludsfva bldjženstvo. Dnes nesmijo skuzd tečti. samo sv&to veselje more bidti vsepovsčdfk. 2. j4flge/ (žiiostno): DOnok vandrajo iudje na svčii, šteri so obdanl zevsemi dobrotaoii živ-lenj«, ne?id?jo ps nevdle i neznajo žclenje ti siromakov, ki vone zmrzavajc pod sveklimi oknaktui ti bogatcov. Srmaška deca zmrzdvajo brez tople cblčkc, ki bl jlh segreie, brez fa-lačka k$fiha} z keiii h\ si g!ad vtiiaii. 3. Angel: Najdefo sc tfldi dobri l(id]6 sned nji-tiii, kt giad slroaakov vtlš^jo, ki jih segrčvajo z oblekatni i lube^fjostjov. Edna dobra reč |e dostakrat več vr^dna, kak eden fafat kruha. Potroitajte se, naš Zveličftel se skrbi za svoje; on da lilfje tatii na poli i hrani ftice nsbeske. »Šterikoli gorlTzeme fakše dčie vu iiis^rii mo-jcjkj, nienž vžeme gori" — pravi Gospod. Ime Gospodnovo nšj bode hvšljeno na vse veke I december 20. DUŠEVNi LlSt Sir&n 3. Dlči njega, a> ki v-njern trožt majo, so blajženi, Prihajajte knjemi z vfist dončvirst pesjnami. Vsi vernici, Kak vreli. vučenicl Diko, čest spevajte njeirai! Pojditio tak do Bethlehema! Hari Lipot ev. duhovnik. Isfinski, pravi božič so meli v prvi vrsti tisti bethleheraski pasterje, ki sa na poli prebi-vali, verostuvajočl i stralo drišfo v noči nad čredo? svcjov. Pravi i ist«nskž božič so se zLto meli, a"r jih je v oočnoj kmici veilka svetlost okoli vzela, tudi ne zato, ar so s svojioti viiharai čtili angelsko pesera> nego zato so meli blajženi i veseli božič, ar so po tej zgojeni rečaj eden drfigomi etak znali govoritl: wPojdmo tak do Ekthlehema, i pogiednimo to zgojeno reČ, žtero nam ]e Gospod oznano." Tej bcthlehetnski pasterje sc tiidi zdaj na poti. Onl prehodijo na toan Iepom kolednom sv^tkl tiidi našo krajino. obišLejo vsško hižico, gde Ifidjč prebivajo. Idejo vu velike krasne varaše i v male zanenižrjene i raziušane vesnice, k stančarom lepi i veliki hiž, pa maii kučic i po vsod z rnilim vtbliiriai glasorn etak zovejo: Hodite vsj ! Pojdmo tak do Beth!chema 1 I rGsan, dnes na koiedni svetek vsi ? Beth lehem moremo idti. V Bethlehenimoremaidti, da bi se tam sreJali z nažioi Odšupitelora J?zuš Kristulom. Dnes v BeJhlehem more idtf. maSa, drovna deca, k' se eSče brezi brige fgra, da bi vzela Jezušcv b!agosiovs i čflla ete Njegove lepe reči; Piistite otrcke fe meni prihajati, ar Jc tškši kraie^st^G bože. TA pr6ti Beihiehemi se more paSCiti dnes ttsti človek, ki jezero-lezer bn"g i bretnencv nosi, ki se pofžpla v si?o!i nevoiaj, ar tudi njega JezuS etak zovč k sebl: Hodte k ineni vs3, ki se tru-dite i!no sie oklajeni i jas vp.m počlnek daoj. Ta pr6tiBethlehen>i more idti dnes dosta i dosta žaicsini, sužni liidi, ki se britko jočejo pri grobaj SYoji lubični, ki so ttidi v etora iefi velike zgiibičke rae!J, šr saico tam pri tistom Jezuii n^fdsjo popoleri ttolt ki etak Qtl€ k naiu: Jas sem goristanenjč i žižek, ki vcrje vu msfli, i či mer]d, živo bode. Tš rsa ? Bsthšehem pelajdčo p6t mcre stopiti dnes vsaki os1a?le:ii, vsasa siroia, vsaka žalcstna dovica, ?saki v siikeširi, v zmenhsnji živoči čSo^ek^ da najj na toj p6ti poišče i najde svo^ega ZvelSčitela, ki aas vse eiak trošta i batrivi: ne ]6Lie st\ ar sem jas vsigddr z vami. Tiid! ti nevereu, tivojčvi, trdoga srca bo» doči čiovek na| v eti iepi s;etkaj prime bethle-heiiiski prisičrov roko. Naj ide z njimi proti Bethieheiiil, gde prcd njeg« stopi te znrtučeni i rszpeti Krisiuš z etiinr rečiiii: Nesi prst tvoj ese i vidi rok^ mo\L, i nesi roko Jvojo, i Yrži jo v rebro raojc, i ne boj cevervani, aego vervani. (Angelje zvcnijo z msLUml zvončkauii i odi-dqo, Mati, Karcl i Marija pridejo.) Marija : Matna, matna, gledajte, kakše lepo bo- žično dre?u! Karol: I te vnoge s?eče i lepi okinS. Maoja, po vete nanis zakaj pncese Jezužek vsško iefco božično drevo ? Marija: Maraa, jell dobfjo vsa decs, dobra 1 hfidav od Jezuleka božično dievo? Matl: Či ta ese posluhšala. Jas varaa od Jezu-šeka bodem pnpovedšv^la. Martja i Karol (naednok): Ja, prosira, JubJčna mamal Mati: Pred vnogimi i vnogimi letmi sta poiiivala Jožef i MariSja z Nšzareiha vu Bethlehem. Gda sta ta prišla, sta ivndn ne oiogla nočno po čif žlišče dobiti, nazLdnje vu ednoj tna!oj šfali sta mogla k počitki idti. Okoli ponoči se je edna velka zl^ta zvezda zdignola obri štalč, ir Msrjja je porodii^ &(tie l to dete je biJo boži sin, Jezuš. Z nebčs so priili angeSjc doli i so popevali zah^alne pesmi vu toj svčtoj noči, žr Gaspod Jezuš je pnšao na c*e svet, naj oslcbodi človeča^tvo od vse grehov. Od tistoga dfičva mao pošie Jezuš vsafeo leto sycje gngele k vdoj dcc; z božičriim drewom za znamenje velike radosti. Jeste pa dosia si-rotinske dece; ki nemajo sbriSov, ne ddma, ne fcrfiha, l:-!dkšim niti angelje nemorejo pri-nesti bcžičnugži dreva. Pa raeno ižkSo siro-maiko deco moretno z labčzncstjov ubdarfi-vati, ka icamo z »jitni deiiti i či rdvno sarai nemamo obilncsti, ddsok eden falaček kruha, edna zbca župe, eden tcpe! robec je vu vsš-koj hlzj više za edno siromaško trpčče dete. (Na dveraj truplejo.) Marija: Sše čQH, mama, »a dveraj je nikak klonc-kao ? Šio žče tak kesno eiče pridti ? Str&n 4. DOSEVNI LrST december 20. Ttidi proti Bethleherai naj ide na božič vsaki grešaik, psaki hudi, lagojš i zgubleni čio vek. Ar z t ste zibeSke, z iisti jasel edno vesčlo oznanenje pribšja protl grešnikom : Povrste se, delajte pokoro, Lr Gospodin Bog nešče gržšnlka smrts', nego naj se pobogša i naj žke Brat i sestra! Štokoll si, kaicoli te boli, kakšegakoli pozvanja si, kakšegakoii slaoa si, dnes ne?dl i ne hodi po driigi potaj. Nego hodi, prirnimo eden drugoga za roko i dnes na koled ni svfcti dea pojdmo vsi do Bethleherna, da bi tam srečali i najšli našega diiše^ioga voditela Jezuša KristuŠa. Dnes naj vsako srce, vsaki člo vek z veseljom speva božično pesem: Dika na višini Bogi i na zemli irčr, vu ludi pa do pddnenje! Sveta familia. Džvid kraJ^ vejka, pozdravlam te z-srdcž! Zlžta, srebra nemai tvoja je pravica. Srdc Iejpa korona, blaženstvo, iiib^zen, Odkiipitel je dnes z nebe k nam prinešen. Angel ga naz?esti, zvezda g2 pokaže, Vu njeni se ponavla novi žiieJc zda že. — H&žlo džvam Bog«, z srdca njerai hvalim; Za tebe, držina, vrejlo njcga molim. Na ete svčti d^n vkleknitno k molitvi, Aldfimo z-radosfjov nebeskomi Bogi! To nebesko radost nasleduje žalcst, V-roditelov srdcaj trgajoča britkost Herodeš, krv, skuz^, gor' kričijo Prepraviti ste reč njegovo pres.?abi. Greha ino stnrti oblast je vkiip strta, Ar je tak zmožnoga Boga vola sveta. Zaroan pregžajajo, nedužne vffldrjajo, Toga iskanoga nikak nenaidejo. Na ete svči' ?ečer vkleknimo k-molitvi, Aldfijnio z radostjov nebe — zčmie Bogi! Gori jemf^, rasfč, vu duli i teJi, Pred Bogorn i liidmi v-iiib^zni milosti, Štero jc modrosti zač^tek i konec. Bože bojaznosti vretlna I zdenec. Tam ga vidiš v-cčrkvl, v svčtoj Božoj hižš, Vu kom se je Bogš dopadnolo tMi. Zvonš g'a« se zglas', v-cčrkev nas pozava. Reč Božo pcsluhšat nas on pobiidja?a. Na ete s.-eti d^a vkleknirao k-molitvi Aldujitio Y-radosti vckvečnomi Bogi. Kak nčbe poselnik potfije med lOdari, Tak čini, kak Bog sam: vči i čfida čini. Po ssetom dfihi, vse vu niegovoj moči, Vti! Ka je Bog vsej nas OLa vsamogoči! Za nds žive i za nas na križi vmerjč I vek?ečno zveličanje naru prines^, Nej je ?eč piača doi i sprhlivosti stan ZemJa, bogšega je spravo po njem Bog sam. V etoj Sifetoj noči vkleknimo k molitvi, Aldiijmo v radosti stvoriteli Bogi I Gori je stano J obladao grob ino smrt, Sladtek bode zda že i mm počinka vrt; Mati: Poglednite, Što je tti? (Deca idejo k dveram i notri pripelajo edno mA\o, slabo oblečeno dekiinico.) Marlja: Gledajte, mama, edno siromaiko dčte, od kakšega ste nam prvie pripoveda?a!i, Mi-dva ščč?a tomi deteti vsaki kaj dati, ar je dnes božični vefčr. Jas njej dam moje tople štrurapfle i ti Karol? Karol (veselo): I jas dara moj štrikaš, ar tak mam topcl plašč. Matl: Dobro je tak, deca! (K»tuhinskoj deklici obrnjeno) Odkčc prihajaš, roala i ka tl je ime? Deklica: Cel! svet je moja domovJnaj liki doma nindri nemam; dobri ludje me gcrivzemeio, hfldi nie pa odženejo cd praga njihovoga. Dobri lfidj^ mi krfih dijo, hudl me pa z ka-roenjem Ifičsjo. Moii starišje že dugo neživejo, ali moj nebeski Oča ziv€! Mrzlo je vone, do kolen sdgne sneg, nogd so mi ranjene od ostroga Ieda. Z odrevenelimi prstami sem ko- ma] klonckala na vaši dveraj. Dnes je svčti veččr! Vsi liidje se veselijo pri božičnom dre-v:, ali vu svojoj radcsti nemajočasa za m^ne. Jas scm lačna i frudna. Mati: Ne si zaman knatn prišla, rržla sirota. Deca, idte žnjov vu kOhnjo, dajte njej jesti i tč si naj k-počinki Jdže. Na kiopi pri peči je toplo. Marip, daj njej vankiš ta i edno odevko. (Deca odidejo i to mšlo z sebov pelajo.) Mati (sdma): Siroče dete, kak se mi miii! Či si ztnislim, ka bi moja deca ednok tak mogla trpeti. T6 dete šč^m pri meni obdržati, gde rrdta dva za jesti, tam jeste za trdtjo tiidi mesto; naš nebeski Oča de mi pomaao moje skrbi nositi. (Marija i Karol nazajprldeta.) Marija : Matna, jas sem dLla to rnalo deklico vu mojo postelo si lLčti. Jas boni rada na klopi pri p^či ležala. december 20. DOŠEVNI LIST Stršn 5. Pri cvetnom grobi stoječ več nika nezdvoj, Vu lubčzaosti Božoj vsigdar raočno stoj! Oča nebeski dosta prebivšlišč raa\ Vu šteri ednok i nam tfidi sšlaš či. — Dika bojdi Bogi! Z angelmi tak pravim; Z-timi mojimi te, oh Bog, z-srdca hvalim! Na ctc s\čti dčn vkleknimo k-molitvi, Aldfijtno z-radostjov nebeskomi Bogi! Sdntha Kdrolj. Na konci leta. Pri vsžkoga leta konci je potrebao račun včirtiti od oni del, štera so se v-pretekoCetn Ieti napre dalč i Štera so včinjena. Gda obslšdnjim doli spišemo toga prete-kočega kta slednfi i toga pridočega prvi račun, se med njima ^opokaže eden račun : ali sigurno pravlčen, ali pa površen i nepopolen. Ti poštGvani čtitel i naročnik našega časo-pisa: Diiševnoga Lista, ki si njega z prijaznivim telom i vugodnim nagibom prčjao, vzemi zda tfidi prljaznivo eto pltanje i postavi v-tvoj račun eto djatko: Jeli sl prlnesao ka) doblčka tvojoj sv. materi cerkvl, tvojemi vadliivdnjl vpreteko-čem lett ? T6 je ne ravno fontošno, kelko penez si da-rfivao k-ojega dači, dobrovolni dšrov pri prili-kaj na gvuine ciie pobčrajoči. Ki vu prvoj vrsti t6 račiina i nosi napre, njegov račun je ne po-polen. Verskoga žltka najvčkša pogubelnost vu tora stoji, či posebnS vernlci pr! rnatcnalnom podp^ranj! sebe hvalijo; z tem se preštimavajo, ar se z fč^ od ti plemeniteši djanj ognot?, men-tOvati šetfijejo. Dačeplačnik je ešče ne popolen i prava kctriga svoje vere. Popolna kotriga de li tes či seb^ cele verske občine za eden tal ob-čflti i drži. Ar vu cele občine teli srdcž, kry, ffiisii, radost, staranja, obladnosti i spadšji pre-bivajo ino se dajo napre. Zato ti tiidi vu vse te živa kotriga mal bidti i stžti. S^ta tvcja raati cerkev je zemelskoga žitka te eden najsekši bojuvnik. Opasani z isHnov, oblečen z pravicov, obiiti z eyangeliusiom inera. Na glavi je z zveličanja koronov okinčani, vu toj drfigoj pa meč duhš majoči, ki jeReČ Boža. Tak se bojfije na sveti, či je potrebno proti ce-Jomi sveti, ir se za svet bojuje. Tak se bojfije, či je potrebno včLs! tfidi proti tebi, kx se za tčbe tudi bojGje. I zLto ravno se tu začne računa goriposiavlanje i začetek. Ti se žnjim vrdd maš bojuvati, ar či se kotrjge edna proti drugoj poreberijo i protivijo, kakda ts tna telo obstati? či darfiješ z-tvoji pe-nez njemi eden-eden lal, zaka nedaruješ njemi ztvojega srdci, z tvoje misli, ztvoje dfiie, z-gorfeče liibžznosti tudi kaj? Dobro prejamnaj, jeli si se gda gori vz6o kre tvoje vere, jeli si se podao za nj^noga branitela ? Jeli je tvoja ver-nost knje pršva vernost bila, štera bi probo prestela ? Jeli si gotov bio za nje volo kaj kva- Karol'. Jas sem dao njej raoj božični kolžč i sanio malo je je!a. Ovo damo nje viitro na pot. Mati: Nej, deca, to več nede potrebno. Deklica pri nas ost^ne i vaša sestrica bode. (Deca obimajo svojo mater.) Pesem: Tiba noč, sveta noč, Spšva ?se, samo te Sv6ti par verostoje v štali, Dete bože položi v jasli, K6 tam spi preslatko//. (Trijč angelje nazžjpridejo i srmaiko dek-lico na sredioi majo vu bliščččoj obleki.) Marlja (prestraleoo): Mama, glčjte, \6 je ta si- romaika deklinica, štero smo gorivz61i. Karol: Odkčc je pa vzčla to Idpo obl^ko? I odkčc so priill te angdje? Matt: Deca, deca, ve je pa to Jezušek! fezušek: Z nebes setn priiao doli, vu raztrga-notn gvanti i klonckao xem na dveraj ti ludi, da bi vido njihovo smilavanje. Vnogi so zaprli svojega srca dveri pred raenom, ar so ne znali, što H6 notri pridti. Ništerni so mi dLli neradi falšček kruha; malo iteri so me gori prijali z milflvanjem. 0 pa: ,Blajženi so ti railostivni, Ar oni miloščo dobijo." (Mt. 5, 7.) Vaie smilflvanje bode oblonano od Oče več-noga. Vi ste me goriprijali, vi ste mi dali jesti, ?i ste me odeli, vi ste mi dali mesto na po-Činek, brezi toga, ka bi nie poznali i zžto ste blagoslovleni. (Kgmani obrnjeno) .Zaistino velim Vam, šterikoli gorivzeme takše dete vu imeni raojem, raene vzeme gori.* 3 Angelie (sktipno): wDlka na visini Bogi i na zemli raer, vu Ifidih pa dopadoenje." (Vsi vkOper odidejo.) StTŠLU 6. DOSEVNI LIST december 20. ra, trplenja, zgubička prenositi ? JeJi si vu hip skasavanja, nagibanja, za svetskž dobrot haskoF naimre pri ženitvi i drflgi prispodobni prillkaj nj6 trden, negenjeni, staien vernik bio? Pa tk sv. mati cerkev tfldi veliko prišest-nost ma Vekšo, daleč segajočo, glcboko bo-dočnost bole že eti na zernii, kak pa kakšešte drfige človeče nšstave. Ti si že voprišao z-ti premindči Jet šerego?, mogoče ti je že imč pre-rainolo, spomenek ti je pozableni. Ali ona de se dale z zveličanja z-zislobov, z pravice, z-vere kostricom, z duhovnim rožjom, z-Boga veki?eč-nov rečjov, z sveioga evangdionsa mečora bojfi-va!a za zatebom pridoči svet; za pridoče n&-rode, raed šterimi tvoji kčsni porodje, odvedk?, naslednici živeli bodo. Nthaj njim zžto ksk dra-go oročino: krepko, obšdavno i vodččo sveto mater c^rkev, nakeliko je H od t^be mogoče. Či pri ra^una tvojega sklenjL?anji i gori postšvlenji kera več vernosti, batrivnoga bojii-vanja i srdca lub^znosti r?as vopokšzati pri nd-voga leta prišcstji, tsda z niirovnim srdconi leh-ko vzeraeš slobod od pretekočega lcta, naj od-haja ono ! Mesto njega dobiš novo, vu žterora bodei raeo prillko to zaraudjeno doprinesti. Pripravi se, verostuj, da te Bog pomore k ed-nomi bogšemi račun davanji! Blajženonovo leto žclem vsem narcčnikorn i čtitelom ! F. J. Pe s e m : Tiha noč, $?6ta noč, Angeiski šerezi Nesč paslfšrom ves^li glžs: Reiitel je dnes rodjen za Vas, Tam vu Bethlehemi /. Tiha noč, svžta noč, Boži sin, tvoj spomin Nam napuni dnes srce z merom, Gda fni spevamo vsi z-veseljonj: Dika bojdi Bogi, Oči na visini! Kak to sddno drevo more prendšati dosta slaboga, bllska vddrec, točo, mravle, mraz ino hico — / dčnok more dober sad roditl, prispo-dobno tiidi krstšanskl človek, či gll je vodjani vnogoj neprijetnosti i žalostt, od tej nepride na nikoj, nego se oplemenl po nfej. — Luther. Primož Trubar. Orfigo pregndnstvo i smrt. Prevcč žoietno se je ločo Trubar od svoje slovenske domovine. Vej je že vido zrasti cdno krepko, organizirano evang. c^rkev > te, sredi etoga dela, je mogo nastopiti žoictno pot drugo-ga pregnanstva. §6 je nazaj na Nemško, dobo je včasi edno slfižbo, naskod pa faro v Derendingens. Eti je osto vse do svoje srn?ti. Priiična njecrii je bila siiižba v etoj maioj vesi zivolo bluiioe vsevuči-lišča i svoje tlskarne. Kržnjskl dsjakš, ki so pri-hajali na vse?,učiillče v Tubingem, so se v njegvoj hiši i pod njegvlm duševnim i diihovnšm vodi-telstvom priprž^Jali na sliižbo svoje domovine i svoje c^rkve. Nšjbole je pa služo Trubar svojoj domo-vini s tem, ka je ešče vsigdšr paščli^o piso i pošilo domO svoje knige. Ungnad je mro, njegov biblijski inititut v Urachi je henjao biti ali Trubar je dobivo pomdč domače gospode, tak ka se je njegvo delo zšto nej zastavilo. 1566. ieta je dao v tiskžrno HTa ceii psalter Davidov" (Žoltarske knige). To je edini tal stdroga zako-na, Šteroga je Trubar na slovenski jezik obrno. T6 je pa za toga volo napravo, Mda bi naža cčrkev v strahl i stiski i gda njej je dobro i m\x ma, mogla vkuper z vsemi odebraažmi z istov mislijov, z istim duhom, ršzumom i verov gučati z B6gom\ 1567. leta je tri knige dao vo : Ta ceii kateldzmuš, šteroga je narneno včenj^J prLve krščanske vere ; Svetiga Pavla iisti; i Pesmarico, v iteroj je od štirdeset pesmi 23 Trubar sam naplso, driige pa njegvi pomočniki, ar je tudi on spozno potrebo i velki blagoslov c^rkvene pesmi. Vej je sledi, gda so prižla preganjanja, evang. vera v slovenskoj zernli samo v čtenjej sv^toga pisma i v duhovnoj pesmi živčla dale. Eta pes-marica je tak priliiblena gržtala, ka je ičstkrat bila vodana. Preživela je celo grmšde protirefor-macije i v 17. stotini so liskali Trubarove pesmi njegvi najhoii protivniki — slovenski katoličanci. Na Koroikom so si pa evangeličanci ešče v 18. stotini prepisLvali njegvo pesmarico. Vnogo je piso ešfe Trubar, neraremč eti vse našteti. Leta 1582 je dao vti svojo slednjo knigo i z njov je koronuvo delo svojega žitka: ,Ta celi novi teštament". V predgovori je slobod vzeo od svoji lubleni Slovcncov, kak eden, ki je dobro skončao svoje živlenjsko delo i z najemom december 20. DOSEVNI LIST Stran 7. radostncga znanja, ka nčj samo po varašaj, nego tudi po slovenski vesnicaj čt^jo njegve Vnlgt z velkim poželeojem i vesčijem. Oa je n&včo svoj ošrcd čteti, on je prvi plso v slovenskom jeziki i ka je piso, fo so reči vekivečnoga žžtka biie Ešče ednok je segao sfcarec za perom. Ž6 cred 25 Ieti je mislo na Lulherovo znamenito htlno postilo — prcdge za dornLnje čtenje — i zdaj, gda je že vodao vse potrebne knige, jo je zsčno obraSati na slo Adfm puconski i m\. Darvaš Aladšr soboLki pom. diihovnik raela troštajoče go?ore. Vu pokojnom HekilČ Štefan sobočki veletrgovec z železom svojega dobroga brata žalfijejo. -•- OorisižRetno. Smrt vzorsie Ženč. Poprekno i veHko tdl-jemšnje je napiaviJa prehtana smrt Teiulin Te-rezije, roj. Ktihar na Vaneči, štero je dec. 9 ga žitka njenoga 53 1, blaženoga zakonskcg:; z\\-lenja 36 1. po dugšem vehnenji pozvao dom6 k sebi te VsamogoČi. Pokojno, ki je edna pres/eč skrbna i prijazniva ženska bi!a, veliks rodbina žalflje; raed njov : tflvšriš, 3 sinovje, sneha, mati, bratt sestra i stricovja, eden z te v Egenbergi prl Gišzj žtv. Bog vsega (rošta i miložče caj potrošta i pokrepi te žaitivajoče z vUpaajem žitka vekivečucga i biaženega pavidenja! Apače. Preveč veselo poročilo smo dobili z Zagreba od na^ega prezvišenoga g. Pttšpeka. Na njihovo dosta vrčdno posreduvinje je Gustav Adolfa centržlno predstojnikstvo v Leipzigi 400 Markov (7000 Din) posebne podpore zsgviišalo naioj diaspon. Vsem kctilgatn naše grnane je z l^m edna koledna radost spravlena, ar pali le-žeše bode naše bremen i mcčneše naše viipanje k rešenji nalega duga. Bog blagosiavlaj toga smilenoga pomočnika vse raztorjeni verebratov: Gustav Adolfa druitvo. deceinber 20. DOŠEVNI UST Strdn 11 Sobočka gimoazija. Kh je od začčika za sedbe mao naše edrso n&jvčkšc že^etije bi!o, a!i ks sc je večkral U edna seoja vfdila bJdt^ to je zda ednok veseia resnica posianola: scbcčka gimnazija popolna 8 ziočns bode. Pri zskliičenji našega Lista smo zvedili, ka je fcr. namestništvo podpis&io dekrčt, ka se štiri ziočna nepopolca gi(E»azija v M. Soboti bc pret;crila v 8 zinftio popclso gimnazijo. Tudi eden prav veseli bc ž»čni gieis bcde to vsemi iialeml liidstvi! Turobni gJasf Zadnj? inesec $o se z Pu conske fare odselili vu veCnost: vd. Cipott Te reztja, roj. Cipott v Mark-šavcl stara 77 let; Lončar Ana, roj, Goričanj v Lemeiji, st. 66 1.; Škrilec Števan v Lemerji, st. 73 1,; Sicic Mifeloš v Polani, s(. 60 1. i eden otrok v Lemerji. — Naj majo sladtek grobski sen i blaženo gori-stanenje I Evangeličanski Kalendari se dobi v Beihlemi pri g. Cipott Vinciji; v Perth Arxiboyl pri g. Lajnšček Lajoii; v Newarfei pri g. Zakoč Franci; ? Buenos Airesi prl g. Škrilec Koltnani; v Montepfdeojs pri g. Škrilec Zoltani; v Chfca goji pri g. Novak Mikloši. Ssmovolni dari. Na goridrža>ije Dušev-noga Llsta: Kfihar JanoS (b;ežni) Puconci 5 D, Pentek Karol Polana 5 D, Škalič Dež6 š. upr. Mcravci 10 D, Ferčncek LajoS Moravc^, 5 Ds Banfi Šte^n, Mikola Šandor Šalamenci 2 2 D, Mr. Šiftar Ida Maribor 30 D, R&tkai Vilma Se-borci 4 D, Črpnjak N, Rezovac 20 Dv Piniarič Jožef Vaneča 2 D, Vrečič Viktor kur. Vaneča 5 D, Neroec Janoš Polana 5 D( Banfi Gizela Sa-lasiieiid 2 D. z Fraricuikoga Cgut Karolina (rod jejia v Črneiavc?) i Andreč Marlška (rodjena v Krajn?) 10 10 D. — Na DijaOri Dom: Sooš Kairoan z sestrama z Frandje 10 Din. — Na nesprhlivi venec Luiharo-;e Fiiszar Šarolte: Bar-barič Etnilia Ssbeborcl 10 D, Sooš Kalman i sestri z Francije 20 DJa. — Top3a hvšla vsern 1 Ka novoga ? T€ dni so se odselsH v Kranj dugoletni sobcčki sreski načelnik g. Lipovšek Gašpar. Na kolodvori so njiin praj debele skuze kapale, gda so od ntSterni prjjatelov slobod je-tnaSi. Na nju?o mesto »o tmtnovmii g, Dr. Bra~ tina Franc, ki so spIoSno priliiblenf po svoji objektivnosti i pra?Ičaosii. Obema čestltamo I — Nj. kr. Visočanst^o knez namestnik so se pcm-nol! v Beograd iz Londona, gde so dugši čas bivali. — Na zahtevo protestaatske cčrk?! i vlšde na Angleškora je mogao doj zshvaliti nekronani kral VIII Edvšrd, ar se je zaročo z gospo Sim« psonovo, ki pa po angleškoj pravdi ne bl mogla gr&tati kralica. Novi kral je zdaj 41 let st-;r nje gov brat VI Jur.-j, iteroga koroniivanje bode 12. maja. Bivši kralj VIII Edvard, ki zdaj nosi naslov vojvoda Windsc-rski, se je naselo v gradi svojega prijžtela multlmilijonera Rotschilda v Ensersfeldi poleg Beča. Zda«an]e s Simpsonovo bo prej v Beč?. — V Atneriki so pjepcvedaii vse filme, ki bi se nanaial! na bivšegs krala Anglije. — Gus*a; iv^dski kra?j je $& dni razdelio znšne vsakoietne Nobelove znanst*ene nagrdde. — Na Kitejskom je kajenje opiuma od novoga leta na-prej pod soutnov kaifigov prepovedano. — Fran-cija je obvestHa Afueriko, ka lito svojega duga ne bo plščala. -- Naša držšva je sklenola tr-govsko pogodbo 2 Franc?jo i Madjarsko. — V Francijo lehko pošlemo kukorco ii pšenico, v Madj::rsko pa Ics. Vogri nam pa poilejo tele-fonske cent/ile, vagone i aerodinamHčnc loko-rootive. Iz Cakovca se dnd^no 1-2 vagona pur izvaža na Angleško. Cena medjimurkini kon-fam Ide gori, Lr je tam prccej taljanski kOncov. — Od aovoga Ieta so zbrisani vlzumi na češko : RoiT^nsko; to je gospodarski dogovor Male zveze- - - Fraakova vlšda ? Španiji edno za drfl-g\m lovi i potapla komunisHčne ladje iz Rusije. Drfigo linijo podzemelskih fesiungov je ddla Frarcija zgrsditi na ne^škoj meji v dužini 800 km. — Nemcl so velko bojno ladjo .»Gneisenau" v Kieli piist.li na morje z velkov paradijov. — Holandsko potniško letalo v zraki zgorelo. V piameni je našlo smrt 17 potnikov. — Zrfiiila se je šola na Portugalskom. Okoli 60 je mrtvi, 200 ranjenš — Nemško potniško letalo je trčilo na zemlo. §6$t potnikov se je pri tom bujlo. — V TurČijii so 1200 hiš porušile povodni, pri šte-rooi je zgubilo živleaje 150 ladi. — Na Filipinih je velika povoden več jezer liidi odnesla. — V Kaliforniji je vojno letalo treščilo na tla i zgo-relo, pri šterom je našlo smrt 21 oseb. Pošta, Rose Perša Pallsade. Občselili so cie topli redovje i veseli glds od prišestj^L vnii-keca. Bog ga žlvi! Od pietetnoga nakanenja i od vsega drfigoga driigoč vu pisrai. List rčdno polilanio, ali včasi je nazaj prlšao! ? Kalendari smo tftdi poslali. Topeo pozdr&vl — Vincent Clpott Bethlehem Nšjni^i pismi sta se križale. Veseli me, ka se Vam bogii časi kivajo. Hvala za vse ! Z-liibčzai punim pozdršvom! — Boldlžar Franc Vervllle. Hvšia za pisanje, dobro želenje i uosižne peneze! Kalendari smo odposlaii; Duševnf List bomo rčdno poiila^, šteri je vsem našim slovenskim vere-domanjem tem bole potreben, ar malo iteri more tam vu svojc evangeličansko cerkev po-hodjšvatf. Nebi smeo zato niti eden ostšnoti brezi etoga L!sta. Vse dobro Vam želemo 1 — Šooš Kolman i Sestrl, Francuško. Plsmo, pozdri-ve i peneze zahv&lno pržjali. Penez je prišlo 122 75 Din, tak smo na ništerne dle par din. mčnje nio^li odločiti. Ždenje radi spunimo. Dobro zdravje i boži blagoslov Vam nadale todi želerao. Stršn 12. DUSEVNI LIST december 20. Reformdcija na AngleSkom. Naprejdava: SILVANUS. (Nadaljavanje.) Pfiipeki so žšvell, kak velka gospoda, z hintovi so se dali voziti vu cerkev, jeli i pi!i so kak kralovje, dokeč ti nižiši diihovniki, ki so narod vMli, so kornaj meli na vs-kdenešnji krfih Na"rod je pa med vadliivšnjskcm štfikanji splr j zapuščeni bio. Pri fcikšoj žalostnoj ceskeenoj sta i so se vnogi zblodiii vu krščanstvi. Vnogi so se d?o-jlivati začali i prišoječas angleškogst Deisrnus-a, ali slobodnomiileoja, gda se je krščanstvo od krlto, z rečjov i pismami zaČalo ošpotavžti. Vno ge vnožine, prijateli lehkomišelnoga ž;vlenja, so se pridriižili k včenje ti slobodno mišiavajočira, pri šteri so več slobodnoga nodi za svojo raz-vOzdanost, kak pa vu resnom krščansivi. Tak je prišlo pri zevČeni i prCsti do cdne nemarnosti i plaraen evangeliuma se je za \ 6 ?gašnjenoga vido. Etim deistom so nižterni zevčeni mOdri protistanoli, alizgoranja s?eklost i pot mera mm ne pride od zevčenosti, nego od pokore i po-vrnenja. Ci mi Božo volo činiti šc^iuo, te spoz-namo, kak Jezus v Janoša evang. 7 fšli udi. Al« ttdva brata sta se vkanila. žalostno sta mogla poskiiatiti, ka pri indijancaj na keiko brezi diišnevesii se vmarjajo roditeli i deca i poštenjč splcj ne poznajo i cclo živlenje njim je od hotiivosti sploj pokvarjeno. Tfidi nad kolonistov divje sirovosts sta se spš čiia tak, ka sta st za par iet brez5 lakšega nas haja nazaj na pot vzela proU dotrJ. Na brodi je Wesley spozno ništerne vo-vandrajoče fainilJje z Herrnhut a, iiere |e Dayid Ritschmann vodo. Eden strašen cceanski viher je b*6d vu nevarnost spmvo, vu šterom vihčri se je Wesley pred srartjov i sodbo? Božov ob-čfito. Grozna bojazen ga je obišla i drfigS pot-niki so pa preklinjavali i psiivali. Ali tl Herrn hutski so pa vu zadovclnom m€rl edno hvalo dšv&jočo pesem popevali. sVi se nebojitei vaše žene i dcca?" je pita Wesley i eti so njemi odgo vorili: «Ne m\ se smrtl ne bojimo, ar mi domo pridemo k ZveHčiteli." Eti so že najšli ono ra-dost, štera je WLsleyl faiila. V Ameriki ss je tudi z Spangenbergora najšo, ki je sledi herrnhutske wBratInske gmajne" pfišpek gršto i ki je Wes-Jeya opoto, ka njemi ešče svedosfvo Sv. dtiha i zegsušnost na Božo sinovčino fali. To |e Wes-!ey tud« saim občflto i se je pritožo: wJas sem vu Ameriko šo, naj na povrnenje bfidtra jndlšoce, ali što pa povrie mene, što me oslobodi od mojga hudoga srca nevoinost!." Nszaj pridoči vu London se je z Peter B6h'er orn, ednim diihovnikom bratinske cerkvi najšo, ki je Wcsleya krepio vu veri. Bohler nje-mi je pcssedočo, ka jedlno vera je ona, štera človeka z kraice na svekloščo, z greha i bojazni vu sta?o posvečenjš i b!šjženst?a lehko pripel«. radi drfigi so ga og^ašali, ka njim je Bog etak-šo vso bojazen ob)adajočo vero dariivo. (Dale.) Stampano v WPREKMURSKI TISKARNI" odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.