GLASILO OBČINE DOMŽALE 23. januar 2009 - letnik XLIX, št. 1 Osrednja občinska slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti Z veseljem in ponosom se spominjamo pomembnih dogodkov iz preteklosti Značilnosti letošnje osrednje občinske slovesnosti ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki sta jo pripravili Občina Domžale in Godba Domžale s svojim tradicionalnim novoletnim koncertom, sta dve: množična udeležba in začetek za godbo prazničnega leta 2009, v katerem bodo praznovali 125-letnico ter se spominjali prispevkov vseh generacij godbenikov in godbenic. Po obeh himnah ter olimpijskih fanfarah, ki so nas spomnile na osrednjo športno prireditev v letu 2008, je zbrane, med katerimi so bili tudi župan Toni Dragar, podžupanja Andreja Pogačnik Jarc, častni občan dr. Miroslav Stiplovšek, veterani vojne za Slovenijo, svetniki in svetnice ter drugi gostje, pozdravil podžupan Občine Domžale Vinko Juhart ter nas spomnil na dogodke 23. oziroma 26. decembra pred osemnajstimi leti. V svojem govoru se je dotaknil pomena dneva samostojnosti in enotnosti ter med drugim dejal: »Na proslavah in slovesnostih se z veseljem in ponosom spominjamo pomembnih dogodkov iz preteklosti. Pomembnih dogodkov zato, da bi v današnjem času poudarili njihova sporočila in obdržali njihovo smer. Nocoj se bomo spominjali leta 1990, ko je bila naša smer neodvisna, gospodarsko uspešna, kulturna in demokratična Slovenija v povezavi z drugimi evropskimi državami. Naša država je namreč nastala v prelomnem zgodovinskem trenutku, ko so se podirali zidovi in trdnjave svetovne ureditve po drugi svetovni vojni. (nadaljevanje na strani 5) V muzejskem mesecu maju bo Muzejsko društvo Domžale v sodelovanju s Slovenskim etnološkim društvom, matičnimi muzeji in posameznimi strokovnjaki za vse zainteresirane pripravilo tridnevno izobraževanje iz posameznih tem sodobnega varovanja premične kulturne dediščine. Udeleženci seminarja bodo ob koncu predavanj izdelali elaborat svoje zbirke. Trem najboljšim zbirkam (ocenjevane bodo po inovativnosti celostne predstavitve, ohranjenosti, raritetni vrednosti in javni dostopnosti) bomo omogočili predstavitev v okviru DEKD septembra letos. VABIMO ZASEBNE ZBIRALCE IN VSE, ki vas zanimajo osnove etnološke in muzejske stroke, razvoj in organiziranost slovenske muzejske in etnološke službe, zakonski in pravni vidiki varovanje kulturne dediščine, pravila dokumentiranja in hranjenja premične kulturne dediščine, možnosti razstavljanja zbirk in promocija, strokovna bibliografija in celostna obravnava ohranjanja premične kulturne dediščine na informativni sestanek, ki bo v soboto, 28. februarja 2009, ob 10. uri, v Domžalskem domu, Ljubljanska c. 58, Domžale. Pisne prijave sprejemamo do 20. februarja 2009 na naslov: Muzejsko društvo Domžale, p. p. 160, 1230 Domžale ali na e-naslov: drustvo@mdd.si. V prijavi navedite vaše osebne podatke, telefon ali e-mail, kratek opis zbirke, zaželjena je tudi fotografija zbirke. Rado Trifunovič, trener prve ekipe KK Helios »Otrok Heliosa« prevzel prvo ekipo Rado Trifunovič, dolgoletni igralec in reprezentant, je tik pred novoletnimi prazniki sedel na mesto prvega trenerja enega izmed treh najboljših moštev slovenske košarke, aktualnih državnih podprvakov Helios Domžale. Njegovo ime že dolga leta poznajo vsi ljubitelji domžalske košarke, da ga spoštujejo in cenijo na trenerskem mestu pa so dokazali tudi 3. januarja, ko je prvič vodil moštvo, saj je doživel daleč največji aplavz. Pred njim ni lahka naloga, saj Heliosu grozi izpad iz lige NLB, pa tudi v prvenstvu prvo oz. drugo mesto ni več tako zelo lahko dosegljivo, kot smo videli zadnjo sezono. Naloga ne bo lahka, a prepričani smo lahko, da bodo dali fantje vse od sebe ... Kakšni so bili tvoji prvi vtisi ob prevzemu članske ekipe Heliosa? Lepi, zelo lepi. Že kot otrok sem igral za Helios, kot pionir, vse mladostne kategorije Heliosa sem dal skozi, sem res otrok Heliosa. Igral sem tudi zunaj, v drugih ekipah, a ko kot trener prevzameš ekipo, v kateri si zrastel, so res lepi občutki. (nadaljevanje na strani 18) Foto: Peter Koprivnikar OBČINA DOMŽALE vabi na osrednjo občinsko slovesnost ob 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku, v petek, 6. februarja 2009, ob 20. uri v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. Producent kulturnoumetniškega programa uglasbene poezije Franceta Prešerna v izvedbi slovenskih pevcev zabavne glasbe je Kulturni dom Franca Bernika Domžale. Brezplačne vstopnice Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Občine Domžale v soboto, 21. februarja 2009, ob 11. uri vabi na SPOMINSKO SLOVESNOST pri spomeniku padlim borcem Kamniško-zasavskega odreda na Oklem nad Ihanom. Vljudno vabljeni! Ob 60-letnici Srednje šole Domžale Vas vabimo na prireditev Ko se smejemo in se ljubimo, se smeje ta planet v sredo, 4. februarja 2009, ob 17. uri, v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Brezplačne vstopnice lahko dvignete v tajništvu šole. Vljudno vabljeni! Nove štipendije Občine Domžale Doslej že 154 štipendistov in štipendistk Ko je leta 1995 Občina Domžale začela s projektom štipendiranja nadarjenih dijakov, študentov ter dijakinj in študentk, je bila med prvimi občinami v Sloveniji, ki so se odločile za tovrstno pomoč mladim. V vsem tem obdobju je štipendijo občine prejemalo več kot 150 štipendistov, med katerimi so danes že uveljavljeni mladi raziskovalci, doktorji in magistri, ki jim je finančna pomoč občine pomagala, da so bila njihova študijska leta kvalitetnejša, pestrejša in prijetnejša. Štipendijam nadarjenim so se kmalu pridružile tudi štipendije za deficitarne poklice, kjer Obrtna območna zbornica Domžale predlaga poklice oz. smeri študija, za katere na osnovi spremljanja in analiz ugotavlja, da jih nujno potrebujemo. Kasneje je občina uvedla še štipendije za dijake in študente iz socialno ogroženih družin, sprejeta pa je bila tudi odločitev, da se vsako leto podeli štipendija mlademu človeku iz kmečke družine. Skupaj z novimi štipendisti trenutno v občini štipendije prejema 42 mladih. (nadaljevanje na strani 3) D u VPISI V JEZIKOVNE TEČAJE za otroke in odrasle E center ^ 01/721 69 13, 729 24 86 J E z < k e 041/317 444 Brtmiknka IS , , . www.dude.si Dragi bralci, drage bralke, prazniki so za nami, konkretno smo zakorakali v novo leto, ki je bilo pestro tudi v Domžalah. Silvestrovanje na prostem je imelo letos v našem mestu dodano vrednost, sejem bil je živ, bi lahko rekli. Tudi sicer nam je zima prinesla nekaj snega, tako da smo lahko uživali v pravih decembrskih radostih. A dovolj bo pogleda nazaj, čas je, da pogledamo naprej, v tisto, kar prihaja z novim letom. Čeprav nam začetek leta 2009 zaznamuje recesija, poslabšano gospodarsko stanje tudi naše države in odpuščanja delavcev, pa vseeno ne smemo tako pesimistično zreti v prihodnost. Po vsakem dežju posije sonce in kljub temu, da ta trenutek predvsem dežuje, sem sama prepričana, da bodo odgovorni s pravimi in premišljenimi dejanji naredili kar je prav in bodo naša življenja spet pridobila na socialni varnosti, ki je ta trenutek ogrožena. Tudi o trenutnem gospodarskem stanju smo se tokrat pogovarjali s predsednikom uprave družbe Helios, ki zaposluje konkretno število prebivalcev naše občine in ki zaenkrat ne pričakuje odpuščanj. Vsekakor vzpodbudne besede in še kako potrebne v tem času. Pred vami je torej prva letošnja številka Slamnika, s ponovo-letnimi domžalskimi: idejami, projekti in načrti. Kaj vse se bo dogajalo v naslednjih tednih v našem mestu, si lahko pogledate tudi v koledarju prireditev, društva in organizacije so vseskozi aktivne. Kaj vam torej želimo v letošnjem letu? Da gospodarska kriza čim manj vpliva na vašo socialno varnost, da se recesija čim prej umakne iz našega besednjaka ter da upanje in vera postaneta del našega vsakdana. Mateja A. Kegel Župan in podžupana na prazničnih obiskih Naj vas v letu 2009 čimvečkrat obiščeta sreča in zdravje! Župan Toni Dragar je zaprosil Območno združenje Rdečega križa Domžale, Center za socialno delo Domžale, Župnijsko Karitas Domžale ter Medobčinsko društvo invalidov Domžale, da pomagajo pri izboru družin in posameznikov, ki bi jih vodstvo Občine Domžale v skladu z dolgoletno tradicijo obiskalo v prazničnih dneh ob koncu preteklega leta. Tako kot navadno ob zaključku leta sta bila obiska župana deležna oba častna občana, najstarejši občan Stanko Starin, najstarejšo občanko Marijo Hribar smo obiskali ob njenem stotem rojstnem dnevu, obiskov, čestitk in najboljših želja pa sta bila deležna še zakonca Hajdič, ki sta v letu 2008 praznovala biserno poroko, ter Vinko Kabaj, ki je januarja praznoval 90. rojstni dan. Srečno! Jerneja je pridna študentka, Luka bodoči mizar, ki je za novo hišo izdelal stole in mizo, Urška obiskuje Gimnazijo Ledina, Katarina se bo morala kmalu odločiti, kam po končani osnovni šoli, Barbara pa obiskuje nižji razred osnovne šole. Vsi živijo v novi hiši na začetku Žič, kjer je bila ob obisku podžupa-nje Andreje Pogačnik Jarc doma le mama, ki z očetom dela na kmetiji in žagi. Vse otroke je pohvalila, da so pridni, povedala, kako starejše vozijo na vlak, najmlajši pa šolo obiskujeta s šolskim avtobusom, s katerim so zelo zadovoljni. Podžu-panja jim je zaželela veliko sreče in zdravja. Tea obiskuje enega nižjih razredov osnovne šole in s staršema živi v prijetni hišici že skoraj na obrobju našega mesta. Starša si s skromnimi dohodki ne moreta zagotoviti razkošnega življenja, je pa bilo v hišici kljub temu ob obisku podžupanje prijazno praznično razpoloženje. Ker Tee, ki ji je bil namenjen obisk, ni bilo doma, ji je preko staršev podžupanja zaželela vse dobro v letu 2009. Gospa Antonija v visoki starosti 86 let živi v Jaršah in zanjo ob nečaku z vsakodnevno pomočjo na domu skrbijo zaposlene pri Comettu. Žal starost ni prijazna do gospe, ki je bila obiska podžupanje vesela. Za gospo Zlato pretekla leta niso bila prijazna. Živi v Jaršah in je zaradi stečaja podjetja nezaposlena. Skrbela je za svoja nepokretna starša in bila družinski pomočnik. Starša sta umrla, za njima pa v letu 2007 tudi mož in ostala je sama s hčerko, študentko Filozofske fakultete - smer geografija, ki jo je mami zelo pohvalila, enako kot že poročenega sina, ki ji skuša pomagati pri vzdrževanju velike hiše. Gospa Zlata, ki si srčno želi delati, na redno zaposlitev zaradi precejšnjih zdravstvenih težav ne more računati, vendar je optimistka in upa, da bo leto 2009 srečnejše zanjo. To ji je zaželela tudi podžupanja Andreja Pogačnik Jarc. Se več zdravja! Skupaj s Heleno Veit, odgovorno za socialna vprašanja pri Medobčinskem društvu invalidov Domžale, je podžupan Vinko Juhart obiskal Marjana Pavliho, ki je zaradi nesreče v otroštvu invalid, a je na svoji življenjski poti dosegel mnogo več kot marsikateri zdrav človek. Večina Domžalčanov ga pozna kot nekdanjega razrednega učitelja na Osnovni šoli Venclja Perka v Domžalah. Vse življenje je ustvarjal in tudi po upokojitvi ne odneha. Podžupanu je pokazal nenavadne domine, ki pomagajo pri računskih izrazih, ter ga povabil na ogled filma, ki prikazuje njegovo ljubo Belo Krajino in življenje v njej. Podžupan je obljubil, da pride, hkrati pa gospodu Marjanu in njegovi ženi, pa tudi gospodu Simonu Grudniku, ki bo oktobra pra- Županov sprejem: Čestitamo Plesni šoli Urška Domžale Najboljši v državi, Evropi in na svetu Plesna šola Urška je v Domžale prišla v letu 2006 in hitro v svoje vrste pridobila številne mlade plesalke in plesalce, ki pridno obiskujejo plesno šolo ter pod budnim vodstvom številnih strokovnjakov in vaditeljev pridobivajo vedno nova plesna znanja, s katerimi se predstavljajo na domačih in mednarodnih tekmovanjih ter evropskih in svetovnih prvenstvih. Hkrati pa Plesna šola Urška Domžale skrbi tudi za starejše, ki želijo plesati. Leto 2008 je bilo zanje še posebej uspešno, saj je njihova mladinska formacija KATU na svetovnem prvenstvu v show dance v Nemčiji v močni konkurenci zasedla prvo mesto, uspeh pa so z naslovom svetovnih prvakov dopolnili še člani z malo skupino 7 SMRTNIH GREHOV. Naslov svetovnih prvakov male skupine je le nadaljevanje uspešne tekmovalne poti v preteklem letu, saj je skupina osvojila tudi naslov evropskega prvaka na Madžarskem, kjer so se odlikovali tudi mladinci, ki so v kategoriji mladinskih formacij s koreografijo Katu - bojevniški ples enako osvojili evropski naslov. Zmagovalna pot se je začela z osvojitvijo naslovov državnih prvakov. Koreograf vseh skupin je Blaž Godec. Na omenjenem svetovnem prvenstvu je Patri-cija Crnkovič v zelo močni konkurenci dosegla peto mesto, Tadeja Horvat in Katja Kotnik pa sta med mladinskimi pari dosegli šesto mesto. V tej konkurenci sta bili Kaja Ljubi in Maša Ve- lepec trinajsti, mala skupina ONE SHORT DAY IN EMERALD CITY je postala svetovna podpr-vakinja, Tadeja Hrovat pa je med solo mladinkami dosegla deseto mesto. Maja Sonc je v močni konkurenci med 49 solistkami osvojila odlično deveto mesto. Vsi ti uspehi so bili vzrok, da je župan Toni Dragar, skupaj s podžupanom Vinkom Juhar-tom, konec decembra za najuspešnejše plesalce pripravil sprejem, na katerem jim je za vse dosežene uspehe čestital, se jim zahvalil, ker tudi tako promovirajo našo občino, hkrati pa jim zaželel tudi v prihodnje, zlasti v letu 2009, veliko uspehov. Priložnost sem izkoristila tudi za kratek pogovor s Sašo Vovk, strokovno vodjo Plesne šole Urška Domžale, ki ima sedež v prostorih Studia FIT-FIT. Na moji vprašanji, kako ocenjuje leto 2008 in kaj vsi skupaj pričakujejo od leta 2009, je povedala: »Leto 2008 nam je prineslo veliko veselja in uspehov, predvsem pa neizmerno zadovoljstvo plesalcev, njihovih staršev, trenerja in naše plesne šole. Zopet smo potrdili, da poseganje po najvišjih mestih izhaja iz ljubezni do plesa, kar je tudi naš moto. V 2009 bomo še naprej utrjevali to naše vodilo in verjamem, da nas bo ponovno popeljalo do uspehov in osebnostne rasti vseh naših plesalcev, tako ljubiteljev kot tekmovanja željnih.« Ob koncu je zaželela vsem bralcem srečno plesno leto 2009 ter vas povabila, da se jim pridružite. Vse podatke najdete na spletni strani www. urska-domzale.com, lahko pa jih pokličete (tel.: 051/800-504) ali pridete v njihove prostore na Slamnikarsko 1 v Domžalah. Pridite in se prepričajte, da je s plesom svet še lepši! Vera Vojska Slamnik je glasilo Občine Domžale, izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Priprava za tisk: IR image d.o.o., Medvedova 25, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d., Vevška c. 52, 1260 Ljubljana - Polje. • Odgovorna urednica TINA ŽELEZNIK tel.: 051 684 404 Pomočnica odgovorne urednice MATEJA A. KEGEL ■ Člani uredništva JANEZ STIBRIČ, KATARINA KARLOVŠEK, JANEZ ERŽEN, TINA ZAJC, MARIJA PUKL, VERA VOJSKA in DOMINIK JANEZ HERLE ■ Tehnični urednik JANEZ DEMŠAR ■ Lektorica NATAŠA VRHOVNIK JERIČ • Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah • Uredništvo HELENA URŠIČ tel.:722 5050, fax. 722 5055, slamnik@kd-domzale.si • URADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure. NAVODILA ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV Prispevke v digitalni obliki je potrebno oddati v DOC zapisih, digitalne fotografije pa ločeno v JPG formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. To je posebej pomembno zaradi kvalitete tiska fotografij. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt. znoval že 97. rojstni dan, zaželel ob sreči še veliko zdravja. Gospo Antonijo Modlic z Vira je podžupan Vinko Juhart obiskal na priporočilo Medobčinskega društva invalidov Domžale, katerega članica je skupaj s podžupanom zaželela gospe Antoniji in njenemu možu Hinku, ki se je po operaciji pravkar vrnil iz bolnice, še več zdravja v letu 2009. Zdravje, ki ga potrebujeta oba, je edino, kar si želita v letu 2009. Modličevih se boste morda spomnili po čudovito urejenem vrtu pred hišo, ki bo zanesljivo zacvetel tudi v letu 2009. Alenka je pravi sonček v domači hiši Juhantovih na Viru. Dekle s posebnimi potrebami ima rada vse okoli sebe. Rada pove, kako poteka njen delavnik v delavnicah INCE v Komendi, posebej pa se razživi, ko pripoveduje o svojih prijateljih in prijateljicah. S podžupanjo Andrejo Pogačnik Jarc sva bili presenečeni nad lepo urejenim stanovanjem, v katerem Alenka s svojimi medvedki preživi večino časa. Posebej človeka očarajo njene umetniške slike, ki so jih razstavili po celi hiši, lahko pa si jih celo ogledamo na razstavi v Casinoju v Lescah. Alenka je srečno in ljubljeno dekle, ki ji lahko le zaželimo, da bi se tudi v prihodnje imela lepo, predvsem pa, da bi bila srečna med svojimi najbližjimi ter prijatelji. Lepo se imej, draga Alenka, novi medvedek pa zanesljivo pride v tvojo medvedjo družino. Iskrene čestitke ob jubilejih Kar trije novoletni obiski so sovpadali z življenjskimi jubileji obiskanih občanov in občank. Župan Toni Dragar je že tretje leto obiskal najstarejšega Domžalčana, Stanka Starina in njegovo ženo, ki živita v centru našega mesta. Gospod Stanko bo februarja dopolnil 99 let in potem je le še leto do 100. rojstnega dne. Župan mu je zaželel, da tako trdnega zdravja in dobrega razpoloženja ostane tudi v prihodnje ter enako čil praznuje tudi 100. rojstni dan. Vinko Kabaj, ki je v začetku januarja praznoval 90. rojstni dan, je eden od najpomembnejših mož v zgodovini slovenskega letalstva, v kateri ima nepozabno mesto, tako kot ima v njegovem življenju pomembno vlogo veliki Stanko Blo-udek. Preberite o njegovi zanimivi življenjski poti in se pridružite najboljšim željam in čestitkam ob njegovem 90. rojstnem dnevu, ki mu jih je ob obisku v dneh pred novim letom že izrekel župan Toni Dragar. Zora in Viljem Hajdič z Vira sta v letu 2008 praznovala biserno poroko. Zaradi zdravstvenih težav ne tako slovesno, kot zlato pred desetimi leti. V 60 letih skupnega življenja se je nabralo veliko dogodkov tako z življenjske poti vsakogar od njiju kot na njuni skupni življenjski poti, kjer je bilo veliko dobrega, predvsem pa veliko skupnega dela ter prijetnih trenutkov z domačimi. Posebej gospa Zora rada obuja spomine na internacijo in trpljenje v madžarskih taboriščih med drugo svetovno vojno, oba skupaj pa še vedno rada, kolikor jima zdravje dopušča, odideta v gozdove, kjer vse življenje pridno nabirata gozdne sadeže. Najraje sta z domačimi, katerih fotografij e v prijetni dnevni sobi spominjajo nanje, posebej rada pa si ogleda-ta tudi fotografije z zlate poroke. Podžupanja Andreja Pogačnik Jarc jima je čestitala ob biserni poroki in zaželela vse dobro v letu 2009. Naj izrečene želje in voščila pridejo do domov vseh naših občanov in občank! Vera Vojska Luč miru v Uradu župana Občine Domžale Nekaj ti manjka Luč miru iz Betlehema je sredi decembra že osemnajsto leto zapored prišla v Slovenijo. Letošnje geslo akcije, ki nosi v sebi sporočilo miru, strpnosti in sodelovanja med ljudmi, se je glasilo: »NEKAJ TI MANJKA«. Organizatorji, Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, so z njim želeli opozoriti na dejstvo, da zanemarjamo medsebojne odnose - razklani v sebi se ljudje pehamo za dobičkom, si želimo materialnega ugodja in pozabljamo na eno največjih vrednot, mir. Če mir sprejmemo, se odpremo za ljubezen, za bližnje ... Domžalski skavti in taborniki so LUČ MIRU prinesli tudi županu Občine Domžale Toniju Dragarju ter mu na kratko predstavili humanitarni namen letošnjega plamena Luči miru iz Betlehema, ki so ga slovenski skavti prinesli z Dunaja. Izrekli so mu dobre želje za leto 2009, hkrati pa predstavili tudi svoje aktivnosti v letu 2009. Posebej so ga opozorili na skupne aktivnosti skavtov in tabornikov, v katere se vključuje vse več mladih in starejših ter mu na kratko predstavili tudi aktivnosti v letu 2008, ki so ga za uspešno ocenili v obeh organizacijah. Župan Toni Dragar se jim je zahvalil za obisk, jim zaželel veliko uspeha v novem letu ter izrekel priznanje in zahvalo za opravljanje njihovih aktivnosti, ki članstvu omogočajo prijetnejše in koristnejše preživljanje prostega časa. Napovedal je, da bo Občina Domžale tudi v prihodnje v okviru finančnih možnosti podpirala njihovo dejavnost. U. Ž. Nove štipendije Občine Domžale Doslej že 154 štipendistov in štipendistk (nadaljevanje s strani 1) V prazničnih dneh decembra je bilo v konferenčni sobi občine Domžale slovesno srečanje novih štipendistov in štipendistk, ki so prišli, da podpišejo pogodbe. Še ne polnoletne so spremljali tudi njihovi starši. Ob podpisu pogodbe je vsak od novih prejemnikov štipendije povedal nekaj o sebi, prijetno presenečeni pa so bili tudi njihovi starši. Zbrane je najprej nagovoril župan Toni Dragar, ki je na kratko predstavil štipendijsko politiko občine, ter zaželel vsem, da bi štipendije prejemali do konca študija, da bi dosegli poklice, ki jih načrtujejo in da bi v življenju delali tisto, kar jih veseli. Zaželel jim je tudi prijetne praznike in vso srečo v letu 2009. Nove štipendiste je z njihovi obveznostmi seznanila Kristina Slapar, vodja Oddelka za družbene dejavnosti Občine Domžale. Na kratko predstavljamo nove štipendiste: Barbaro Vode, odlično gimnazijko, dijakinjo tretjega letnika Šolskega centra Rudolf Maister Kamnik, je predstavil njen oče, saj je bila zaradi študijskih obveznosti odsotna. Barbara je odlična, učenje ji je najpomembnejše, ob njem pa najde čas za kulturno društvo in košarko; Karin Cunja iz Domžal je odlična dijakinja drugega letnika Šolskega centra za pošto, ekonom in telekomunikacije, hkrati pa je bila navdušena atletinja, ki se je preusmerila v košarko in je članica državne mladinske košarkarske reprezentance; Lara Srša je odlična dijakinja drugega letnika Šolskega centra Rudolfa Maistra (jezikovna gimnazija), ki ob šoli najde čas za novinarstvo, ples, prostovoljno delo in petje v mladinskem pevskem zboru ter sodelovanje pri angleški dramski skupini, s katero so pripravili muzikal. Bine Drobnič iz Ihana nadaljuje družinsko glasbeno tradicijo, igra več instrumentov, študira tubo na Akademiji za glasbo, je član Domžalske godbe, razmišlja o svojem ansamblu in igra tudi nogomet; Jernej Vrtek, študent drugega letnika Medicinske fakultete, zelo rad bere, prosti čas pa izkoristi tudi za šport, posebej za košarko; Jure Potočnik z Vira študira na Fakulteti za strojništvo in ga študij resnično veseli, v tem vidi izpolnitev svojih sanj, ob tem pa se rekreacijsko ukvarja tudi z rolanjem in skatingom, zelo pa ga zanima tudi računalništvo; Miha Cerar, ki se je po uspešno končani Gimnaziji Bežigrad vpisal v prvi letnik Ekonomske fakultete - univerzitetna poslovna in ekonomska šola, je navdušen tabornik, ukvarja pa se tudi s športom; Gašper Golob je dijak 4. letnika Srednje strojne šole - program strojni tehnik in sodeluje v Prostovoljnem gasilskem društvu Homec, kjer je opravil osnovni izpit za gasilca, je pa tudi član Športnega društva Homec. Novim štipendistom želimo veliko uspeha pri študiju ter veliko prijetnih trenutkov v prostočasnih aktivnostih. Vera Vojska V vrtcu Dragomelj 19. januarja sprejeli še 52 otrok V Občini Domžale smo preuredili prazni učilnici v Osnovni šoli Dragomelj ter večnamensko sobo v Vrtcu Dragomelj in tako zagotovili več kot 50 dodatnih mest za vključitev predšolskih otrok v organizirano varstvo. 38 otrok je bilo sprejetih 5. januarja, ostalih 14 otrok pa je bilo vključenih v drugi polovici januarja. V Občini Domžale se že dalj časa srečujemo s pomanjkanjem prostih mest za predšolsko varstvo. V šolskem letu 2008/2009 smo morali zavrniti 198 vlog. Kljub že začeti gradnji Vrtca Češmin (8-oddelčnega vrtca v bližini OŠ Domžale), ki bo sprejel več kot 140 otrok, in sprejetim investicijskim programom za Vrtec Gaj (8-oddelčni vrtec v Preserjah pri Radomljah), ki bo sprejel tudi do 140 otrok, smo se na občini odločili za preureditev prostih učilnic v Osnovni šoli Dragomelj in dodatne igralnice v vrtcu Dragomelj. Raziskava, opravljena v letu 2007, (skupaj s podatki leta 2008) kaže, da bi bilo potrebno za zagotovitev zadostnega števila prostih mest za organizirano predšolsko varstvo zgraditi še desetoddelčni vrtec. Aktivnosti za pridobitev dodatnih, začasnih prostorov za predšolsko vzgojo, ki so stekle že v preteklem letu 2008, bodo dokončno realizirane 19. januarja 2009. S preureditvijo dveh učilnic v OŠ Dragomelj smo lahko na novo sprejeli eno skupino otrok drugega starostnega obdobja, eno takšno pa preselili iz vrtca Dra- gomelj. Igralnici v OŠ Dragomelj je bilo, zaradi visokega stropa, potrebno opremiti z protihrupno zaščito, v sanitarije smo dodali PVC-pručke in zamenjali obstoječe pipe z eno-ročnimi baterijami, ki so lažje za rokovanje, ter v vse prostore namestili novo opremo, z izjemo nekaj omar, ki so že bile v obeh učilnicah. Šolsko igrišče, ki ga bodo po novem uporabljali predšolski otroci, smo ogradili z žičnato panelno ograjo in igrala prilagodili predšolskim otrokom. Dosedanje šolsko igrišče smo morali nadomestiti z igriščem na zelenici med objektoma, zaradi česar je bilo potrebno izdelati oz. umestiti nova vrata v fasadno steno. Tudi to zelenico smo ogradili z ograjo in na igrišče namestili nova igrala. V prostorih vrtca je s preureditvijo večnamenske sobe v igralnico, kabinet pa v pripradajočo garderobo in sanitarije (gradbena dela), nastala še dodatna igralnica za prvo starostno skupino. Hrati smo prosto igralnico za drugo starostno skupino preuredili za igralnico prve starostne skupine. V vrtčevske prostore bomo na novo lahko sprejeli 2 skupini najmanjših varovancev. Skupaj bo v šolskih in vrtčevskih igralnicah dobilo prostor 24 otrok drugega starostnega obdobja in 28 otrok prvega. Celotna investicija, ki je bila zaključena 19. januarja 2009, bo nekoliko višja, ker so se pojavila dodatna dela in je ocenjena na 130.000 evrov. Občina Domžale Zadnja seja Občinskega sveta Občine Domžale v letu 2008 Nadaljujemo v letu 2009, v katerem si želimo še uspešnejše delo Seja se je začela s pozdravom prisotnim svetnikom in svetnicam ter čestitkami in dobrimi željami predsedujočega Vinka Juharta, podžupana, novi poslanki Državnega zbora RS, Cveti Zalokar-Oražem, nadaljevala pa s sprejemom zapisnika prejšnje seje ter obravnavo predloga dnevnega reda, ki je bil posredovan z več sto strani gradiva. Na predlog Roberta Hrovata, ki je razpravljal v imenu Svetniške skupine SDS, ter ob podpori Petra Verbiča, Peter Verbič - Lista za Domžale, in Franca Černagoja, Zelena stranka, je bila točka Vprašanja, predlogi in pobude uvrščena na prvo mesto seje, svetniki in svetnice pa niso podprli predloga Franca Černagoja, Zelena stranka, da se z dnevnega reda umakne točka o prostorskem dokumentu za Lek. Dnevni red seje Občinskega sveta je bil tako z 22 glasovi ZA in 2 glasovoma PROTI sprejet, svetniki in svetnice pa so kot navadno najprej sodelovali pri točki Vprašanja, pobude in predlogi. Vprašanja, pobude in predlogi V tej točki so sodelovali: Anton Preskar, LDS, ki je predlagal, da Občinska uprava pripravi predlog spremembe Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Domžale ter območje Štude uvrsti v drugo območje; Peter Ver-bič, Peter Verbič - Lista za Domžale, je opozoril na problematiko vasi Brezje ter moteče in ekološko sporno delovanje podjetja Forbis (prostor nekdanje zbiralnice mleka); Rok Ravnikar, SLS, je predlagal preučitev možnosti ureditve Hale Komunalnega centra Domžale tudi za druge športe in opozoril na problematiko pošiljanja gradiva tri dni pred sejo, nesestajanje programskega odbora za pripravo strategije, nevključevanje Občine Domžale v Lokalno akcijsko skupino SRCE, kar onemogoča pridobivanje evropskih sredstev, in nujnost ureditve pločnika ob cesti Tosama - priključek na AC; Robert Hrovat, SDS, je postavil tri vprašanja v zvezi s problematiko Depale vasi: počasnost pri plinifikaciji, vgraditvi telekomunikacij ter ceste in javne razsvetljave, nato pa ga je zanimalo o tretjem železniškem prehodu in zavijalnem pasu s ceste Domžale-Ljubljana v Študo ter kdaj bo urejena problematika protokola upravljanja z zapornicami na območju KS Dob. Predlagal je, da JKP Prodnik v roku meseca dni pripravi študijo, iz katere bodo razvidni stroški zbiranja in odlaganja odpadkov v primeru, če bi nadaljevali aktivnosti s širitvijo odlagališča v Dobu in v primerjavi s sedanjimi stroški odvoza mešanih odpadkov na odlagališči Celje in Logatec. Mag. Jožica Polanc, DeSUS, ni bila zadovoljna z odgovoroma na na prejšnji seji postavljeni vprašanji, posebej na vprašanje, povezano s plačo direktorja JKP Prodnik, zato pričakuje dopolnjen odgovor; Franci Gerbec, SD, je opozoril na problematiko gradnje Industrij-sko-podjetniške cone Želodnik in aktivnejši odnos vodstva občine, o čemer pričakuje dopolnjen odgovor, hkrati je predlagal, da KVIAZ pripravi predlog znižanja oz. ukinitve nadomestila svetnikom za udeležbo na sejah, ki bi jo glede na socialno situacijo namenili v druge namene. Katarina Karlovšek, SLS, je predlagala, da Občinska uprava pripravi predlog, po katerem bi starši otrok, ki nimajo možnosti vključitve teh v organizirano varstvo, prejemali nadomestilo, predlagala pa je tudi, da se čimprej razreši problem osvetlitve zunanjosti Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. Mag. Majda Pučnik Rudl, SDS, je glede na dva odgovora na eno postavljeno vprašanje povprašala, kateri je pravi; Miha Ulčar, Zares, pa je prisotne seznanil s stališčem stranke ZARES do ureditve področja zbiranja in odlaganja odpadkov ter predlagal, da Občinska uprava takoj nadaljuje z aktivnostmi za podaljšanje odlagališča odpadkov v Dobu, hkrati pa s posebno analizo preuči možnost stimuliranja ekološkega ravnanja prebivalcev Občine Domžale. Opozoril je tudi na problem pred OŠ Preserje pri Radomljah, kjer neznani vozniki v svoje avtomobile vabijo učence; o tem je že obvestil vodstvo OŠ. Predlagal je kontinuirano delo Sveta za varnost, ki se ne sestaja, in vprašal, kdaj bo optični kabel dosegel naselje Noži-ce. Mag. Milan Pirman, LDS, je opozoril na potrebo po odvozu naplavin v južnem delu Kamniške Bistrice, o čemer naj Občinska uprava obvesti Ministrstvo za okolje in prostor, predlagal pa je tudi preučitev racionalizacije sistema zbiranja in odvažanja odpadkov, posebej na področju bioloških odpadkov, kjer naj bi JKP Prodnik čim prej pripravilo celovito analizo stanja ter naj bi jo na Občinskem svetu obravnavali že februarja. Franc Černagoj, Zelena stranka, ni bil zadovoljen z odgovorom na vprašanje o izgradnji parkirišča ob Mlinščici na Rodici in želi celovit odgovor. Volitve in imenovanja Po razpravi mag. Jožice Polanc, DeSUS, ki je opozorila na problematiko vodenja OŠ Domžale, so bili v zvezi z zamenjavo članov v posameznih delovnih telesih sprejeti naslednji sklepi: 1. Janeza NOVLJANA, Obrtniška ulica 1, 1230 Domžale, se razreši funkcije člana Odbora za stanovanjsko politiko in namesto njega imenuje mag. Jožefo POLANC, Zaboršt, Šumberška cesta 32, 1230 Domžale. 2. Matjaža KOROŠCA, Ulica Antona Skoka 14, 1230 Domžale, se razreši funkcije člana Odbora za varstvo okolja in namesto njega imenuje Marijo PUKL, Vir, Hu-badova ulica 2, 1230 Domžale. 3. Dragico BAC, Ljubljanska cesta 90, 1230 Domžale, se razreši funkcije članice Odbora za družbene dejavnosti in namesto nje imenuje Matjaža KOROŠCA, Ulica Antona Skoka 14, 1230 Domžale. Nato so svetniki in svetnice brez razprave sprejeli sklep, s katerim so opravili zamenjavo članice v Svetu OŠ Domžale: Dragico BAC, Ljubljanska cesta 90, 1230 Domžale, se razreši funkcije predstavnice Občine Domžale v Svetu Osnovne šole Domžale in namesto nje imenuje Maksimi-ljana KARBO, Podrečje 22, 1230 Domžale. Po daljši razpravi, v kateri so večkrat sodelovali: Rok Ravnikar, SLS, Peter Verbič, Peter Verbič - Lista za Domžale, Franc Gerbec, SD, ki je predlagal tudi dodatni sklep in ga kasneje umaknil, Pavel Cerar, LDS, ki je predlagal prekinitev točke, pa njegovega predloga Občinski svet ni sprejel, mag. Jožica Polanc, De-SUS, Katarina Karlovšek, SLS, Franc Černagoj, Zelena stranka, Robert Hrovat, SDS, ter predsedujoči Vinko Juhart kot predsednik Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, je bil s 16 glasovi ZA in 3 glasovi PROTI sprejet naslednji sklep: Katarino KARLOVŠEK, Ulica Antona Skoka 7, 1230 Domžale, se razreši funkcije članice Uredništva javnega glasila »Slamnik« in namesto nje imenuje Romano KARNER, Vir, Šaranovičeva cesta 31B, 1230 Domžale. Brez razprave V nadaljevanju seje so svetniki in svetnice sprejeli naslednje sklepe v zvezi z ukinitvijo statusa javnega dobrega: 1. Zemljiščema parc. št. 452/2 in parc. št. 452/3, vpisanima v seznamu št. II. k. o. Dragomelj se ukine status javnega dobra. 2. Zemljiščema parc. št. 214/1 in parc. št. 215/1, vpisanima v vl. št. 2529 k. o. Domžale se ukine status javnega dobra. 3. Zemljišču parc. št. 4479/6, vpisanemu v vl. št. 2540 k. o. Domžale se ukine status javnega dobra. 4. Zemljišču parc. št. 948/5, vpisanemu v seznamu št. 27 (XXVII) k. o. Dob se ukine status javnega dobra. Občinski svet Občine Domžale je nato sprejel tudi Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o ustanovitvi proračunskega sklada za nakup nepremičnin. Vrtec Gaj Preserje Ve č razprave pa je bilo pri naslednji točki, ko so se svetniki in svetnice lotili Investicijskega programa za gradnjo vrtca Gaj v Preserjah, kjer je uvodno informacijo podal Iztok Obreza, vodja Oddelka za investicije. V precej burni razpravi sta s svojimi prispevki po večkrat sodelovala Franc Gerbec, ki je v imenu Svetniške skupine SD predlagal tudi dodatni sklep, in Anton Preskar, LDS, ob njiju pa še Robert Hrovat, SDS, Cveta Zalokar-Oražem, Zares, Janez Limbek, N.Si, pojasnila in odgovore pa so jim posredovali: Edvard Ješelnik, direktor Občinske uprave, Iztok Obreza, vodja Oddelka za investicije, in Kristina Slapar, vodja Oddelka za družbene dejavnosti. Nato so svetniki in svetnice soglasno sprejeli osnovni sklep, ki ga je predlagala Občinska uprava, in dodatni sklep Svetniške skupine SD v naslednjem besedilu: storitev v višini 1,65 EUR na efektivno uro. Cena storitve programa pomoči na domu za delo na dan državnega praznika in dela prostega dne znaša: - ekonomska cena storitve 21,69 EUR na efektivno uro, - cena storitve za uporabnika 5,67 EUR na efektivno uro, pri čemer Občina Domžale subvencionira storitev v višini 14,37 EUR na efektivno uro, Zavod RS za zaposlovanje pa subvencionira storitev v višini 1,65 EUR na efektivno uro. 2. Cene storitve programa pomoči na domu začnejo veljati s 1. 1. 2009. Program kulture 20082011 Po odmoru so se svetniki in svetnice na predlog Franca Gerbca, SD, sejo nadaljevali z obravnavo predloga Programa kulture Občine Domžale v obdobju 2008-2011, o katerem je uvodno informacijo podala Kristina Slapar, vodja Oddelka za družbene 1. Občinski svet Občine Domžale sprejme Investicijski program za gradnjo vrtca Gaj v Preserjah. 2. Občinski svet Občine Domžale bo dokončno odločil o financiranju gradnje vrtca Gaj v Preserjah, ko bo izdelana Projektna dokumentacija za gradnjo tega vrtca in zbrane ponudbe za izvedbo del v skladu z Zakonom o javnih naročilih. Obravnava in sprejem cene storitev pomoč na domu Uvodni predlog o povečanju cene storitev pomoči na domu je obrazložila Helena Čampa, direktorica Zavoda Comett. V razpravi so sodelovali: mag. Jožica Polanc, DeSUS, Roman Kurmanšek, SDS, mag. Marko Vresk, LDS, in Franc Gerbec, SD. Pojasnila in odgovore sta podala Matjaž Čampa, Comett, in Kristina Slapar, vodja Oddelka za družbene dejavnosti, ki je predstavila »kompromisni« predlog Občinske uprave, katerega je podprla večina razpravljavcev. Tako je bil s 14 glasovi ZA in 3 PROTI sprejet naslednji sklep: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejme ceno storitve programa pomoči družini na domu, ki znaša: - ekonomska cena storitve 14,64 EUR na efektivno uro, - cena storitve za uporabnika 5,67 EUR na efektivno uro, pri čemer Občina Domžale subvencionira storitev v višini 7,32 EUR na efektivno uro, Zavod RS za zaposlovanje pa subvencionira storitev v višini 1,65 EUR na efektivno uro. Cena storitve programa pomoči na domu za delo v nedeljo znaša: - ekonomska cena storitve 20,40 EUR na efektivno uro, - cena storitve za uporabnika 5,67 EUR na efektivno uro, pri čemer Občina Domžale subvencionira storitev v višini 13,08 EUR na efektivno uro, Zavod RS za zaposlovanje pa subvencionira dejavnosti, v nadaljevanju pa so o varstvu kulturne in druge dediščine govorili predsednik posebne delovne skupine, dr. Bogomir Kovač, ter sodelavki Dragica Trobec Sadnik in Taja Gubenšek, predlog programa pa je pohvalila Nada Zoran, podsekretarka na Ministrstvu za kulturo. O vlogi Kulturnega doma Franca Bernika na tem področju je razpravljal direktor Milan Marinič. V razpravi so sodelovali: Franci Ger-bec, SD, Miha Ulčar, Zares, ter Rok Ravnikar, SLS. Sprejet je bil naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme predlog Programa kulture Občine Domžale za obdobje 2008-2011 in ga daje v 45-dnevno javno razpravo. Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana V nadaljevanju seje je Občinski svet razpravljal o Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986-2000 ter srednjeročnega družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986-1990, za območje Občine Domžale, dopolnitve 2008 v prvi obravnavi. Uvodno informacijo je podal Zoran Vito-rovič, vodja Oddelka za prostor in varstvo okolja, ki je tudi odgovarjal in pojasnjeval na v razpravi podane predloge in vprašanja. Razpravljali so: Janez Limbek, ki je predstavil stališča Odbora za prostor; Anton Preskar, LDS, Cveta Zalokar-Ora-žem, Zares, Franc Gerbec, SD, Miha Ulčar, Zares, Peter Verbič, Peter Ver-bič - Lista za Domžale, mag. Milan Pirman, LDS, Aleš Juhant, Lista obrtnikov - podjetnikov, in mag. Lovro Lončar, SDS. Zaradi pozne ure je bila ob zaključku razprave 23. seja prekinjena in se bo nadaljevala v januarju 2009. Predsedujoči je ob koncu vsem svetnikom in svetnicam ter ostalim prisotnim zaželel prijetno in uspešno novo leto. Urad župana INTERVJU Uroš Slavinec, predsednik uprave Helios d.d. Poslanstvo je delovati družbeno odgovorno Številni prebivalci Občine Domžale se že desetletja preživljajo izključno z delom v podjetju Helios d. d. Nekoč tudi v Domžalah, danes le na Količevem. Razvoj gre naprej, uspešno podjetje gradi in hodi po svoji poti. Helios, tovarna barv, lakov in umetnih smol d. d. je svojevrstna zgodba o uspehu. Kot je zgodba o uspehu tudi predsednik uprave Heliosa, Uroš Slavinec, ki je vodenje podjetja prevzel leta 1981. Razsežnosti Heliosa v našem mestu so velike. Včasih se niti ne zavedamo, kako zelo se prepleta skozi družbeno življenje. Poleg delovnih mest, produktov, ki jih proizvajajo, sponzoriranja uspeha domžalske košarke in drugih je Helios tudi nosilec dejavnosti Centra požarne varnosti, ki je pomemben del področja preventive in izvajanja intervencij ob požarih in drugih nesrečah v naši okolici. Tudi zato vam za začetek letošnjega leta predstavljamo podjetje, ki kljub gospodarski krizi zaenkrat ne načrtuje odpuščanj. Načine za njeno reševanje iščejo drugje. Pogovarjali smo se s prvim možem Heliosa d. d., Urošem Slavincem. Leta 2006 ste bili razglašeni za menedžersko osebnost leta. Tudi sicer predstavljate osebnost, ki jo ljudje spoštujejo. »Hvala za kompliment. To verjetno izvira iz moje dolgoletne prisotnosti in pripadnosti podjetju ter iz odnosa, ki ga gojim do sodelavcev.« Kako bi z nekaj besedami opisali svoje poslanstvo predsednika uprave družbe Helios? »Pri vodenju Skupine Helios poskušam zasledovati predvsem naslednje: delovati družbeno odgovorno, do zaposlenih imeti določen socialni čut, skrbeti za ohranitev delovnih mest ter zagotavljati uspešnost Skupine v mednarodnih primerjavah.« Skupina Helios nima le ene dejavnosti. Katere so to? »Res je. Z rastjo so se širile tudi dejavnosti Skupine Helios, katere krovno podjetje je Helios Domžale, d. d. Skupina Helios tako danes pod svojim okriljem združuje naslednje proizvodno-prodajne programe: dekorativne premaze, premaze za kovinsko industrijo, premaze za lesno industrijo, avtoreparaturne premaze, praškaste premaze, premaze za horizontalno cestno signalizacijo, umetne smole ter tudi lepila in tesnilne mase, škrobe in škrobne modifikate. Z ameriškim proizvajalcem PPG imamo skupno podjetje PPG-Helios, katerega osnovna dejavnost je trženje avtomobilskih premazov za prvo vgradnjo.« Pod vašim vodstvom je v dobrih petnajstih letih družba Helios postala največje podjetje v svoji panogi v vzhodni in srednji Evropi. Kakšen je vaš ključ do uspeha? »Rekel bi, da predvsem trdo delo, dobri odnosi s sodelavci, dober tim sodelavcev ter tudi nekaj sreče.« Družba Helios d. d. je domžalska tradicija in zgodba o uspehu. Kako vi, kot predsednik uprave, gledate na podjetje? »Letos mineva 85 let od ustanovitve podjetja, iz katerega je izšel današnji Helios. V tem obdobju beležimo skokovit razvoj, še zlasti v zadnjih desetih letih. Za uspeh je zaslužen širši tim ljudi oz., lahko rečem, kar vsi zaposleni. Zame je Helios moj način življenja že vse od leta 1981, tako da si verjetno lahko predstavljate, kako pomembno mi je podjetje.« V zadnjih letih je podjetje močno povečalo število zaposlenih in tudi njihovo produktivnost. Kruh dajete številnim prebivalcem in družinam iz našega in drugih krajev bivše Občine Domžale. »Skupina Helios zaposluje več kot 3.000 ljudi. Od tega jih je 900 na Količevem in približno 80 odstotkov teh prihaja iz lokalnega, domžalskega območja.« Helios je družini prijazno podjetje, za kar ste tudi nosilec certifikata. Kaj to pravzaprav pomeni? »Helios, tovarna lakov, barv in umetnih smol, d.o.o., (TBLUS) je v letu 2007 s strani Ministrstva za delo med prvim podjetji prejel osnovni certifikat Družini prijazno podjetje. Ta certifikat smo dobili na osnovi zastavljenih ukrepov, ki jih bomo uvedli v obdobju treh let. Med njimi so npr. možnost krajšega delovnega časa zaradi družinskih obveznosti, ukrepi za varovanje zdravja zaposlenih, izobraževanja za vodje, ukrepi vključevanja v delovno okolje po daljši odsotnosti ... S temi ukrepi bomo zaposlenim omogočili lažje usklajevanje poslovnega in zasebnega življenja. Na osnovi vsakoletne presoje uvedbe ukrepov s strani Ministrstva v prakso pa bomo po preteku treh let prejeli pravi certifikat. V letu 2008 je osnovni certifikat prejelo tudi naše podjetje Color iz Medvod.« Vlaganja v šport so velika. Kje vse se podjetje Helios v tem konceptu pojavlja in kakšne so povratne informacije, torej koristnosti za podjetje glede na promocijo in vlaganja? »Že več kot 30 let smo ponosni glavni sponzor domačega domžalskega košarkarskega kluba, ki je v letu 2007 postal državni prvak v prvi slovenski ligi. V slovenski košarki ne poznamo primera, da bi sponzor brez prekinitve vztrajal tako dolgo. S tovrstnim sponzoriranjem si Helios gradi prepoznavnost in ugled ne le doma, ampak tudi mednarodno, obenem pa to sponzorstvo razumemo tudi kot odgovorno ravnanje do lokalnega okolja, saj obstoj kluba omogoča mladim športno udejstvovanje in s tem koristno preživljanje prostega časa.« Že od leta 1999 pa z roko v roki sodelujete tudi z Olimpijskim komitejem Slovenije. Kakšna je to sodelovanje? »Skupaj z Olimpijskim komitejem Slovenije (OKS) - Združenjem športnih zvez objavljamo razpise za dodelitev barv in lakov, na katere se lahko prijavijo športne zveze, članice OKS. V dekadnem obdobju smo poskrbeli za lepši izgled številnih športnih objektov po vsej Sloveniji. Barve smo dodelili 53 športnim zvezam oz. 61 športnim objektom ter markiranju 50.000 planinskih oznak. Slovenskemu športu smo tako podarili več kot 15.000 litrov barv in lakov.« Poleg športa sponzorirate tudi številne druge družbe oz. organizacije. Kje ste še prisotni? »Naša sponzorska sredstva so omejena, zato smo se že pred leti usmerili na tri področja sponzor-skega delovanja. Poleg domžalske košarke in obnove športnih objektov v partnerstvu z OKS, je tretje področje obnova vodnih virov po Sloveniji oz. Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda. V okviru tega v partnerstva z Ministrstvom za okolje in prostor svoje delovanje od leta 1998 usmerjamo v obnovo vodnjakov ter čiščenje kraških jam in brezen. Leta 2004 smo v duhu prihodnosti v projekt vključili tudi učence osnovnih šol. Lansko leto smo tako zaključili s 58 obnovljenimi vodnimi viri v 52 slovenskih občinah, v tem času smo očistili 17 kraških jam in v okviru projekta Vodne učne poti k sodelovanju pritegnili številne osnovne šole.« Skrb za zeleno okolje je ena izmed prioritet vašega koncerna. Kako jo izražate? »Kot družbeno odgovorno podjetje se dobro zavedamo, kako pomemben je prijazen odnos do okolja in zato letno veliko vlagamo v različne okoljske projekte. Želimo zagotoviti proizvodnjo barv in lakov, ki je v skladu z novejšimi okoljsko naravnanimi uredbami (npr. pre-mazna sredstva na vodni osnovi) in vlaganji, povezanimi s pridobitvijo okoljskega dovoljenja. Na lokaciji Količevo smo zgradili obrat vodnih premazov. Ena od oblik skrbi za okolje je tudi Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda, o katerem sva že govorila. Zelo se trudimo gojiti odgovoren in partnerski odnos tudi do lokalnega okolja in posameznikov. Že leta redno opravljamo meritve emisij v okolje na različnih točkah in imamo zaprt sistem upravljanja z reakcijskimi odpadnimi vodami. Poleg tega smo poskrbeli za ureditev kanalizacije na našem širšem področju, sodelujemo z lokalno Ribiško družino, saj preko našega dvorišča teče potok Mlinščica - če omenimo le nekaj naših okoljskih aktivnosti. Vsako leto organiziramo tudi dan odprtih vrat, ko nas lahko vsakdo obišče in pobližje spozna naš proces dela.« Recesija, gospodarska kriza ... Tudi v Sloveniji jo občutimo skozi delovanje domačih podjetij. Kakšno pa je stanje v Heliosu? »Razmere niso najboljše. Upad povpraševanja opažamo na vseh naših trgih. Tudi napovedi gospodarskih analitikov za gibanja v prihodnje so iz meseca v mesec slabše, zato sem zelo zaskrbljen, saj je stran 4 kar lep del naše proizvodnje vezan na gradbeništvo in avtomobilsko industrijo, ki jih je kriza najbolj in najprej prizadela.« Ali je menite, da trenutna gospodarska kriza kaže, da je sistem neoliberalizma slab, ali je po vašem mnenju to zgolj faza razvoja, ki smo je deležni pred ponovnim vzponom? »Neoliberalizem je pokazal številne slabosti. Predvsem so zatajili kontrolni mehanizmi, ki jih je potrebno postaviti na novo. Menim, da sistem kot takšen nima alternative.« V odpuščanje delavcev zaenkrat še niste šli, ste pa potegnili nekaj drugih potrebnih ukrepov. Kakšnih? »Intenzivno zbiramo informacije o dogajanjih pri naših partnerjih na vseh naših ključnih trgih, tako da bi lahko s čim večjo gotovostjo predvideli, kako globoko lahko nastala situacija vpliva na naše poslovne načrte. Na osnovi zbranih informacij smo vzporedno korigirali poslovni načrt naše Skupine in vseh podjetij članic Skupine Helios, ki ga bo nadzorni svet potrjeval konec tega meseca. Še dodatno smo predvideli ukrepe, z izvajanjem katerih smo že pričeli, za dodatno zniževanje splošnih stroškov, stroškov izobraževanja, prestavili smo določene investicijske načrte ...« Kaj pa pomoč države, je bo deležno tudi vaše podjetje v času recesije? Se obetajo tudi kakšna odpuščanja zaposlenih? »Pričakujemo, da bo slovenska država ravnala enako, kot to počnejo druge države, in pomagala svojemu gospodarstvu. Mi pa bomo vse sile usmerili v to, da bomo ohranili delovna mesta. Večjih odpuščanj zaenkrat ne načrtujemo.« Kaj pa sicer, če odštejemo črne tedne gospodarstva, v katerem se nahajamo - Helios redno zaposluje nove kadre ali se gibljete le okoli obstoječih? »Trenutno zaradi gospodarske situacije ne zaposlujemo novih sodelavcev. Tudi pred krizo smo v primeru potreb po novih delavcih najprej preverili situacijo znotraj Skupine Helios, šele potem smo zaposlene iskali na zunanjem trgu delovne sile.« Kje v svetu se Skupina Helios na-hajadanes in kjejo vidite vbodoče? »Skupina Helios je vodilni proizvajalec premazov v jugovzhodni Evropi, z več kot 3.000 zaposlenimi, v 36 podjetjih, v 15 evropskih državah. Z znanjem, izkušnjami in trdim delom bomo še naprej sledili začrtani viziji - uvrstiti se med prvih deset vodilnih izdelovalcev barv in lakov v Evropi.« Mateja A. Kegel 38. novoletni koncert Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik Naj vam novo leto prinese 365 srečnih dni! Preden smo se prepustili čarobni glasbi 38. novoletnega koncerta Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik, ki ga vodi Simon Dvoršak, ter tokratnima solistoma sopranistki Andreji Zakonjšek Krt in tenoristu Matjažu Stopinšku, smo prisluhnili pozdravu podžupanje Občine Domžale Andreje Pogačnik Jarc, ki je na kratko predstavila dosedanjo glasbeno pot simfoničnega orkestra, v katerem neumorni ustvarjalci uresničujejo modrost in vizionarstvo ustanoviteljev, hkrati pa povezujejo talent, voljo in znanje glasbenikov iz dveh občin, ki kot ena redkih, če ne celo edina neprofesionalna tovrstna glasbena skupina v naši državi, razvija glasbeno kulturo. Svoj slavnostni nagovor je končala z voščilom, v katerem nam je zaželela odprtih dlani, širokih nasmehov sreče in uresničitev ciljev na vseh poteh, ki jim bomo začeli. Potem smo se podali na pot čarobne glasbe operet, ki je že zdavnaj osvojila cel svet, tokrat pa ob prijaznem vodenju Marte Starbek Potočan tudi vse obiskovalce 38. novoletnega koncerta, ki se je v Hali Komunalnega centra Domžale 27. decembra začel z Uverturo k opereti Grofica Marica E. Kalmana, ki je bil ob J. Straussu najpogostejši gost tokratnega koncerta. Grofici Marici se je pridružil Tassilo, ki nam ga je predstavil tenorist Matjaž Stopinšek, po Egipčanski koračnici pa nas je k poslušanju čudovite arije Adele iz operete Netopir povabila Andreja Zakonjšek Krt. Letošnji, za nekatere malce lahkotnejši, a po izvedbi zelo kakovosten program, ki nas je včasih spomnil na tradicionalni novoletni koncert Dunajskih filharmoni-kov, nam je postregel tudi s čudovito skladbo J. Staus-sa Lahka kri, po duetu Lese in Tassila, ki sta nas zopet povabila v očarljivi svet Grofice Marice ter predigri domače operete Melodije srca pa smo si v prijetnem klepetu in prvih voščilih za zdravo in srečno leto 2009 malce oddahnili. Cigan baron je bil prvi, ki nas je obiskal v drugem delu koncerta, ko smo skozi čudoviti svet operet najprej potovali v Noč v Benetkah, se v mislih zavrteli v ritmih Cesarskega valčka, se še enkrat prepričali, kako čudovite so melodije Kneginje čardaša, v katerih sta nas s svojim petjem razveselila oba solista, ter se ob Gromu in blisku ter prisrčnem voščilu simfonikov približali koncu novoletnega koncerta. Približali zato, ker smo prisluhnili še voščilu Pavla Pevca, vodje Sklada za kulturne dejavnosti RS, Območne izpostave Domžale, ki je ob zahvali vsem sodelujočim menil, da je bil tudi 28. novoletni koncert Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik velik del sreče, ki naj nas spremlja v letu 2009. Preden smo vsi skupaj ob zvokih znane koračnice Radetzky marš odkorakali v novo kulturno, predvsem pa glasbeno leto 2009, smo se z glasnim aplavzom pridružili iskreni zahvali Jani Bogataj Gregorc, dosedanji predsednici Simfoničnega orkestra Dom-žale-Kamnik, ki je svojo funkcijo več kot odlično opravljala 17 let ter jo je predala Veroniki Juhant. Tudi v imenu vseh ljubiteljev Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik naši Jani iskrena hvala, novi predsednici orkestra pa veliko uspeha. Vera Vojska T MESTNE LEKARNE LEKARNA DOMŽALE - Ljubljanska 72,1230 Domžale lekarna.domzale@mestnelekarne.si 01 724 42 80 LEKARNA KAMNIK-Šutna 7,1240 Kamnik lekarna.sutna@mestnelekarne.si 01 839 70 37 LEKARNA NOVI TRG - Novi trg 26,1240 Kamnik lekarna.novitrg@mestnelekarne.si 01 839 70 40 LEKARNA MENGEŠ - Zoranina 3, 1234 Mengeš lekarna.menges@mestnelekarne.si 01 723 74 66 LEKARNA RADOMLJE - Cesta borcev 5a, 1235 Radomlje lekarna.radomlje@mestnelekarne.si 01 724 07 20 LEKARNA MORAVČE - Trg svobode 2,1251 Moravče lekarna.moravce@mestnelekarne.si 01 723 27 80 LEKARNA NOVA LITIJA - Partizanska pot 8,1270 Litija lekarna.litijazd@mestnelekarne.si 01 899 50 37 LEKARNA LITIJA - Trg svobode 1,1270 Litija lekarna.litija@mestnelekarne.si 01 899 50 41 Dežurni lekarni od 01.01.2009 do 31.12.2009: LEKARNA KAMNIK sobota, nedelja in prazniki od 17.00 do 20.00 LEKARNA DOMŽALE nedelja in prazniki od 09.00 do 12.00 www.mestnelekarne.si Osrednja občinska slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti Z veseljem in ponosom se spominjamo pomembnih dogodkov iz preteklosti (nadaljevanje s strani 1) Za neodvisnost smo se odločili na plebiscitu v božičnih dneh leta 1990, po katerem je predsednik tedanje slovenske skupščine, dr. France Bučar, na razglasitvi izida glasovanja na plebiscitu med drugim dejal: »Slovenski narod se je s prepričljivo večino, skoraj soglasno, izrekel za samostojno državo.« Slovenska skupščina je nato 25. junija 1991 na podlagi plebiscita uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti in tako postavila formalne temelje slovenski samostojnosti.« V nadaljevanju govora se je spomnil najpomembnejših uspehov, ki smo jih v 18 letih dosegli tako v državi kot v občini ter se vprašal, ali smo s spremembami za boljše življenje in njihovim tempom zadovoljni. Po njegovem mnenju »sodelujoči pri teh spremembah, tudi v naši občini, mislimo in se trudimo, da gremo z vsakim dnem naprej. Ob tem pa se zavedamo, da namen včasih ni bil v celoti dosežen, da bi se dalo še več stvari izboljšati, prilagoditi in dopolniti, da bi mi vsi skupaj živeli bolje. Ob tem pa sem prepričan, da smo tudi v naši občini na dobri poti, da morda z majhnimi koraki, a vendarle, zagotovimo vsem prebivalcem in prebivalkam prijetno življenje. Na to nenazadnje kaže tudi v letu 2008 opravljeno delo.« Govoril je tudi o 125-letni zgodovini Godbe Domžale in njeni pomembni vlogi v domžalski zgodovini, saj je Godba Domžale, ki ji je čestital in zaželel prijetno praznično leto, v zgodovini pomenila veliko priložnost za krepitev narodne zavesti, za razvoj glasbene kulture pa tudi za številne prijetne koncerte. Ob koncu je prisotnim voščil ter jim zaželel, da se vse, kar je bilo dobrega v letu, ki odhaja, nadaljuje v letu 2009, vse, kar je bilo slabo, pa naj se oddalji. Zaželel je, da leto 2009 zaznamujejo zdravje, sreča, mir in številni uspehi - tudi za našo občino, ki ji je zaželel, da bi bila srečna - saj bomo potem srečni vsi. Zahvalil se Zgodovine se spominjamo s ponosom 26. decembra 2008, uro pred osrednjo občinsko slovesnostjo ob dnevu samostojnosti in enotnosti, je Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Domžale ob Pomniku braniteljev samostojnosti v parku ob stavbi Občine Domžale slovesno dvignilo slovensko zastavo. Predsednik združenja Janez Gregorič je na slovesnosti, ki sta se je med drugim udeležila tudi župan Toni Dragar in podžupan Vinko Juhart, poudaril pomen dogodkov pred 18 leti, spomnil na prispevek borcev in veteranov v vojni za Slovenijo ter poudaril, da se zgodovine spominjamo s ponosom, živimo v skupni sedanjosti ter upamo na prijetno prihodnost. Godba Domžale in Eva v Cerne na koncertu V nabito polni Hali Komunalnega centra, zbralo se je približno tisoč poslušalcev, je Godba Domžale zopet navdušila svoje občinstvo, večer pa so popestrili z gostjo, mlado uveljavljeno pevko Evo Cerne. Dirigent domžalske godbe, Damjan Tomažin, je program tradicionalno izbral na podlagi praznikov ob izteku leta in občinske slovesnosti ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Izbor programa je tematsko sledil preteklim prazničnim koncertom v smislu izvajanja zelo različnih slogovnih zvrsti, dopolnil pa ga je z vključitvijo mladih godbenikov -solistov in z Evo Černe. V uvodu smo po obeh himnah in slavnostnem govoru domžalskega podžupana Vinka Juharta slišali kar nekaj zahtevnih skladb, v katerih so blesteli člani godbe: Ana Jurca, Sa-nel Fazlič in Daniel Savnik. V drugi je nastopajočim, vsem pa čestital ob prazniku samostojnosti in enotnosti ter zaželel prijeten večer. Po Domžalski koračnici - Pozdrav Domžalam, smo prisluhnili novoletnemu koncertu, v katerem smo se še enkrat več prepričali, kako kvalitetna glasbena skupina so naši godbeniki in godbenice, ki jih vodi Damjan Tomažin. Skupaj s solisti Danielom Savnikom - trobenta, Ano Jurca - flavta in Sanelom Fazli-čem - tuba so se z glasbo sprehodili po vsem svetu ter nas tudi z gostjo Evo Černe z glasbo popeljali po prazničnih dneh pred novim letom, pevka pa je skupaj z godbo zbrane predvsem navdušila s svojima najbolj znanima »zmagovalnima« melodijama - Čudeži smehljaja in Pomlad v mestu. Navdušeni poslušalci in poslušalke so si z glasnim aplavzom ob koncu prijetnega večera prislužili še koračnico ter z Evo še enkrat obiskali pomladno Ljubljano. Povezovalec Jure Sešek se je skupaj z nami sprehodil po najpomembnejših dogodkih leta 2008 ter nas spomnil, da je leto 2008 posvečeno spominu na Primoža Trubarja, svoje prijetno povezovanje pa sklenil z malce nenavadnim voščilom, v katerem nam je predlagal, naj se ne obremenjujemo s preveliki željami za novo leto 2009, temveč naj si predvsem želimo, da bi bilo dobro prav za vse. V. V. Dopisniki in uredniki glasil sosednjih občin tokrat v Domžalah Gostitelji, novinarji in poročevalci iz Občine Domžale smo skupaj s podžupanjo Andrejo Jarc Pogačnik skušali predstaviti starejši del našega mesta ter dopisnike in urednike glasil sosednjih občin na tak način zainteresirati, da bi v prihodnje več pisali tudi o dogodkih, ki so povezani z našo zgodovino. Po sprehodu od sedanjega gostišča Park do Menačn'kove domačije na Cankarjevi cesti nas je gostiteljica Olga Pavlin iz Društva narodnih noš Domžale, ki skrbi za Menačn'kovo domačijo, seznanila z zgodovino ter njenimi nekdanjimi prebivalci, med katerimi je bil tudi znani akademski kipar Franc Ahčin, katerega del umetnin je mogoče videti tudi v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. Olga Pavlin nam je orisala potek urejanja hiše in njenega odprtja za javnost. Izvedeli smo marsikaj zanimivega o domačiji, ki je bila zgrajena tik pred iztekom 19. stoletja kot bivališče in delavnica za krojača ter njegovo družino. Ohranjena in obnovljena hiša je primer tipične arhitekture tistega časa na našem območju. Ob toplem čaju smo občudovali nekdanjo hišo z veliko kmečko pečjo, vežo s kuriščem, ki zavzema osrednji del bivalnega prostora, ustavili pa smo se tudi v bližnjih razstavnih prostorih, kjer smo novinarji lahko poklepetali z avtorjem razstave Ikone - Gregorjem Otmaijem Rettin-gerjem. Izvedeli smo tudi, da skoraj vsak mesec pripravijo slovesno odprtje zanimivih razstav, zelo dobro pa so obiskane tudi različne delavnice. Olga Pavlin je pohvalila obisk številnih otrok iz vrtcev in šol, ki na tak način spoznavajo zgodovino našega mesta. Gostiteljica je povabila novinarje, da se večkrat oglasijo v Menačn'kovi domačiji, zlasti ob različnih prireditvah, ki jih ne manjka, ter si jih vsako leto ogleda več tisoč ljudi. Naslednja postaja je bil Godbeni dom Domžale, o katerem veliko ve novinar Matjaž Brojan, ki je bil naš vodič po zgodovini v letu 1929 zgrajenega Godbenega doma Domžale, katerega slovesno odprtje je privabilo ljudi od blizu in daleč. Godbeni dom je zavetje v letu 1884 ustanovljene Godbe Domžale. Ob tej priložnosti smo zbrane novinarje opozorili na za Godbo Domžale praznično leto 2009, v katerem bodo s številnimi slovesnostmi praznovali prvih 125 let uspešnega dela. V Godbenem domu Domžale - v Knjigarni in galeriji Beseda je Matjaž Brojan predstavil tudi veliko in bogato oljno zastorsko slikarijo, delo akademskega slikarja in freskanta Slavka Pengova. Na njej je tudi podoba Goričice nekoč in v času nastajanja umetnine ter pod njo verz Otona Župančiča: »O, da nam je priti do svoje podobe i meni i tebi narod moj!« Mimo parka ob občinski stavbi, ki je bil nekoč eksotični park, stavbe Občine Domžale, ki je bila nakdanja slamni-karska tovarna, ter mimo nekdanje restavracije Pri pošti smo po Karantanski cesti prišli do Galerije Lenček, kjer nam je prijazna Marina Lenček, unikatna oblikovalka kvašenega testa in lecta, predstavila svoje izdelke, v katerih združuje izročilo dediščine s sodobnim oblikovanjem. Po predstavitvi svojih izdelkov, kjer ima v Galeriji Len-ček posebno mesto MANDALA, nam je gospa Marina prestavila tudi čudovito knjigo KRUH LJUBEZNI s podnaslovom Biti dober kot kruh. Ob listanju njene čudovite knjige, v kateri je svoje izdelke povezala z razmišljanji, človek kar ostrmi. Iz sleherne strani dihata ljubezen in dobrota, povezani s kruhom in z ustvarjalnostjo Marine Lenček. Novinarji smo bili nad čudovito knjigo in galerijo navdušeni. Pred zaključkom srečanja smo gostitelji opozorili še na več kot 30 metrov visok dimnik sredi parkirišča trgovskega centra, ki spominja na elektrarno, ki jo je ob Mlinščici zgradil Krizant Ladstatter in jo je potreboval za svojo sla-mnikarsko tovarno, po kateri je na tem mestu nekaj časa delovalo Pollakovo podjetje za izdelavo usnja in usnjarskih izdelkov. Dimnik je, to lahko preberete v knjižici Mesto Domžale - sprehod skozi prostor in čas, zadnja sled za poleg slamnikarstva še eno zelo uspešno obrt, ki je danes v Domžalah skoraj ni več, usnjarstvo. Spominska slovesnost ob 64. obletnici tragedije aktivistov OF v Rudniku Ostajamo zvesti zgodovini polovici koncerta je godba nadaljevala z različnimi glasbenimi slogi, med drugim tudi s filmsko glasbo (Pirati s Karibov), nadaljevala pa skupaj s pevko Evo Černe. Slišali smo dve njeni uspešnici, Čudeži smehljaja ter Pomlad v mestu. Celoten koncert je godba zaključila s tradicionalno koračnico Radetzky in ponovitvijo skladbe Pomlad v mestu skupaj z Domžalčanko Evo. Kot smo od domžalskega pihalnega orkestra in dirigenta Damj ana Toma-žina že vajeni, je koncert izzvenel na visokem kakovostnem nivoju in ob navdušenju polne dvorane. Celotno energijo bodo članice in člani godbe skušali prenesti tudi v leto 2009, ko ob praznovanju 125-letnice načrtujejo zahtevne projekte, med drugim novo zgoščenko, praznični koncert in slavnostno povorko s kar desetimi povabljenimi godbami. PATO V soboto, 10. januarja, je bila pri spomeniku padlim v Rudniku pri Radomljah spominska slovesnost, na kateri so se številni zbrani spomnili 64. obletnice tragedije aktivistov OF na Rudniku. Mrzle januarske dni leta 1945 je po najhujšem sunku zimske ofenzive tedanji sekretar Okrožnega komi-tej a KPS Kamnik, Edvard Peternel - Tinko, sklical vse okrožne politične delavce, da bi se dogovorili o nadaljnjem delu in nalogah do konca vojne. V bunkerjih nekdanje okrožne tiskarne se je zbralo okoli 30 tovarišev in tovarišic, ki so 6. januarja 1945 začeli biti neenak boj z močnejšim sovražnikom, ki jih je obkolil. Le malo se jih je rešilo, 10 jih je ostalo v bunkerjih, 10 jih je sovražnik naslednji dan ustrelil v bližnjih Vrhovljah. Z njihovo smrtjo je partijsko okrožje izgubilo številne predane ter požrtvovalne tovari-šice in tovariše, ki so padli na pragu svobode, ko bi bile njihove bogate izkušnje še posebej dobrodošle. Organizator letošnje spominske slovesnosti je bilo Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Občine Domžale, katerega predsednica Marija Majhenič je pozdravila zbrane udeležence slovesnosti, še posebej številne prapore, ter spomnila na pomen zavzemanja za vrednote narodnoosvobodilnega boja v današnjem času. Slavnostni govornik, Toni Dragar, župan Ob- čine Domžale, je spomnil na dogodke pred 64 leti ter poudaril, da je spominska slovesnost priložnost, da se spoštljivo spomnimo posebne razsežnosti slovenskega upora in partizanskega vojskovanja, da si ob tem prikličemo v spomin, kaj vse je takratne slovenske ljudi gnalo v upor, kaj vse jih je hrabrilo in jim vlivalo hrabrost. Tudi vsem tistim, ki so bili udeleženci tragičnega dogodka pred 64 leti v Rudniku. Ob tem je spomnil, da ne bo ugasnil spomin na vse, ki so kadarkoli v slovenski zgodovini s svojim požrtvovalnim delom prispevali k njenemu razvoju. Tudi v občinah Kamnik in Domžale, katerih organizaciji za ohranjanje vrednot narodnoosvobodilnega boja izmenično organizirata slovesnost, ki je že zdavnaj postala pomemben del prvih januarskih dni. Opomnil je na aktualne dogodke, posebej na to, da smo lahko srečni, da živimo v miru, ob tem pa žal vse bolj ugotavljamo, da svet ne živi v miru, čeprav bi si tega še kako želeli, in dejal: »Brez miru na svetu ne bo miru za nikogar, saj človek ne more biti srečen, če dan za dnem gleda, kako po svetu divjajo vojne, v katerih največ trpijo nedolžni, med njimi veliko otrok, ki nimajo prav nobene prihodnosti.« Svoj govor je končal z voščilom in željami, da bi bilo v letu 2009 veliko miru, veliko življenjskih moči pri premagovanju izzivov in ovir, ki jih na življenjske poti postavlja današnji čas. V kulturnem programu so zapeli pevci Moškega pevskega zbora Radomlje, prisluhnili smo učencem Osnovne šole Preserje pri Radomljah, nastopile so recitatorke Lipe, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale ter pevka Silva Kosec. V. Vojska DOMŽALE stran 6 Društvo izgnancev Domžale opravilo občni zbor Prijetno tradicionalno novoletno srečanje Praznične dni decembra Krajevna organizacija Društva izgnancev Domžale vsako leto izkoristi za redni občni zbor, ki ga združi s prijetnim novoletnim srečanjem. Tudi konec leta 2008 je bilo tako, ko se je na srečanju v gostišču Kovač zbralo več kot 150 članov ter članic, ki so se ob začetku srečanja z minuto molka spomnili vseh članov, ki so umrli v letu 2008. Sledilo je poročilo o delu društva v letu 2008, ki ga je podal Jožef Kve-der, predsednik organizacije. Občni zbor je ob poročilu sprejel še pregled financiranja društva v letu 2008, prisotni pa so se strinjali tudi s predla- ganim programom dela za leto 2009. Sledile so pozdravne besede župana Občine Domžale, Tonija Dragarja, in župana Občine Moravče, Martina Rebolja, ki sta oba zaželela zbranim ter njihovim družinskim članom prijetno, srečno in zdravo novo leto. Posebej pozorno so prisotni prisluhnili predsednici Društva izgnancev Slovenije, Ivici Žnidaršič, ki je predstavila opravljeno delo v dosedanjem delovanju društva in opozorila na prizadevanja za poplačilo materialne škode ter organizacijo kongresa evropskih pregnancev, ki bo junija letos in se ga bomo udeležili tudi člani Krajevne organizacije Društva izgnancev Domžale. Ob tem so člani in članice domžalske organizacije, ki združuje žrtve druge svetovne vojne iz občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, podprli prizadevanja Društva izgnancev Slovenije, da se čim prej nadaljuje z aktivnostmi za dokončno ureditev Vse prisotne je pozdravila delegacija s Koroške, ki je bila še posebej dobrodošla. Ob koncu je predsednica Društva izgnancev Slovenije predsedniku Krajevne organizacije Društva izgnancev Domžale Jožefu Kvedru in Veri Vojska, tajnici, izročila pohvali za delo na tem področju, priznanje pa je prejelo tudi domžalsko društvo. Prijetno praznično vzdušje, ki so ga s svojim petjem pod vodstvom Milana Kokalja popestrili pevci iz Društva upokojencev Moravče, se je nadaljevalo s klepetom, obujanjem spominov na težke čase, pa tudi prijetnimi spomini na več kot 15-letno delo društva. Vse člane in članice domžalskega društva obveščamo, da lahko članarino, naročnino za Vestnik ter prispevek za kongres plačajo vsak petek, med 14. in 15. uro. Zaželeno je, da prej pokličete. Hvala. D. I. zdravo društvo Božiček 2008 Tudi Božiček nas ima rad. V sredo, 17. decembra, smo povabili Božička in za naše otroke pripravili Božičkov tek na centralnem atletskem stadionu v Domžalah. Cel teden je bilo vreme izredno slabo in tudi za sredo napoved ni bila obetavna, zato je kazalo, da se bo naš tek izjalovil. A je Božiček poskrbel tudi za vreme in ravno tisti dve urici nam ni nagajal dež. V športnem duhu so otroci skupaj s starši odtekli krog ali dva po atletski stezi. Po teku smo se posladkali s piškoti, ki so jih napekli mamice in očki vadečih otrok, in se pogreli s toplim čajem. f M f j f v 1 i i 1 1 Nt - * i i X». - Božička so zaradi natrpanega urnika urgentno pripeljali kar gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Domžale. Otroci so nestrpno pričakovali darila, ki jih je Božiček pripravil zanje in jih hitro razdelil med pridne mlade športnike, simpatično športno prireditev pa smo okronali z ognjemetom. Zahvaljujemo se našim donatorjem: Pigmentu d.o.o. (Boštjan Kokalj), Henklu Slovenija d.o.o. (Iztok Lamberšek), Zavodu za šport in rekreacijo Domžale (Janez Zupančič), mamicam in očkom za piškote in Prostovoljnemu gasilskemu društvu Domžale (Matjaž Čevka in Boštjan Kokalj). Hvala tudi Božičku, ki si vzame čas za naše otroke v Telovadnem društvu TVD Partizan Domžale. TVD Partizan Domžalski gasilci Prednovoletna vzgojna dejavnost Ko otroke vprašajo, kaj bodo postali, ko bodo veliki, je gasilec najpogosteje izbrani poklic. »Gasilci so plemeniti, rešujejo življenja, so nesebični, sposobni, imajo stroje, naprave in pripomočke, ko vključijo sireno, imajo povsod prednost ...« so najpogostejši odgovori otrok. Takšno živo zanimanje otrok so izrabili na Zavodu RS za šolstvo, ko so pripravili novoletno praznovanje za otroke svojih zaposlenih. Več kot 40 otrok in dvakrat toliko njihovih staršev je 19. decembra obiskalo gasilski dom Domžale - mesto. Gasilci so jim predstavili prostore, svoja oblačila, avtomobile, brizgalne in ostale pripomočke ter pripravili zanimive naloge, ki so jih morali opraviti otroci, da so dobili potrdilo, da so opravili preizkus za kandidata za mladega gasilca: prenesti so morali vedro vode, z lestvijo rešiti mačka in pravilno odgovoriti na preprosta vprašanja iz požarne varnosti. Na koncu jih je obiskal tudi dedek Mraz in jim prinesel darila. Za zaključek so pred rdečim vozilom napravili tudi »gasilsko« fotografijo. Igor Lipovšek Dedek Mraz se je gasilcem zahvalil za gostoljubje. Večji otroci so ob pomoči gasilcev reševali psa. Manjši otroci so ob pomoči palčkov reševali mačka. Domžalski skavti in taborniki skupaj sprejeli luč miru iz Betlehema T i. f t "......■ Ijii i h \ i tU 1:1 » I i Kljub dežju se je 15. decembra na ploščadi pred VELE zbralo okoli šestdeset ljudi, ki so imeli kaj videti. Najprej smo prisluhnili lepim zvokom mladinskega pevskega zbora Amen. Vsak predstavnik izmed vseh taborniških in skavtskih skupin, od najmlajših do najstarejših, je prebral del poslanice letošnje luči miru iz Betlehema. Sledil je krajši skeč, ko smo lučko podarili našim igralcem v vlogah klošarja, delavca, kapitalista, starejše gospe, hipija in vojaka in luč miru iz Betlehema je simbolično v njihova srca prinesla mir. Nato se je lučka razdelila med ljudi. Če ste se tistega večera sprehajali po Domžalah, ste jih zagotovo videli veliko. Prisluhnili smo še zaključnemu govoru v obliki Minattijeve pesmi Nekoga moraš imeti rad. Da nas ni ves čas zeblo, smo se greli ob čaju in poklepetali ob pecivu. Bil je lep večer. Skupaj smo skavti in taborniki lučko miru iz Betlehema odnesli še v dom upokojencev zdravstveni dom, na policijo, Radio Hit, županu ter v cerkve v Domžale, Trzin, Dob, Šentjakob, Kra-šnjo in na Vir. Hvala domžalskim tabornikom za pomoč pri organizaciji, mladinskemu pevskemu zboru Amen za lep nastop, Radiu Hit za reklamo ter Janezu Drči za idejno in organizacijsko pomoč. Gašper Tomažin Božičkovo darilo učencem Osnovne šole Roje Že vso jesen so me učenci pogosto spraševali, če bomo šli letos tudi v Kolosej. Mnogim je to edina priložnost, da si ogledajo film v pravem kinu in v tako velikem kompleksu, kot je Kolosej, povsod naokoli pa je tako čarobno ... Dočakali smo 24. december, ki je bil za našo šolo velik dan. Odšli smo v Kolosej, kjer sta nas prijazno čakala kar dva »Božička« - Uroš Notar, član LEO CLUB A, in Boštjan Pa- vlič, član KLUBA LIONS, ki sta učencem predala darilo v obliki kino vstopnic, prijazni člani obeh klubov pa so nam krili tudi vse finančne stroške prevoza. Otroci so bili nad filmom navdušeni in njihovi obrazi so kazali veliko zadovoljstva. Prisrčna hvala, spoštovani člani obeh organizacij, saj ste bili našim učencem najboljši Božiček. Nada Grčar, OS Roje Domžalski levčki smo bili dobrodelni tudi v decembru Tokrat smo svoj čas namenili za pridobivanje dobrin za Krizni Center za Otroke - Hišo O. KCO palčica Krizni Center za Otroke »Hiša zavetja Palčica« je razvojni pilotni projekt, namenjen predvsem otrokom, pri katerih pristojni center za socialno delo ugotovi, da je zanj in za zaščito njegovih interesov nujno, da se nemudoma umakne iz zanj ogrožajočega okolja in je nujna takojšnja, a kratkotrajna namestitev. Namenjen je otrokom v predšolskem obdobju, bivanje v Palčici pa je omejeno na tri tedne. Hiša zavetja Palčica sprejema otroke iz cele Slovenije. zavetja Palčica v Grosupljem. V petek, 5. decembra, smo v Mercator centru Domžale na stojnici zbirali dobrodušne prispevke mimoidočih, ki so opravljali še zadnje nakupe pred Miklavžem. Zbirali smo predvsem zobne ščetke, igrače, sladkarije, skodelice, sokove, brisačke ... , ki jih omenjeni krizni center najbolj potrebuje- V celodnevni akciji smo zbrali za štiri polne vozičke materiala, v skupni vrednosti okoli 500 evrov, in okoli 100 evrov prostovoljnih prispevkov. Zbrano smo naslednji dan odpeljali v Hišo zavetja Palčica, kjer nas je prijazno sprejel strokovni sodelavec Jože, ki nam je ob obisku razkazal center in povedal, da v povprečju nudijo zavetje dvema otrokoma hkrati, bilo pa jih je tudi že 12. Donacij v obliki plišastih igrač imajo preveč; primanjkuje jim predvsem oblačil za otroke močnejše postave, poleti pa bi potrebovali klimatsko napravo. Odločili smo se, da zbrano gotovino namenimo nakupu nove klimatske naprave, prav tako pa j im bomo v ta namen poklonili ves zbrani denar od prodanih novoletnih voščilnic. Katarina Puček, tiskovna predstavnica Leo Cluba Domžale Srce me povezuje - stičišče nevladnih organizacij Srca Slovenije Na Javnem razpisu Ministrstva za javno upravo za sofinanciranje projektov horizontalnih mrežnih nevladnih organizacij in regionalnih stičišč nevladnih organizacij je s pomočjo Centra za razvoj Litija Društvo za razvoj in varovanje GEOSS-a uspelo s prijavo projekta SRCE ME POVEZUJE - stičišče NVO »Srca Slovenije«. Projekt financira Evropski socialni sklad in je namenjen zagotavljanju podpornega okolja dejavnostim, ki so potrebne za razvoj nevladnega sektorja kot celote oziroma dejavnostim, ki bodo namenjene vsem nevladnim organizacijam (društvom, zavodom, ustanovam ...) v osre-dnjeslovenski regiji, da bi te bolj aktivno prispevale k oblikovanju kakovostnih in trajnostno naravnanih politik ter promociji nevladnega sektorja z namenom ozaveščanja javnosti in ciljnih skupin o pomenu in vlogi nevladnih organizacij. Društvo GEOSS bo kot regijsko stičišče nevladnih organizacij tehnično pomoč izvajalo v dobrobit drugih NVO, spodbujalo mreženje, mednarodno sodelovanje in pomagalo pri zastopanju interesov nevladnih organizacij na območju. Med aktivnostmi stičišča je predvideno tudi izdajanje informatorja stičišča in spletna stran, tako da bo kmalu več informacij o brezplačnih uslugah za društva. Do takrat lahko kaj več o stičišču izveste pri vodji projekta Gabrijeli Babič (tel.: 89 62 710 ali e-pošta: jelka.babic@razvoj.si). Jelka Babič, Center za razvoj Litija SRCE SLOVENJ IE Razvoj turističnih programov in promocija Srca Slovenije Projekt Trkamo na vrata dediščine, o katerem smo vam poročali že v prejšnjem letu, se bo izvajal tudi v letu 2009, in sicer do septembra. Med izvajanjem projekta smo naredili pomembne korake k blagovni znamki Srce Slovenije, s čimer je dobil projekt tudi nove razsežnosti in večjo trajnost. V teh dneh na Centru za razvoj Litija pripravljamo serijo konkretnih tržnih programov oziroma turističnih paketov, s katerimi želimo ponudbo Srca Slovenije približati posameznim ciljnim skupinam in jih tako konkretno spodbuditi k obisku Srca Slovenije, v katero se umešča tudi območje Občine Domžale. Po uvodnem srečanju s »tržniki« z območja Srca Slovenije smo v decembru že izvedli nekaj delavnic s ponudniki na terenu, v naslednjih tednih pa je predvidena tovrstna delavnica tudi za območje Občine Domžale. Pri izvedbi omenjenih aktivnosti sodelujeta zunanji strokovni sodelavki Miša Novak in Mojca Hauptman iz Jarine. V januarju in februarju bomo pripravili table k točkam dediščine, ki bodo tudi na terenu opozarjale na kulturne in naravne vrednote okrog nas. Pri tem bo posebne pozornosti deležno prav zaokroženo območje Kamniške Bistrice, saj ga bomo opremili z več informativnimi in usmerjevalnimi tablami. V načrtu je tudi izdelava spletne strani za promocijo projekta. Za promocijo Srca Slovenije se bomo med 22. in 25. januarjem predstavljali tudi na sejmu Turizem in prosti čas na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Vabljeni, da nas obiščete. Mija Bokal, Center za razvoj Litija Društvo vojnih invalidov Domžale v novih prostorih Leto je naokoli in tudi v našem društvu je ob vsakodnevnih spremembah, ki se dogajajo okoli nas, kar nekaj novega. Izvršni odbor društva je na redni seji sklenil, da zaradi ekonomskih in logističnih razlogov in žal vse manjšega obiska članov s 1. januarjem letos sedež društva preseli iz Ljubljanske 36 v Domžalah na novi naslov: Na gmajni 28, 1234 Mengeš - domači naslov predsednika društva, Jožeta Brodarja. Uradne ure so še vedno vsak četrtek, od 9. do 11. ure, ali po dogovoru s predsednikom društva (tel.: 01/723-91-44). Člane in vse ostale naprošamo, da pošto odslej naslavljajo na novi naslov. Izvršni odbor je sprejel tudi sklep, da se bodo člani redno srečevali vsako prvo soboto v mesecu, v do- mači gostilni ''Pri Blažu'' na Dobe-nu, kjer bomo imeli krajše sestanke, načrtujemo pa tudi treninge z zračno puško, pikado, šah, kartanje in druženje. Prvo srečanje z večjo udeležbo članov je bilo 3. januarja. Letna članarina za leto 2009 znaša 10 evrov in se bo pobirala do konca januarja 2009, po tem terminu pa bomo menili, da neplačniki niso zainteresirani za članstvo in bodo zbrisani s seznama. Člani lahko članarino plačajo preko prejetega plačilnega naloga na pošti, banki, preko elektronskega plačila ali pa z gotovino preko svojega poverjenika. Neplačniki izgubijo pravico do koriščenja ugodnosti članov naše humanitarne organizacije, kot so sofinanciranje zdraviliškega klimatskega zdravljenja ter zdravniških pregledov zaradi predolge čakalne vrste, pomoči pri nakupu zdravil, zdravstvenih pripomočkov, pomoči na domu, pomoči v primeru naravne ali druge nesreče ipd. Člani DVI Domžale so se preko leta udeleževali družabnih meddru-štvenih srečanj (sodelovali so tudi s športnimi aktivnostmi) ter spominskih srečanj in izletov po Sloveniji. Tudi v začetku januarja se je skupina članov udeležila spominske slovesnosti na Rudniku pri Radomljah in 67. obletnice Dražgoške bitke na osrednji slovesnosti pri spomeniku Dražgoške bitke v Dražgošah. V letu 2009 vam želimo vse lepo. Jože Novak Smučka namesto dveh koles Moto klub Rokovnjači v soboto, 14. februarja, na smučišču Kandr-še prireja paralelno tekmovanje s pležuhi. Tekmovanje se bo pričelo ob 16. uri, dan prej pa se lahko ob 18. uri udeležite uradnega treninga. Pležuh lahko prinesete s seboj - najizvirnejši bo tudi nagrajen, lahko pa si ga na samem prizorišču tudi sposodite. V moto klubu želijo na tak način ohraniti starodavno tradicijo pležu-hov kot zimskega prevoznega sredstva in hkrati popestriti »moto sceno« tudi v zimskem času, ko vreme motoristom ni ravno naklonjeno. Tako se spust s pležuhi odvija v okviru zimskega moto tabora, letos že petega po vrsti. Več na: www.mkrokovnjaci.com JI % m m Pojasnilo k prispevku Tečaj prve pomoči V zadnji izdaji glasila Slaminik, izdanega dne 19. 12. 2008, se je pod naslovom prispevka Te čaj prve pomoči, pripetila neljuba napaka. V prispevku je zapisano, da je tečaj organiziralo Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, kar je sicer razvidno s poziva, vendar je bila glavni pobudnik tega tečaja Civilna zaščita Občine Domžale. Ta podatek mi je bil posredovan pozneje. Če sem s tem koga prizadel, se mu za napako opravičujem! Tadej Šinkovec Sreče, zdravlja in veselja naj bo obilo, božični mir v srcih, naj naše novoletno bo voščilo Vesele božične praznike in srečno ter zdravo v novem letu 2009! Svet Krajevene skupnosti Rova Voščilo je bilo oddano v roku za oddajo prispevkov, a je žal izpadlo iz redakcije. Za nastale nevšečnosti se iskreno opravičujemo. Uredništvo. Jaslice v študljanski kapelici Ob božiču so v kapelici sredi Štu-de postavili velike lesene jaslice. Za njihovo postavitev je poskrbel Stane Volčini, ki je najbližji sosed, zato njegova družina skupaj z Minko Avbelj skrbi za njen lep izgled. Leta 2000 je bila kapelica temelj i-to obnovljena in gradbeni odbor je poskrbel tudi za pogostitev ob otvoritvi, kamor je prišlo mnogo vaščanov. Leto kasneje je bil iz nje ukraden kip Marije, ki ga je Stane Volčini našel na bolšjem sejmu v Ljubljani. Po prepoznavanju z gospo Minko so ga s pomočjo policije prinesli nazaj v kapelico. Jaslice si lahko ogledate do svečnice. Mitja Pevc Decembrsko praznovanje Društva upokojencev Vir 11. decembra smo se članice in člani Društva upokojencev Vir zbrali na že tradicionalnem srečanju v gostišču Kovač na Količevem. Udeležila se ga je polovica članic in članov od blizu in daleč. Veselje je res veliko, saj se srečamo sošolke in sošolci. Poklepetali, zapeli in zaplesali smo, kot presenečenje pa nas je obiskal dedek Mraz s skromnim darilom. Čas slovesa se je hitro bližal. Tople želje so bile izrečene, a največkrat se je slišala ta, da se zdravi drugo leto zopet snidemo. Vsem tistim, ki se niso mogli udeležiti tega srečanja, želim trdega zdravja in dobre volje v letu pred nami. Skok Mimi, DU Vir Galerija DOM v Radomljah Jesenska bera fotografij Foto kino in video klub MAVRICA iz Radomelj je v počastitev štiridesetletnice obstoja pripravil več razstav. 7. novembra je bila odprta razstava črno-belih fotografij članov MAVRICE iz obdobja med leti 1969 do 2008 in razstava fotografij Vlastja Simončiča s snemalnih akcij Mavrice leta 1983 v Domžalah (Domžale v našem objektivu) in v Kamniku (Kamnik v našem objektivu) leta 1987 v Kamniku. Za kulturni program ob odprtju je poskrbela Silva Kosec z venčkom narodnih pesmi. Podelili so tudi nazive Fotografske zveze Slovenije. V letošnjem letu so postali fotografi 1. razreda Anka Ažman, Lili Jazbec, Albina Naslednja številka Slamnika izide 13. februarja, rok za oddajo prispevkov je četrtek, 5. februarja do 12. ure. Kosmač, Klavdija Kren in Milan Jazbec. Ob zaključku so si ogledali tudi film o življenju in delu Vlastja Simončiča. Vlastja Simončič, mednarodni mojster fotografije, je bil mentor in prijatelj Mavrice od leta 1974 do leta 2000, ko je umrl. V sedemdesetih in osemdesetih letih je vsak teden zahajal v Radomlje. Najprej je imel tečaj oziroma foto krožek za otroke, ki ga je v organizaciji Mavrice in s podporo ravnatelja Rajka Hafnerja vodil 10 let, nato pa je pot nadaljeval še v klubu, kjer je včasih svetoval na sestanku, drugič je vodil člane na lov za fotografskimi motivi, tretjič pa pomagal pri razvijanju fotografij v temnici. Vedno je bilo zanimivo, pestro in marsičesa se je dalo naučiti, saj je nesebično razkrival skrivnosti fotografiranja in čarovniškega eksperimentiranja v fotografski temnici. Pomagal je tudi pri postavljanju razstav ali pri raziskovanju kraja, ki so ga fotografi pod Vlastjinim vodstvom s fotoaparati prestreljali po dolgem in počez. Leta 1983 so okupirali Domžale in leta 1987 Kamnik. Fotografiral je tudi Vlastja in zapustil mozaik Domžal in Kamnika iz tistega časa, ki je bil sestavljen v zgornji dvorani (Kodrovi dvorani) Galerije DOM. V spodnji dvorani (v avli) so bile razstavljene fotografije članov Mavrice. 8. decembra je bila odprta razstava fotografij, ki so bile nagrajene doma in v tujini v 40 letih obstoja Mavrice. Razstava Mavrična srebrnina ali doma in po svetu nagrajene fotografije članov Mavrice je predstavila tisto, kar je ime Mavrice poneslo v svet - nagrajene in pohvaljene fotografije z vseh celin. Obe razstavišči, zgornja in spodnja dvorana, sta bili premajhni za vse umetnine, ki so visele na razstavah od Finske do Južnoafriške republike in od Kitajske do ZDA. Obiskovalci so tudi tokrat napolnili Kodrovo dvorano in z aplavzom počastili fotografe, ki so dali na ogled najboljše - družinsko srebrnino. Srebrnino kot nekaj dragocenega in srebrnino kot tehnološki spomin na prve fotografije, ki so bile narejene na osnovi srebra. S pevskim nastopom je obiskovalce ogrel baritonist Janez Majcenovič, spremljal pa se je tudi s kitaro in povedal nekaj zanimivih anekdot o ljudeh in življenju pred pol stoletja in več. Razstavo je v imenu Zveze kulturnih društev Domžale odprl Pavle Pevec. Igor Lipovšek Citrarka Tanja Zajc Zupan vabi na koncert v nedeljo, 15. februarja 2009, ob 18. uri, v Halo KC Domžale. Gostje: Štajerskih 7, Jure Sešek, Vili Resnik, Nuška Drašček, Vlado Kalember, Luka Sešek, Ans. Sredenšek, Ajda Stina Turek, Daniel Popovic, Skupina Energija, Godalni orkester GŠ Domžale -Anastasia Strings PRODAJA VSTOPNIC: prodajna mesta EVENTIM.SI, poslovalnica Kompas Mercator Domžale, Big Bang, Trafika Vele Domžale, tel.: 041/250-480. Cena vstopnice 14 EUR. Vabljeni! Društvo vitezov jeruzalemskega templja, viteški templjarski red O.S.M.T.H. Svečani obred dviga v viteza in humanitarne aktivnosti Člani reda O.S.M.T.H., vitezi tem-pljarji in obenem člani društva Vitezov Jeruzalemskega Templja s sedežem v Občini Domžale, smo se z namenom odprtja kapitlja ter postuliranja enega profanih posameznikov v viteza templjarja 7. decembra s komturjem na čelu zbrali v eni od štajerskih cerkva. Trije bratje smo prisostvovali mašni daritvi župnika Pepija in pomagali pri branju beril ter nabirki. Po maši in zaprtju cerkve smo se, kot to veleva templjarska konstitucija Velikega Priorata Italije, komende Sv. Domicijana v Sloveniji, zbrali še enkrat. Na slovesnost smo povabili vse zainteresirane in končno odprli zasedanje kapitlja našega reda. Ritualno delo je potekalo po željah in pričakovanjih, procedura obreda je bila z nekaj improvizacije z ini-ciacijo našega dragega brata, doc. dr. Alberta Petra Frasa, dr. med., ki se je odločil pridružiti naši filant-ropski in humanitarni skupnosti z željo po dodajanju vrednosti preko povišanja v viteza, opravljena brez težav. S tem smo redovno izpolnili svojo osnovno dolžnost, ki nam jo nalagajo tradicija in pravila - delati skupaj in se zbirati, kot so to delali naši bratje tega starodavnega reda, poslušati smernice in ukaze, skupaj priznavati pomembna dejstva o življenju reda ter določati pot, ki ji bomo sledili, in ukrepe, ki jih bomo izvajali. Povezani ostajamo v verigi bratstva, ki predstavlja red v celoti. Cilji reda in društva, ki mu je v oporo, so bili predstavljeni v enem od prejšnjih člankov - vitezi templjarji izvajamo in pomagamo pri usmiljenih in dobrodelnih delih, nadaljujemo plemenito tradicijo viteštva, branimo pridobljeno svobodo, podpiramo reforme in napredek lokalne in globalne skupnosti ter s tem prispevamo k duhovnemu napredku vseh ljudi in pomagamo oblikovati boljši svet. Letos smo po dogovoru z lokalnim cerkvenim sodelovanjem prvič do-nirali sredstva revnim na Madagaskarju, ki ga je februarja prizadel ciklon Ivan. Pod patronatom Velikega Priorata Italije smo se konstituirali šele letos in se financiramo večinoma iz lastnih sredstev (razen donacije NLB d.d. za osnovno pokrivanje stroškov vodenja TR), zato trdimo da nas je šest zanesenjakov naredilo veliko. Še letos, za kar je posebej zadolžen kancler reda, brat Charles, bomo pomagali tudi kateremu od slovenskih otrok in o tem poročali, nadaljevali pa bomo tudi s pripravami na aktivnosti. Vse somišljenike, podpornike, bodoče člane društva in/ali enakopravne dame oziroma viteze reda, predvsem pa poznavalce z razpoložljivo dokumentacijo oziroma informacijami, ki bi zadostile našim dodatnim ciljem po ohranjanju kulturne dediščine, vabimo k vstopu v naše društvo ali eventuelno na dvig v red. Templjarje, naše mentorje iz srednjega veka in Svete Dežele vidimo v dobrem, s pozitivnimi namerami, ki so pomagali pomoči potrebnim in te osnovne namere naših bratov iz srednjega veka se bomo dosledno držali tudi mi v novem veku. NON NOBIS DOMINE, NON NOBIS, SED NOMINI TUO DA GLORIAM - NE NAM GOSPOD, TEMVEČ TVOJEMU IMENU NAJ GRE ČAST. mag. Rajko Kreft, komtur/predsednik društva CKT - CTJ LDS podpira takojšnjo ratifikacijo sporazuma o vstopu Hrvaške v NATO V ponedeljek, 19. januarja 2009 je zasedal Odbor za mednarodne odnose LDS, ki je med drugim obravnaval ratifikacijo protokola o vstopu Hrvaške v NATO. |2:| S 2 O LDS V Liberalni demokraciji Slovenije nimamo zadržkov do vstopa Hrvaške in Albanije v zvezo NATO in bomo ratifikacijo protokola o pristopu obeh držav podprli. Ocenjujemo, da bo članstvo obeh držav v zvezi NATO okrepilo zavezništvo, posebno pomembno bo njuno članstvo prispevalo k stabilnosti v regiji in pričakujemo, da bo Republika Hrvaška z vstopom v zvezo NATO prevzela svoj del odgovornosti tudi v drugih varnostnih prizadevanjih zavezništva. Republika Hrvaška je v procesu približevanja zvezi NATO izpolnila vse pogoje, ki jih morajo izpolniti vse države, ki želijo biti povabljene v zavezništvo. Zaradi tega smo Republiko Hrvaško v predhodnih fazah njenega približevanja aktivno podprli na več nivojih, vključno z zadnjim vrhom NATO v Bukarešti, kjer smo državi kandidatki, članicam NATO-a in celotni mednarodni javnosti sporočili našo nedvoumno podporo Hrvaškem vstopu v zavezništvo. Dosledna drža Republike Slovenije v tem procesu govori o kredibilnosti Republike Slovenije v mednarodnih odnosih. Zapleti pri ratifikaciji tega sporazuma bi izjemno škodili tudi meddržavnim odnosom. Ratifikacijo mora državni zbor sprejeti skladno z ustavo in v skladu z običajnim postopkom ratifikacij tovrstnih mednarodnih pogodb. Anton Anderlič Izjava hrvaškega predsednika Mesica nedostojna Izjava Predsednika Republike Hrvaške Stipe Mesica, ki jo je v zvezi z osvoboditvijo Istre in Trsta, izrekel študentom Fakultete za politične vede, je neverjetna. Četudi jo je izrekel po pomoti ali v svoji prislovič-ni prostodušnosti je še vedno javna izjava najvišjega predstavnika hrvaške države. Populizem ni način, ki bi bil primeren za predsednika države in ne prispeva k dobrososedskim odnosom. Ne le, da izjava ni prijateljska, je tudi nedostojna. Čeprav se zdi, da z njo žali sloven- ska čustva, pa v svojem bistvu gospod predsednik pravzaprav smeši samega sebe in Hrvaško državo. Kot smo se morali navaditi na Bushizme, nas bo do konca njegovega mandata zagotovo doletelo že nekaj Mesicizmov te vrste. Škoda. Predlogi SLS za več kulture v Domžalah V SLS smo sicer pozdravili dobro pripravljen program kulture Občine Domžale - v najširšem smislu to obsega knjižnico, Kulturni dom Franca Bernika, muzej, ljubiteljsko (društveno) kulturno dejavnost ter varstvo dediščine (naravne, kulturne, zgodovinske) - za obdobje med leti 2008 do 2011, a ob tem opozorili, da razni programi in študije v naši občini ponavadi doživijo dokaj žalostno usodo; obležijo v arhivih brez realizacije. V programu je ambiciozno zapisanih kar nekaj usmeritev in pobud, ki so resnično nujno potrebne, na primer razglasitev in s tem zaščita kulturnih spomenikov lokalnega pomena, ustanovitev muzeja, sodobna večnamenska kulturna dvorana, smo pa izpostavili nekaj vidikov, ki jih pogrešamo: 1. V celotnem programu ni omembe ali navezave naše dediščine na razvoj turizma oz. turističnih dejavnosti v občini. Dediščina in turizem v najširšem smislu morata živeti z roko v roki. Ohranjanje dediščine ni, da vse »ohranimo« in konzerviramo ter zapremo v kleti, ampak da preko tega spoznavamo sebe in drugi spoznavajo nas. Prepričani smo, da lahko marsikaj pokažemo. 2. Nismo navdušeni nad brezkompromisnim postavljanjem najrazličnejših domačih zbirk v central- ne muzejske depoje ali razstave. Staro kmečko ali kovaško orodje mora biti na ogled v vsaj približno »naravnem okolju«, po možnosti ob »vroči peči«. Zato smo predlagali, da se v strategiji na tem področju predvidi več javno-za-sebnega partnerstva. 3. Preseneča nas absolutna odsotnost omenjanja vse dediščine in kulture, povezane s cerkvijo in župnijami. Lahko si o veri ali katoliški cerkvi mislite karkoli, vendar večino stavbne, arhivske, premične (predmeti) in nematerialne (petje, običaji) dediščine, starejše od sto let, izhaja tako ali drugače iz naših župnij. Zato je popolnoma zdravorazumsko, saj gre konec koncev za nas, za so-občane, da se predvidi in vzpostavi partnerski odnos in skupna skrb tudi za ohranjanje te dediščine in naše zgodovinske identitete. Avtorji programa zaskrbljeno ugotavljajo, da je pevska vzgoja otrok čedalje bolj problematična, a je v resnici vse to še kako živo in aktivno, in to na prostovoljni osnovi, po številnih cerkvenih zborih vseh generacij. Pri tem res ne bi smelo biti prostora za netoleranco ali li-cemersko sekularnost. 4. Pri razglašanju kulturnih spomenikov lokalnega pomena smo med drugim opozorili na žalostno dejstvo, da med kulturnimi spomeniki lokalnega pomena ni še niti enega kozolca »toplarja«, sicer bisera slovenske stavbarske kulturne dediščine, kajti lastniki morda nimajo interesa ali sredstev za obnovo. Rok Ravnikar, občinski svetnik www.rokravnikar.si Zbor OO Socialnih demokratov Domžale V mesecu januarju smo imeli v OO Socialnih demokratov volilni zbor, razloga za to pa sta bila dva: nepričakovana smrt našega predsednika Dušana Pejica, ki smo se ga spomnili tudi ob tej priložnosti, in bližajoči kongres Socialnih demokratov, ki bo konec meseca marca. Na volilnem zboru, kjer smo pregledali poročila za minulo leto, smo med drugim izvolili tudi novo vodstvo območne organizacije, ki pod svoje okrilje združuje organizacije iz Domžal, Moravč, Lukovice, Mengša in Trzina. Novi predsednik Območne organizacije SD je postal Uroš Breznik, dobili smo tudi novega podpredsednika in podpredsednico - Vojko Rebolj in Marka Osolnika, mesto blagajnika bo tudi v bodoče opravljal Gregor Rovanšek, medtem ko je tajnik območne organizacije postal Sašo Kozlevčar. Konkre-no pomlajena nova garnitura se je pridružila obstoječim članom predsedstva, ki ga sicer sestavljajo še predsedniki občinskih organizacij omenjenih občin in predsedniki interesnih skupin znotraj organizacije (Mladi forum, Ženski forum ...). Na letnem zboru nas je obiskal vodja poslanske skupine SD, Bojan Kontič, s katerim smo spregovorili o nekaterih ključnih dejavnikih in temah, ki se tičejo našega lokalnega okolja in tudi nacionalne ravni. Spregovorili smo o potezah našega predsednika stranke in predsednika vlade Boruta Pahorja in kljub nekaterih pomislekom o smiselnosti določenih imenovanj ga podpiramo v njegovih odločitvah, ki se bodo najbrž, kot tudi že v preteklosti, dolgoročno izkazale za pravilne. Na zboru smo med drugim podelili tudi zlata, srebrna in bronasta priznanja Socialnih demokratov. Zlato priznanje so prejeli Andreja Pogačnik Jarc, Martin Rebolj in posthumno Dušan Pejic, srebrno priznanje Ema Ogorevc Škrjanc in Mateja Kegel, bronasto priznanje pa je prejel Rudi Križanič in Mladi forum SD Domžale. OO SD Domžale Mladi forum SD NE podražitvi študentskim bonom MLADI FfiRUM V začetku letošnjega leta so mlade razburile povišane cene študentskih bonov. Odzvale so se številne organizacije, ki združujejo mlade, med njimi pa je h konkretnim akcijam takoj pristopil le Mladi Forum SD, ki je oblikoval akcijsko skupino, ki bo te dni podala konkretne predloge k rešitvi nastalega eksistencialnega problema za marsikaterega študenta. V Mladem forumu SD menimo, da je bilo, glede na vedno večje razsežnosti finančne krize, dvig cene študentskih bonov pričakovati. Povpre- Občinski odbor SLS Domžale vabi na tematsko srečanje Možnosti za pridobitev sredstev za razvoj kmetijstva in podeželja, ki bo v ponedeljek, 26. januarja 2009, ob 19. uri, v Domžalskem domu (Ljubljanska 58, stara knjižnica) v Domžalah. Naša gostja bo Mihaela Logar, strokovnjakinja za razvoj podeželja in kmetijsko politiko. Vabljeni vsi zainteresirani! čen dvig študentskega bona z 2 EUR na 2,8 EUR je strahovit in dvig bodo najbolj občutili socialno že ogroženi študentje in študentske družine, veliko študentov pa bo postalo socialno ogroženih sedaj, z novim cenikom študentske prehrane. V razmislek ponujamo možnosti donacije 1 evra ŠOS-a na vsak prodan bon, saj naj bi bil eden od namenov in ciljev organizacije ŠOU ravno ta, da poskrbi za svoje članice in člane, torej študente. Morda je vredno razmisliti vsak o oblikovanju nekega kriterija, ki bi določal dodatno subvencijo oziroma donacijo bonov le socialno ogroženim študentom in študentskim družinam. Za dvig študentske prehrane je kriva bivša ministrica za delo, družino in socialne zadeve, Marjeta Cot-man, ki je lani poleti z razpisom določila najvišjo vrednost študentskega kosila, to je 7 evrov, medtem ko je bila do decembra 2008 veljavna cena kosila 6,15 evra. V Mladem forumu menimo, da je, ne glede na vse krizne razmere na trgu, potrebno zaščititi študente, dati večji pomen toplemu obroku in tako omogočiti vsem študentom študij, izobrazbo. (mak) Ljubljanska 87 Domžale O T/721-40-06 Delovni čas: p on. - petek: 8 -12 in 16-13 sobota: 9-12 V Domžalah mora priti do sprememb Že pred časom bi morala biti sprejeta Strategija razvoja Občine Domžale, vendar se nanjo še vedno čaka - pa je bila obljubljena že pred volitvami. Zaradi nesoglasij znotraj sedanje domžalske politične oblasti je že pred časom odstopil njen predsednik in precej vode je preteklo, preden je vladajoča koalicija poiskala osebo, ki je prevzela to funkcijo. Konkretnih rezultatov pa še vedno ni in Občina Domžale niti ne stopiclja več na mestu in že močno nazaduje. Zaradi že omenjenih sporov znotraj vladajoče koalicije trpi razvoj naše občine, ni nekih razvojnih vizij, ne vemo, kje smo in kam gremo. Ker vladajoča občinska koalicija očitno nima idej iz posluha za razvoj, v okviru SDS Domžale ustanavljamo strokovni svet, ki bo pomagal pri pripravi programa razvoja naše občine, katerega sicer že pripravljamo in bo pomenil alternativo sedanji vladajoči občinski strukturi. Dela nam ne bo zmanjkalo, idej imamo tudi veliko, čas do lokalnih volitev pa teče vedno hitreje in hitreje. V veliko pomoč nam je tudi notranja organizacija v sami stranki, saj imamo zelo aktiven Ženski odbor (predsednica V teh dneh se spominjamo tudi smrti enega največjih političnih osebnosti 20. stoletja v Sloveniji - dr. Jožeta Pučnika, ki ni bil samo disident, politik, znanstvenik in sociolog, temveč tudi nesporni vodja demokratičnih in osamosvojitvenih procesov konec osemdesetih in devetdesetih let. Bil je vi-zionar, ki je neomajno verjel v osamosvojitev in od tega cilja ni odstopil. Robert Hrovat, predsednik SDS Domžale, med sejo IO SDS Domžale SDS je Urška Kabaj Pleterski), ponuja se veliko priložnosti za delo mladih v okviru SDM (Slovenska demokratska mladina), katere predsednik na občinskem ter državnem nivoju je Gregor Horvatič, ustanavljamo pa tudi Klub seniorjev in seniork. Kot je že dolgo znano, v SDS delujemo povezovalno in smo odprti za vse predloge ter pobude, ki bi pomenile izbolj šan razvoj občine ter ugodnejšo bivalno klimo ter počutje za vse občane in občanke. Prepričani smo, da se tudi vi vsaj občasno srečujete s težavami, ki so širšega pomena in bi jih bilo potrebno urediti. Zato bomo zelo veseli vaših pobud in predlogov, ki nam jih lahko pošljete po elektronski pošti na naslov info@domzale.sds.si, lahko pa tudi po navadni pošti (SDS Domžale, Ljubljanska 58, p. p. 95, 1230 Domžale). Naredimo našo občino prijaznejšo in prijetnejšo, kot je sedaj. Janez Stibrič, tajnik in tiskovni predstavnik SDS Domžale www.domzale.sds.si Vzroki gospodarske recesije in finančne krize Sedanja svetovna gospodarska recesija je nastala kot posledica velike krize v finančnem sektorju svetovnega oz. globalnega gospodarstva. Svoj polom je doživela tudi osnovna ideja kapitalizma, in sicer, da svobodni trg oz. tržno gospodarstvo, brez vmešavanja države, lahko dolgoročno uspešno deluje. In kdo sedaj rešuje obubožano gospodarstvo? Država s proračunskimi sredstvi in zadolževanjem. Vendar bo tudi to breme prej ali slej zopet padlo na vse nas - davkoplače- valce. Gospodarska recesija (manj pa finančna kriza) ne bo zaobšla Slovenije, saj smo trdno vpeti v evropski gospodarski prostor. Za Slovenijo je značilna tudi odsotnost vsakršne resne državne vizije razvoja in dobre strategije na področju gospodarstva in kmetijstva. V tej državi nihče ne želi sprejeti takšne odločitve, tako ne vemo, ali bi bomo razvijali turizem, ali biološko pridelavo hrane, ali okolju prijazne tehnologije ali kaj četrtega. Posledica takšnega dejstva je tudi propad velikih gospodarskih sistemov in stagnacija v kmetijstvu ter prehod pomembnih gospodarskih subjektov v tuje roke. Slovenija na področju kmetijstva že dolgo ne zagotavlja samooskrbe, temveč mora vedno več hrane uvažati. Slovenija se je znašla v situaciji, ko kupna moč njenih državljanov drastično pada, število brezposelnih vrtoglavo narašča iz dneva v dan in vedno več ljudi živi na pragu revščine (žal jih je vse preveč ta prag že prestopilo). Zmanjšana gospodarska aktivnost nujno privede do zmanjšanja prilivov davkov in prispevkov v državno blagajno, po drugi strani pa se krepi pritisk javnega sektorja -pokojnine, zdravstvo, šolstvo itd. na državni proračun. Doslej je razvoj v gospodarskem in javnem sektorju temeljil predvsem na najemanju dragih posojil, ki jih bo v sedanjem obdobju recesije težko odplačevati. Premoženje gospodarskih družb, izraženo v vrednosti njihovih delnic, ki so bile garancija za poplačilo kreditov, pa se je v manj kot pol leta najmanj prepolovilo. Javni sektor se bo verjetno reševal z izdajo državnih obveznic. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da v zadnjih letih več uvozimo, kot izvozimo. Po nekaterih virih je Slovenija v zadnjih desetih letih pridelala kar za 2,5 miliarde evrov zunanjetrgovinskega primanjkljaja. Nov zagonski ciklus v gospodarstvu se morda lahko prične z državnimi vlaganji v cestno in železniško infrastrukturo, energetske objekte, kmetijstvo. Posledično se odpirajo nova delovna mesta, potrošnja dobrin pa narašča. Če samo na področju kmetij stva vzpostavimo samozadostno oskrbo s osnovnimi živili, bi bil to že velik uspeh. Iz zgodbe o vsemogočnosti liberalnega kapitalizma in popolnoma prostega delovanja trga se je potrebno nekaj naučiti in morda je sedaj edinstvena priložnost za vzpostavitev neke pravičnejše družbe, katere nosilec je državljan in ne politična stranka. S takšnim pozitivnim pristopom in pričetkom novega razvojnega ciklusa bomo okrepili standard vseh državljanov, kar bi se moralo odražati v dejanski kvaliteti življenja naše generacije in prihodnjih rodov. Franc Černagoj Zelena stranka Peter Verliif ■ LISTA ZA DOMŽALE ZA D0M*ALE V V I i,jI i| 1'šlflr lil US-pt' [nit Sodelovanje v KS Krtina Kot občinski svetnik že drugo leto med drugim zastopam krajane KS Krtina v Občinskem svetu Občine Domžale v svetniški skupini Peter Verbič — Lista za Domžale. Da leta res hitro bežijo, kaže tudi to, da smo že na polovici mandatnega obdobja. Sodelovanje s Svetom KS Krtina je zelo dobro. Pomembne zadeve tako v dogovoru s Svetom KS predstavim tudi na seji pod točko pobude in vprašanja. V dosedanjem mandatnem obdobju so bila na Občinskem svetu med drugimi izpostavljena naslednja vprašanja: postavitev krajevnih tabel na glavni cesti in omejitev hitrosti; preučitev možnosti za izgradnjo krož-išča med Spodnjo in Zgornjo Krtino; cestne oznake za prehod za pešce v celotni KS, kar je garancija za varno hojo otrok v šolo; Občinski svet smo seznanili z gradnjami in povečanjem prebivalstva v Krtini, kar ima za posledico tudi večje število šoloobveznih otrok, kar bo v bodoče povzročilo prostorsko stisko v podružnični osnovni šoli. Poleg omenjenih vprašanj sem že večkrat razmišljal, da krajani KS Krtina nimamo ustreznega prostora, kjer bi se lahko zbirali ob raznih priložnostih in praznovanjih v celotni krajevni skupnosti. Pri rešitvi te problematike vidim dve rešitvi, in sicer: z dozidavo in povečanjem telovadnice pri osnovni šoli ali v gradnji gasilsko-kulturnega doma. Vse predlagane rešitve pa potrebujejo vrhnjo mero razumevanja krajanov in lokalne skupnosti. Življenje je prekratko, da bi se zapirali v svoje vrtove, saj nas le skupno sodelovanje vodi k skupnim uspehom. Krajane vabim, da sodelujejo s svojimi predlogi, saj bo le tako naš kraj postal lepši in udobnejši za življenje v njem. Florjan Zabret Svetniška skupina Peter Verbič - LISTA ZA DOMŽALE Dogodka uspela OO MSi Domžale je 20. in 26. decembra v Športnem parku Domžale organiziral druženje ob »sezonski« pijači (topel čaj za mladino in kuhano vino za malo manj mlade), prigrizku in drsanju. Drsanje je bilo brezplačno, ob dnevu samostojnosti in enotnosti pa so obiskovalci lahko prejeli tudi bon za brezplačno izposojo drsalk. Kljub mrazu se je dogodka udeležilo veliko število ljudi. Pobudnika, organizatorja in oskrbovalca pijače in prigrizkov sta bila predsednik « OO MSi Domžale Nejc Heine in podpredsednik OO MSi Domžale Domen Lavrič. JV.5I Nova Slovenija AMVifcnaJra tfiHirirn rtranfrn Zaradi prijetnega druženja razmišljamo o vsakoletnem dogodku, zato naj bi drsanje na dan samostojnosti in enotnosti postalo tradicionalno in vsem, ki vam je žal za zamujeno priložnost, sporočamo, da bomo dogodek še ponovili. mag. Dominik Janez Herle, tiskovni predstavnik OO NSI Domžale DeSUS pospešil pripravo kriterijev za sprejem otrok v vrtce Občinski svet je obravnaval pravilnik o kriterijih za sprejem otrok v vrtce že konec lanskega leta, a je obravnavo preložil zaradi nedorečenosti in nedosledno pripravljenih predlogov; nekateri so bili celo v nasprotju z ustavnimi določili. Letos naj bi Občinski svet pravilnik sprejemal šele v maju, kar je po naši oceni odločno prepozno. Tako bi pripravljavcem za pripravo oziroma popravo kriterijev »poklonili« še dodatnih pet mesecev, saj se je pravilnik pričel pripravljati januarja lani. Menimo, da bi bilo od svetnikov Občinskega sveta nesprejemljivo in neodgovorno, da bi vodstva vrtcev tudi letos pustili brez kriterijev oziroma bi jih potisnili v nepotrebno časovno stisko pri vodenju postopka za sprejem otrok v vrtce. Vodstva vrtcev bi tako imela na razpolago za pripravo na upo- rabo in izvedbo postopka samo slab mesec, kar pa je odločno premalo. V Demokratični stranki upokojen- cev nismo videli razloga za takšen časovni zamik obravnave tega, za mlade družine zelo pomembnega akta. Zato smo na zadnji seji Občinskega sveta zahtevali, da se s pripravami pohiti in da strokovne službe svojo nalogo opravijo čim prej in strokovno ter da mora Občinski svet pravilnik sprejeti na seji v mesecu marcu. Naš predlog so občinski svetniki podprli. Mija Pukl, predsednica DeSUS Domžale marija.pukl@planet.si Evropske volitve 2009 Ti odločaš! Ljudje v marsikaterem pogovoru s sogovorniki slišimo: »Politika me ne zanima!« Toda politika kroji in usmerja naš vsakdanjik in naša življenja tako rekoč na vsakem koraku! Nanjo bomo lahko neposredno spet vplivali prvo nedeljo v juniju, ko bomo izbirali slovenske poslanke in poslance za Evropski parlament. Svet se že nekaj dolgih desetletij globalizira. Tudi večje in gospodarsko uspešne evropske države so spoznale, da same ne bodo mogle konkurirati največjim in gospodarsko najuspešnejšim v svetu. Zato je že v petdesetih letih prejšnjega stoletja na pobudo francoskega zunanjega ministra Schumana najprej šest evropskih držav podpisalo pogodbo o Evropski skupnosti za premog in jeklo, ki ji je kasneje sledila pogodba o Evropski gospodarski skupnosti. Poleg gospodarstva je bil mir tisti prvi razlog za sodelovanje in povezovanje. Svet je danes vse manjši, problemi vse bolj skupni, Evropska unija (EU) pa vse večja, enotnejša in močnejša. Evropska unija tudi za Slovence ni nekje tam daleč v Bruslju. Ta Bruselj je pravzaprav neverjetno blizu in slovenski predstavniki v ustanovah EU imajo enake možnosti sooblikovanja skupnih politik kot njihovi kolegi iz drugih 26 držav članic. Evropski parlament (EP) ima med ustanovami še posebno težo, predstavlja edino neposredno izvoljeno telo v EU. 785 poslancev predstavlja nas, prebivalce 27 članic, in deluje v imenu skoraj 500 milijonov prebivalcev. Ker je področij skupnih evropskih politik vse več, je torej zelo pomembno, kdo nas predstavlja v EP. Zastopa namreč naše in vaše interese, ki se sprejemajo s konsenzom in torej ne gre za prevlado enih nad drugimi. Na področju tako aktualnih podnebnih sprememb je EP skupaj s Svetom in Komisijo pri pripravi rešitev danes vodilni v svetu. Poslanka dr. Romana Jordan Cizelj na področjih, ki jih vsebinsko pokriva, izpostavlja pomembne dosežke, ki jih je Parlamentu uspelo doseči v zadnjih letih: od storitev na notranjem trgu do skupne evropske energetske politike, nove zakonodaje za področje telekomunikacij in številnih drugih. In kaj to pomeni za nas državljane? Da je dostop do storitev preglednejši in enostavnejši in bo tak tudi v prihodnje, da postaja ponudba storitev pestrejša, evropska politika pa je tudi omejila cene telefonskih klicev pri gostovanju v državah članicah. Čez pol leta bomo odločali, kdo nas bo zastopal pri oblikovanju prihodnjih evropskih politik, ki bodo krojile naša življenja. Zato se junija 2009 udeležimo volitev in odločimo. Z izbiro imamo pravico, dolžnost in odgovornost, da aktivno prispevamo k oblikovanju lastne prihodnosti. Darko Rudl Ukrepov Pahorjeve vlade ni - kadrovski tsunami se tiho nadaljuje Poslanska skupina SDS je pred časom Vladi RS, kot pomoč pri reševanju stanja v državi ter razbremenitvi gospodarstva zaradi svetovne in finančne krize, vložila dva predloga zakona, ki pa ju je vlada zavrnila. Predlagali smo, da se v Zakonu o dohodnini spremenijo pogoji, ki jih mora zavezanec za dohodnino izpolnjevati, da se lahko odloči za ugotavljanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti na podlagi normiranih. Čeprav se vlada načeloma strinja z našimi ugotovitvami in predlogi, pa je dala negativno mnenje. Še bolj neutemeljeno pa je negativno mnenje vlade glede predloga Zakona o spremembi zakona o davku na dodano vrednost. V zakonu predlagamo skrajšanje roka za vračilo preplačanega davka na dodano vrednost (DDV) v primerih, ko zavezanec na podlagi obračuna DDV izkazuje terjatev do države, in sicer iz 60 na 7 dni po predložitvi obračuna DDV. S tem bi bistveno izboljšali likvidnost slovenskega gospodarstva, kar je v času te krize, ko so banke kreditiranje slovenskega gospodarstva praktično zaustavile, še toliko bolj pomembno. Vlada Janeza Janše se je v zgodovino zapisala kot prva vlada v samostojni Sloveniji, ki je davke dejansko znižala, vlada Boruta Pahorja pa se bo v zgodovino zapisala kot prva vlada, ki je davke zvišala v manj kot mesecu dni od začetka svojega nastopa. Trošarine je na najnižjo možno raven, ki jo še dopušča Evropska unija, znižala vlada Janeza Janše. To je bil eden od ukrepov, s katerim se je borila proti inflaciji, hkrati pa je razbremenila gospodarstvo in prebivalstvo. Zato je nerazumljivo, da Pahorjeva vlada v teh časih, ko bi morali njeni ukrepi iti v razbremenitev gospodarstva in prebivalstva, počne ravno obratno. S povišanjem trošarin naftnim derivatom se že zvišujejo transportni stroški, kar bo negativno vplivalo na celotno gospodarstvo. Opravičevanje vlade, da se je za tak ukrep odločila zato, da bo zbra- la dodatna proračunska sredstva, ki jih bo namenila pri spopadu s svetovno finančno in gospodarsko krizo, so neutemeljena. Veliko bolje bi bilo, da bi ta sredstva pustila gospodarstvu in prebivalstvu, da jih lahko troši za ta namen, kot pa, da to namesto njih počne država. Ukrep vlade je še posebej nerazumljiv tudi zato, ker vlada ni sprejela še nobenega konkretnega ukrepa za razbremenitev gospodarstva. Zaenkrat ga je samo še bolj obremenila! Glede na to, da se Sloveniji napoveduje nižja gospodarska rast, kot je bila le-ta v času vlade, ki jo je vodil Janez Janša, so nam takšne poteze Pahorjeve vlade popolnoma nerazumljive. In namesto, da bi bila vlada enotna ter bi podprla dobronamerne predloge opozicije v teh časih, ko se borimo, da kriza pri nas ne bi nastopila oz. bi bile morebitne posledice krize čim manjše, se Pahorjeva vlada rajši ukvarja sama s seboj ter z notranjimi kadrovskimi težavami in prestižnim bojem, kdo je močnejši v novi vladni koaliciji. Je pa Pahorjeva vlada zelo uspešna na nekem drugem področju - izvaja se pravi kadrovski tsunami, čeprav je predsednik vlade dejal, da tega ne bodo izvajali. Med tako zamenjanimi so tudi nekatere osebe iz naše občine (tako je bil npr. z mesta generalnega sekretarja Državnega zbora zamenjan mag. Lovro Lončar, z mesta člana Nadzornega sveta Elektro Slovenija dr. Leon Cizelj itd. - več o teh zamenjavah lahko preberete na spletni strani www.sds.si). Robert Hrovat, poslanec SDS v Državnem zboru RS www.roberthrovat.sds.si Tudi v Domžalah so SDZ-jevci pred 20 leti orali demokratično politično ledino (od leve proti desni): Tomaž Štebe, Janez Stibrič, Anton Tomažič. Dvajseta obletnica ustanovitve Slovenske Demokratične Zveze (SDZ) 11. januarja 1989 je bil za nastanek in vzpostavitev demokracije v Sloveniji zgodovinski datum - v Cankarjevem domu v Ljubljani je bila ustanovljena Slovenska Demokratična Zveza (SDZ), ki je bila nosilna stranka Koalicije DEMOS. Ta je imel kot vodilni točki svojega programa zapisano osamosvojitev Slovenije od komunistične Jugoslavije (SFRJ) ter vzpostavitev demokracije v Sloveniji. Kmalu po ustanovnem zboru SDZ v Ljubljani je sledila iniciativa za ustanovitev SDZ tudi v Domžalah. Ob obletnici ustanovitve SDZ na državnem nivoju je bil v Ljubljani pogovor, ki ga je vodila novinarka in zgodovinarka Rosvita Pesek, sodelovali pa so dr. Dimitrij Rupel, prvi predsednik SDZ, Hubert Požarnik, drugi predsednik SDZ in vodja volilnega štaba DEMOS-a, dr. Rajko Pirnat, član vodstva SDZ ter sekretar za pravosodje in javno upravo v Demosovi vladi, prisotni pa so bili tudi številni ustanovni člani SDZ. Novinarka in zgodovinarka Rosvita Pesek je pojasnila, da je bilo zanimanje za SDZ na ustanovnem kongresu v Cankarjevem domu tolikšno, da je bila dvorana polna in da je zmanjkalo pristopnih izjav. Slovenska Demokratična Zveza (SDZ), kot pravi Peskova, je bil »možganski trust«, ki je v veliki meri oblikoval Demosovo politiko. Na pogovoru, ki je sledil, je dr. Dimitrij Rupel med drugim dejal, da je bila ustanovitev SDZ pomemben, veličasten, celo čudežen dogodek ter je skupaj z ostalimi strankami DEMOS-a pomenil konec enopartijskega političnega sistema. Dr. Rajko Pirnat je zatrdil, da so bili to zares idealistični, prelomni časi, saj smo ujeli duh časa, spremenili družbeni sistem in prvič v zgodovini dosegli, da smo Slovenci ustanovili svojo suvereno državo. Pojasnil je, da je suvereno državo zahtevala že Majniška deklaracija iz leta 1989. Drugi predsednik SDZ, Hubert Požar-nik, je povedal, da je bilo za ustanovitev SDZ potrebno imeti tudi državljanski pogum in vizijo. Tudi v Domžalah je kmalu prišlo do pobude o ustanovitvi SDZ - pobudnik je bil Anton Tomažič in prvič smo se zbrali kar pri njem doma, saj uradnih prostorov še nismo imeli. Prva lastovka (SDZ) v občini je že najavljala politično pomlad, začeli smo s trdim delom: prvi predsednik SDZ v Domžalah je postal Anton Tomažič, tajnik pa Janez Stibrič, ki je bil hkrati tudi kooptiran v Uredniški odbor Občinskega poročevalca (sedaj Slamnika) in je bil prvi član demokratično ustanovljene stranke v uredništvu Občinskega poročevalca, uradnega glasila SZDL Domžale, kot se je tedaj imenoval. Čakalo nas je veliko dela in največ pozornosti smo namenili krepitvi SDZ, ustanavljanju novih pomladnih strank v Domžalah ter podpisovanju Majniške deklaracije, ki je imela v svojem besedilu za tedanjo komunistično oblast pregrešno dejanje - odcepitev Slovenije od Jugoslavije. Pomagali smo pri ustanovitvah Socialdemokratske zveze Slovenije (sedanje SDS), Zelenih in Krščanske demokratske stranke (sedanje Nove Slovenije), saj smo se v SDZ zavedali, da moramo tudi v Domžalah na prvih svobodnih in demokratičnih volitvah po 2. svetovni vojni oblikovati koalicijo DEMOS ter poskrbeti za čim širšo paleto pomladnih strank. Na prvih demokratičnih volitvah je bil Anton Tomažič nosilec liste SDZ za volitve v tedanjo Republiško skupščino, Janez Stibrič pa nosilec liste DEMOS za občinsko skupščino (oba sta bila izvoljena). Izvoljen je bil tudi Tomaž Štebe, ki je bil kasneje nekaj časa tudi predsednik domžalskega Izvršnega sveta. V starih številkah tedanjega Občinskega poročevalca, kasneje Slamnika, se da razbrati, s kakšnimi težavami smo se tedaj ubadali (prisluškovanja našim telefonskim pogovorom, ostri odzivi in napadi na nas v časopisju itd.), kako nas je komunistična partija sprva jemala kot neko neresno stvar ter kdo vse od tedanjih in tudi sedanjih aktivnih politikov je bil takrat proti osamosvojitvi Slovenije. A mi se nismo dali, bili smo zraven, ko se je uvajala demokracija (tudi) na Domžalskem in na to smo lahko upravičeno ponosni. Zahvala pa gre tudi vsem ostalim, ki so tedaj pomagali soustvarjati slovensko pomlad ter so si upali v takratnih svinčenih časih zo-perstaviti komunistični partiji. J.S. STAREJSI - MLAJŠI stran 10 Iskrene čestitke ob 90. rojstnem dnevu Vinko Kabaj -zaljubljenec v letalstvo Ko sem pred kratkim skupaj z županom Občine Domžale, To-nijem Dragarjem, na njegovem domu v Preserjah, na Tovarniški ulici 5, kjer živi s hčerko Zvonko, obiskala gospoda Vinka Kabaja, sem bila prijetno presenečena. Gospod, ki je 6. januarja praznoval 90. rojstni dan, me je presenetil s svojo življenjsko zgodbo, ki je tesno povezana z letalstvom, predvsem pa me je presenetil s svojim mladostnim videzom, čilostjo in spomini, ki so kar vreli na dan. Pravzaprav pomoči sina Aleksandra in hčerke Zvonke, ki se jima je pridružila tudi vnukinja Urška, sploh nismo potrebovali. Gospod Vinko se je v prijetnem pogovoru spomnil prav vseh dogodkov, v katerih ima v njegovem življenju poleg jadralnih letal posebno mesto legendarni Stranko Bloudek, ki je vedno zagovarjal natančnost in mu je ob prvem srečanju svetoval: »Vprašaj, če ne veš.« Njegovih besed ni nikoli pozabil. Sicer pa lepo od začetka, ki se je za mojega sogovornika Vinka Kabaja začel 6. januarja 1919. leta v Bra-slovčah, od koder se je po očetovi smrti - oče Alojz je bil borec generala Maistra in je padel severno od Dravograda - preselil k dedku, nadučitelju v Komendi. Otroštvo je bilo prijetno, po zaslugi strica Vladimirja Kabaja pa je že pri osmih letih postal član ljubljanskega aero kluba Naša krila. Letalstvo je tako postalo najpomembnejši del njegove mladosti in življenja. Spremljalo ga bo do smrti, saj je častni član Aerokluba Ljubljana, katerega sekretar je bil več kot 27 let. Svoje »letališče« so imeli na prostoru sedanjega BTC-ja, zaradi katerega so se morali preseliti. Novo letališče so iskali na Brniku in na Mengeškem polju v bližini Leka, pa ni uspelo in gospodu Vinku je še danes žal, saj bi letališče lahko gledal kar skozi okno prijetne dnevne sobe v Preserjah, kamor sta se s hčerko Zvonko preselila pred petimi leti. Prve »skoke« z jadralnim letalom je naredil že leta 1933 na letališču v Polju, s klančine, kot rad pripoveduje: »To je bila za nas mulce izvrstna zabava. Stali smo v vrsti in tekmovali, kdo bo večkrat sedel v letalo.« Leta 1937 je postal tudi motorni pilot, vsa leta do leta 1940 pa je vsako poletje po en mesec preživel v jadralnem centru na Blokah, na kar ga vežejo še posebej prijetni spomini. Rad obuja spomine na prijetno delo v ljubljanskem aero klubu, v katerega je privabil vrsto prijateljev iz Domžal, njegove oči oživijo, ko se spominja vrste letalskih mitingov, katere je obiskovalo po več tisoč obiskovalcev, ki so jih piloti navduševali s svojimi vragolijami. S Stankom Bloudkom, s katerim se je srečeval tudi ob ledeni ploskvi bivše Ilirije, ob kateri je gospod Vinko naredil ograjo, sta se srečevala predvsem pri gradnji letal, saj je znal ing. Bloudek risati - »bil je konstruktor letal«, gospod Vinko pa je s svojim strokovnim znanjem, ki ga je nenehno dograjeval, pomagal pri gradnji letal. Iz njune »delavnice« sta tako prišli letali »Lojze« in »Skobec«, prvo slovensko jadralno letalo pa se je imenovalo KB 11. Znanje gospoda Vinka s področja varjenja pa je, kot boste lahko prebrali kasneje, postalo skoraj legendarno. »Letala so se v začetnih letih pri nas delala »na roke«, se spominja gospod Vinko, ki je neštetokrat jadral po slovenskem nebu. Nekoč mu je na 1.500 metrih delala družbo tudi veverica. Rad se spominja izpitov za pilota. Najprej je med prvimi naredil ABC izpit - alfa in omega tedanjega znanja, kasneje je opravil tudi izpit za srebrni C, ko je z jadralnim letalom letel več kot 5.000 metrov visoko. Z obema izpitoma je povezana gradnja letališča pri Cerkljah na Dolenjskem, predvsem pa tovarištvo, prijateljevanje s sodelavci in velika ljubezen do letalstva, do pilotiranja . . . In ko danes poslušaš jubilanta, si ga lahko kar predstavljaš, s kakšnim žarom je opravljal vse, kar je povezano z letalstvom. Rad se spominja številnih prijetnih dogodkov v letalstvu, kjer so leta 1957 v Litostroju pripravili veliko razstavo, še posebej pa je s svojim prizadevnim delom in poznavanjem zgodovine letalstva pomagal pri pripravi in izdaji knjige Letalstvo in Slovenci, v kateri ima tudi sam zelo pomembno vlogo. Ob listanju te knjige smo našli veliko fotografij, ki pričajo o njegovi zelo pomembni vlogi v zgodovini slovenskega letalstva. Ob tem se spomni tudi Aerokluba Domžale, prijateljev in sodelavcev - mizarja Ivana Lavriča, soseda Korbarja iz Preserij, Staneta Rapeta in drugih, s katerimi je tako ali drugače sodeloval. Kot ugotavljajo njegovi prijatelji iz letalstva, o tem pa sva se z županom prepričala tudi ob obisku, je gospod Vinko še pri devetdesetih izjemno pozitivno naravnana osebnost. Ob življenjskemu jubileju so tudi napovedali, da bodo izdali črtice Vinka Kabaja, zapise iz njegovega letalskega življenja, ki so dragoceno pričevanje, saj so nastali v mladostni navdušenosti in lepo odsevajo ozračje v takratnem Centru jadralnega letenja na Blokah. Gospod Vinko Kabaj je zadnjič pilotiral v letu 1975, sicer pa se rad udeležuje različnih letalskih mitingov, na katere ga vabijo prijatelji. Tri desetletja je bil zaposlen v Litostroju »na turbinah«. Bil je projektant, konzultant za turbine, po celi nekdanji Jugoslaviji ekspert za antikorozijo, njegovo zadnje delovno mesto pa je bilo v Nuklearni elektrarni Krško. »Povsod sem imel prste zraven,« se z nasmehom spominja, kako so ga klicali po celi nekdanji domovini - ob novogradnjah ali večjih popravilih, kjer je vselej pomagal s svojim strokovnim znanjem - predvsem s področja problematike antiko-rozije. Ko poslušaš prijetno govorjenje, polno imen in priimkov sodelavcev, ki jih kljub več desetletni odmaknjenosti ni pozabil, si presenečen, saj je sogovornik kot odprta knjiga, katere listi so polni nepozabnih dogodkov. Nobene od pomembnejših delovnih nalog, ki jih je opravljal, ni pozabil, pa naj je bilo to v Beočinu, cementarni Anhovo, v Sarajevu, kjer je bil nekaj let kot projektant mostov, gradnji mostu čez reko Stanijo ali na progi Brčko-Banoviči, kjer je sodeloval pri gradnji železniških mostov. Čeprav neprijeten ima v njegovih spominih pomembno mesto tudi nesreča, ko mu je konec leta 1964 v glavo »priletel« del propelerja. »Tudi to je del življenja,« pravi in zanesljivo mu še danes v glavi odzvanjajo besede: »Pošljite Kabaja, on bo vedel, kaj narediti. . .« Pilot Vinko Kabaj pa je imel še eno ljubezen, ki ji tudi zaradi let ne na-menj a več svoj ega časa. Je tudi znani alpinist, ki je precejšen del svoje mladosti in srednjih let namenil planinam. »Kamniške planine ima v žepu,« sta nam povedala njegova otroka, Aleksander Kabaj, ki ga poznamo kot uspešnega podjetnika na področju telekomunikacij, ter hči Zvonka. Sicer pa se sogovornik najraje spominja svojega znanstva z znamenitim alpinistom Jožetom Čopom, ki ga je naučil plezanja, tako da je preplezal severno steno Grintavca, kar nekajkrat pa se je povzpel tudi na Triglav. Spomini, ki lepšajo življenje, so spremljani s pogledom na Kamniške planine, ki jih gospod Vinko Kabaj lahko gleda skozi okno. V pogovoru pa ni pozabil tudi na prijateljevanje s še enim znamenitim Slovencem - Ludvikom Staričem - Letečim Kranjcem, motoristom, ki se je neizbrisno zapisal v zgodovino slovenskega motociklizma. Župan Toni Dragar je gospodu Vinku Kabaju ob njegovem 90. rojstnem dnevu iskreno čestital in mu zaželel veliko zdravih in prijetnih dni. Iskrene čestitke ob 90. letnici, spoštovani Vinko Kabaj, in hvala za prijazen pogovor ter prispevek k slovenskemu letalstvu. Vera Vojska Uspešno leto 2008 za društvo Jesenski cvet Hitro je prišel december in konec leta, ko je bilo toliko dela, da sploh nismo opazili teme. Pisanje voščilnic, priprava praznovanj in uživanje ob prebiranju prejetih voščil ob druženju v naših skupinah je bilo polno svetlobe in veselja. »V letu 2009 nam vsem želim čim več ujetih lepih trenutkov drugemu z drugim in bogatih sadov našega druženja. Ne pozabimo na to, da za srečno in zadovoljno življenje poleg materialnih dobrin potrebujemo ob sebi še druge ljudi. Darujmo to, kar imamo in dobili bomo to, kar potrebujemo.« To lepo voščilo nam je poleg veliko drugih poslala predsednica Zveze društev za socialno geron-tologijo Slovenije. Za društvo Jesenski cvet je bilo leto uspešno. Uresničili smo vse načrte in še več. 24. oktobra je bil dan odprtih vrat v Knjižnici Domžale. Dvorana je bila okrašena z ročnimi deli članic in voditeljic društva. Predsednica društva Vlasta Rozman je pozdravila vse navzoče povabljene goste in člane ter se zahvalila Knjižnici Domžale za prelep prostor, občinam Intervizija 08-021 Pizzerija Jaka Homec Domžale, Mengeš, Lukovica, Moravče in Trzin za finančno podporo ter Zvezi društev za socialno gerontologijo Slovenije za strokovno vodenje programov društva. Direktorica Knjižnice Domžale, mag. Barbara Zupan Oberval-der, in knjižničarka Sonja Perne sta nam predstavili ponudbo knjižnice in nas povabili, naj obiščemo knjižnice v vseh petih občinah. Skoraj vse skupine Jesenskega cveta so se pripravljale za nastop že mesec prej. Pripravili smo različne umetniške točke: od prebiranju pesmi, ki so jih napisali člani, petja ... Program je uspešno vodila Marija Radkovič. Popoldan smo si ogledali film Utrinki z medgeneracij-skega tabora 2008 v Strunjanu, po njem pa je potekala predstavitev dela v skupini starih ljudi za samopomoč. Pridobili smo nekaj novih članov in prostovoljcev za vodenje skupin. Sledila je predstavitev diplomske naloge Skupine starih za samopomoč - Medgeneracijsko druženje in prispevki h kakovostni starosti avtorice Mojce Selko. Zaključek dneva odprtih vrat z evalvacijo voditeljev je bil uspešen. 4. decembra si je okrog 80 članov in voditeljev v dvorani knjižnice ogledalo film o staranju in demenci - Beležnica. Praznovanja treh dobrih mož smo pripravili v skupinah, kjer je vsak voditelj prejel darilca za svoje člane, voditelji pa smo leto v prijetnem druženju in ob izmenjavi izkušenj ter voščilu za vse dobro v letu 2009 zaključili 23. decembra v pizzeriji Jaka na Homcu. Jožica Trstenjak Dražgoše 2009 Tudi letos smo taborniki Rodu skalnih taborov iz Domžal od Rodu bičkova skala iz Ljubljane dobili povabilo na pohod po poti Cankarjevega bataljona iz Pasje ravni do Dražgoš. Za pohod smo se odločili štirje pohoda željni taborniki in v soboto, 10. januarja, ob 19.22 (GMT+1) pod okriljem »komandanta« Roka Koncilje - ROKca odrinili do Bežigrada, kjer smo se sestali z ljubljanskimi taborniki in nato nadaljevali svojo pot proti Pasji ravni. S pohodom smo pričeli točno ob polnoči. Preživeli smo dolgo, hodili smo kar devet ur in pol, in zares mrzlo noč, ponekod smo izmerili kar -28°C, na trenutke pa tudi malce utrujajočo, vendar je veselje ob prihodu na cilj in vse lepote narave, ki smo jih videli na poti (beri: prečudovit sončni vzhod sredi idilične pokrajine), vse spomine na težke trenutke odtehtalo stran. Zdaj smo vsi že pozabili na žuljava stopala, mraz, zaledene-le brade, kupe snega, pomanjkanje spanca, lakoto ... in se že veselimo naslednjega leta in vnovičnega pohoda. ZDRAVO! Črt Jašovič Glas Svobodne Jelovice 2009 Tokratno tekmovanje je potekalo v Zgornji Besnici pri Kranju, na šoli, ki je kot iz pravljice locirana nekje na podeželju, okrog nje pa sama milina in gozd. Iz Rodu skalnih taborov Domžale sta v kategoriji gozdovnikov in grč tekmovali dve ekipi. Ob prihodu zgodaj zjutraj nas je premrazilo, prijeten sonček in nekaj centimetrov snega na progi pa nas je navdušilo in ogrelo. Proga fizično ni bila zahtevna, zato so tekmovalci v cilj hodili dobre volje in nasmejani ter z novimi doživetji, saj so morali na progi pokazati svoje znanje v prvi pomoči, signaliziranju, iskanju ranjenca ter orientaciji. Na koncu sta ekipi RST osvojili 2. mesto v kategoriji gozdovnikov in 5. mesto v kategoriji grč; ekipa GG - Ježki je bila prvič na tekmovanju kot samostojna ekipa članov enega voda. Domov smo odšli zadovoljni, polni novih doživetij in v upanju, da se naslednje leto spet udeležimo tekmovanja. Matjaž Čajanka Čajanka na Četi veselih prijateljev v Dobu je potekala zelo prijetno. Sodelovali smo s četo hitrih p'šancev iz Ihana, s katero smo se zelo dobro ujeli. Pripravili smo štiri različne delavnice: izdelovanje obročkov za rutko iz pene z Ireno, barvanje obeskov iz mavčnih odlitkov s Tadejo, petje pesmic ob kitari z Eriko in igranje igrice taborniške igrice morilca (t. j. igrica, pri kateri z mežikanjem ubiješ nasprotnika) z Mitjem. Otroci so se zelo zabavali in si ustvarili kup izdelkov, ki so jih odnesli domov. Delavnice so trajale uro in petnajst minut, nato pa se je pričelo novoletno rajanje ob ritmih Bepopa ter sladkanje s slaščicami, piškoti in slanimi prigrizki, za katere so poskrbeli naši otroci. Za zaključek smo odšli ven, se postavili okrog drevesa, si prižgali svečke in si zaželeli sveže novoletne misli. Stela v v Čajanka Čete letečega gamsa Komaj smo zabredli v novo taborniško leto, že je na domača vrata potrkal veseli december. Mesec veselja, ljubezni, praznovanj ... December je prav poseben mesec tudi za tabornike, saj že vrsto let organiziramo čajanke. Tudi vodniki iz čete letečega gamsa letos nismo počivali, ker pa nismo imeli idej, kako in kaj, smo na pomoč poklicali kar Petra Pana, ki je otroke za trenutek popeljal v pravlijčni svet. V pravljični deželi so se pomerili v jedi čokolade, skrivanju v vreče za krompir, izdelovanju kljuke za kapitana Kljuko, na koncu pa so Petru Panu pomagali osvoboditi ujeto indijansko princeso. Kot se za pravo čajanko spodobi, nam ni primanjkovalo vročega čaja in kupa sladkarij, na koncu pa je sledilo še obdarovanje. Črt Jašovič f Center tehnike in gradnje Črnuče P$i k;sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče, tel.: 01/560 61 00 <» ■ j". -'--j m TJ ■Vi ■, -i» _ P Zaščita vetrobranskega stekla alu, proti zmrzovanju; dim.: 255 x 100 cm Nosilec smuči Carv magnetni, za en par slalom, carving ali tekaških smuči 29,90 EUR m % Ponudba velja do 11. 2. 2009 oz. do prodaje zalog. Nakupi s kartico Mercator Pika in določeno število zbranih pik, vam lahko v določenem bonitetnem obdobju prinesejo dodatni 3 do 6 odstotni popust. F — Mercator najboljši sosed prilagAjAmo prodaj ßnOUjg Od 15. januarja dalje do odprodaje zalog izkoristite IZREDNE POPUSTE na označene POMIVALNE STROJE. Popust se obračuna pri blagajni. Mercator najboljši sosed 60 Ičt KOLEDAR PRIREDITEV stran 12 PETEK, 23. JANUAR 2009 KDAJ: 20.00 KJE: KUD Ihan Vabljeni na Etno rock Kišto - koncert s Kontrabanti in Aritmijo. Koncert je orgniziran v okviru Dnevno kulture. SOBOTA, 24. JANUAR 2009 KDAJ: 20.00 KJE: Dom kulture Kamnik Študentski klub Domžale vas v okviru Dnevo kulture - DNK festivala vabi na Fourklor in Glej ga zlomka! NEDELJA, 25. JANUAR 2009 KDAJ: 20.00 KJE: KD Franca Bernika Domžale Vabljeni na zaključno predstavo kulturnega festivala DNK: Improliga -Dva na 2! Vse prireditve v okviru DNK so brezplačne. PONEDELJEK, 26. JANUAR 2009 KDAJ: ob 10. in 17. uri KJE: Knjižnica Domžale Vabimo vas na pravljični maraton: branje pravljic Svetlane Makarovič, ki poteka od 5. do 28. januarja, vsak dan ob 10. in 17. uri, v Knjižnici Domžale. TOREK, 27. JANUAR 2009 KDAJ: 18. 00 KJE: Rdeča dvorana Domžalskega doma Mladinski svet Domžale vabi na neformalno srečanje članov in članic, kjer bomo imeli v neformalnem pogovoru možnost izmenjave dobrih praks, govorili bomo o prihajajočem zboru MSD-ja in se spomnili zadnjih dveh let delovanja. Naj ne mine dan brez knjige Tudi letošnji mohorski knjižni dar nadaljuje poldrugo stoletje staro izročilo. Zbirka prinaša bogato bero knjig, ki bo zadovoljila vse bralne okuse. MOHORJEV KOLEDAR 2009 prinaša množico raznovrstnih astronomskih podatkov, setvenih nasvetov in prispevkov o aktualnih in zgodovinskih temah, razvedrilne strani ter podatke iz življenja vseh treh Mohorjevih družb. Namizni koledar 2009 nosi naslov SLOVENSKI KRAJI - MINULOST IN ZDAJŠNJOST. Ob koledarskih informacijah je na voljo več kot petdeset starih razglednic slovenskih krajev - hkrati s posnetkom sodobnega stanja. Merilo izbora je večinoma nekdanje število mohor-janov. Slavistka in literarna zgodovinarka Irma Ožbalt je napisala povest ANKA (Slovenske večernice 158). V knjigi obuja spomine na svoja mlada leta med drugo svetovno vojno in tik po njej. Spomini so grenki, saj je morala avtorica zaradi ideoloških pritiskov zapustiti domovino. Knjiga je zelo berljiva, njena vrednost pa je v ponovnem prebujanju časov, krajev in ljudi. Priznani slovenski zgodovinar Stane Granda v delu MALA ZGODOVINA SLOVENIJE govori »o naših krajih, ljudeh, navadah in dogodkih, o preteklosti ozemlja Slovenije, slovenskega naroda in samostojne slovenske države, v luči spoznanja, da dogodkov ne določa le brezosebna objektivnost, ampak smo ljudje sredi njih živi in tudi odgovorni,« beremo v spremnem besedilu. Marie-Claude Delahaye v priročniku V PRIČAKOVANJU OTROKA odstira, kaj se dogaja mami in otro- j^tf/j stari V bližini '■ Arboretuma Radomlje Za vse tiste, ki še niste okusili slastnih jedi z odprtega žara, se na lokaciji bivše gostilne Šraj ob prijetnih zvokih hišnega ansambla starogradske glasbe v simpatičnem in prijetnem ambientu, izvrstni hrani in izbrani kapljici, ponuja možnost užitkov in doživetja nepozabnih dni in večerov. Pri nas se bodo prijetno počutile zaključene skupine, poskrbeli bomo tudi za vaše najmlajše, zato ne odlašajte in se dogovorite za termin. NA REZERVACIJO 10 % POPUSTA. Informacije in rezervacije na tel: 051414 515 ali rezervacije@starivoz.si KDAJ: 19. 00 KJE: Knjižnica Domžale Vabljeni na potopisno predavanje New York, po katerem se je sprehajal svetovni popotnik Tone Obadič. Vstop je prost! Vabljeni! SREDA, _ 28. JANUAR 2009 KJE: Knjižnica Domžale Vabimo vas na razstavo ilustracij Pravljični svet Svetlane Makarovič. Razstava otroških likovnih del, ki so prispela na natečaj, bo na ogled še do 31. januarja. Avtorice Alenka Sottler, Suzi Bricelj in Andreja Peklar. ČETRTEK, 29. JANUAR 2009 KDAJ: 18. uri KJE: Knjižnica Domžale Vabljeni na slavnostni zaključek meseca Svetlane Makarovič z razglasitvijo nagrajencev likovnega natečaja in predstavitvijo avtoric razstave »Pravljični svet Svetlane Makarovič« ilustratork Alenke Sottler, Suzi Bricelj in Andreje Peklar. Vabljeni na ogled podob Svetlaninega pravljičnega sveta. Vstop je prost! PETEK, 30. JANUAR 2009 KJE: Gospodarsko razstavišče, Ljubljana Vabljeni na dogodek Informativa 09, ki bo poskrbel, da bodo imeli mladi čim več informacij o možnostih izobraževanja, štipendiranja in zaposlovanja v Sloveniji in tujini. TOREK, 10. FEBRUAR 2009 KDAJ: 17.30 KJE: Rdeča dvorana, Domžalski dom (bivša knjižnica) DPNTI vas vabi na aktivno delavnico na temo droge z naslovom: Kako se izogniti odvisnosti in kako pomagati odvisniku. Na delavnici si bomo skupaj ogledali kratek film o drogah, po filmu pa bomo poskušali sami odkriti, kakšne so negativne izkušnje, ki jih prinaša odvisnost. Izvedeli bomo, kaj sploh je odvisnost in kakšne vrste odvisnosti poznamo. ku med nosečnostjo. Opozarja, na kaj naj bomo pozorni. Mohorjeva v sodelovanju s pristojnim ministrstvom dodaja poglavje o starševskih pravicah v naši zakonodaji. Angleški psiholog Roy McClou-ghry govori v delu BOG, LJUBEZEN IN VSE DRUGO o tem, kar najstnikom buri in vžiga domišljijo in telo. V kaosu mnenj in različnih praks vztrajno išče poti spoštovanja človeka do samega sebe, do sočloveka in do skrivnosti življenja, ki jo nekateri imenujemo Bog. Mohorj eva družba Celje poleg redne zbirke ponuja še pestro izbiro knjig. Erich Kästner je eden najboljših nemških mladinskih pisateljev in veseli smo, da se je založba odločila ponatisniti njegova najboljša dela. Tokrat je pred nami zgodba PIKICA IN TONČEK, ki je navduševala že mnogo generacij. »Vžigalice, kupite vžigalice, gospe in gospodje,« vzklika Pikica, ki z oslepelo gospo berači na Ribiškem mostu sredi mesta. Njena starša o tem seveda nič ne vesta in živita v prepričanju, da sta svojo ljubo deklico zaupala v varne roke gospodične Roženkrančeve. Pa je ta res tako zaupanja vredna, kot se kaže? Ko se stvari zapletejo, je ob Pikici k sreči njen prijatelj Tonček. »Pa saj tudi Pikica ni od muh,« pravijo pri založbi. V zbirki kratkih zgodb VSAKDANJA SPOMINJANJA Vinko Mö-derndorfer ponuja bralno poslastico, o kateri Ciril Zlobec pravi: »Čeprav gre za avtobiografsko zastavljena besedila, vendar diha iz njih pisateljeva naklonjenost do malih, v naši vsakdanjosti neopaznih ali celo prezrtih ljudi z obrobja, naša, slovenska in hkrati obče človeška tako imenovana molčeča množica ...« Profesorja na ljubljanski fakulteti za arhitekturo, dr. Jože Marinko in dr. Leon Debevec, sta pripravila izčrpen in s slikami ter z risbami podprt pregled razvoja arhitekture, izhajajoče iz rešitev v antični dobi in naslanjajoče se nanje, z naslovom VPLIV ARHITEKTURE V ANTIKI. Pred bralci se vrstijo različne stavbarske prvine in arhitekturni slogi skozi čas, pri čemer se med zgledi ponujajo tudi dela naših arhitektov. Knjiga nima le strokovne vrednosti, ampak je zasnovana in izpeljana tako, da nagovarja tudi ljubiteljskega bralca. Na enem kraju je tako zbrano vedenje o najrazličnejših izpeljavah antične arhitekturne umetnosti. Besedo knjigi na pot je napisal akad. Alojz Rebula. NEMI KRIKI SPOLNE ZLORABE IN NOVO UPANJE je delo Tanje Repič, ki obravnava tematiko spolne zlorabe v slovenskem prostoru. Avtoričine ugotovitve in sugestije so podprte z lastnimi raziskovalni- mi izsledki v okviru relacijske družinske terapije in raziskavami drugih raziskovalcev, kar daje celotni knjigi posebno tehtnost in vrednost. HENRI BERGSON, INTUICIJA IN MISEL je delo Andreja Capudra, ki nam podaja misel filozofa Bergsona in naj bi razbistrila nekatera temeljna vprašanja o človekovi biti, o njegovi poklicanosti za velike izbire in dejanja. TOMAŽEV SIMPOZIJ V RIMU z nizom prispevkov odkriva življenjsko pot škofa Ivana Jožefa Tomaža. KATEHEZE O APOSTOLIH je delo Benedikta XVI. in v delu razlaga odnos Jezusa Kristusa do Cerkve. Zbirka molitev LITANIJE BREZ KONCA je delo Pavla VI. IZ MOJE BELEŽNICE sv. Bernardke Soubirous je delo, ki je izšlo ob 150-letnici prikazovanja lurdske Marije. Tatjana Kokalj Ze ptički čivkajo, da je v Ihanu Mešani pevski zbor Slamnik! Informacije: Mitja Gregorič (041/930-584) ali Ana Černe (041/274-284) Občina Domžale Povabilo k javni razpravi Občinski svet Občine Domžale je na svoji 23. seji, 17. decembra 2008, sprejel predlog Programa kulture Občine Domžale za obdobje med leti 2008-2011. Vabimo vse institucije, društva in posameznike, ki delujejo na področju kulture, da sodelujejo v javni razpravi in pošljejo svoje pisne predloge, komentarje in pripombe na predlog programa na Občino Domžale, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Predloge, komentarje in pripombe pošljite do vključno 9. marca 2009. Predlog programa kulture lahko dobite na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Domžale, v času uradnih ur ali na spletni strani Občine Domžale www.domzale.si. Župan Toni DRAGAR (IZ)BR@NO iz Knjižnice Domžale ODRASLI • Tone Pavček: CAS DUŠE, CAS TELESA (četrti del), Slovenska matica, 2008 Prva knjiga s takim naslovom je izšla že leta 1994. V teh spominskih, pričevanjskih, esejističnih, liričnih in epičnih zapisih pesnik Pavček piše o svoji intimni in družbeni biti. Z njimi se pesnik dotika stvari, ki se jih v poeziji ne ali pa se jih tam le bežno. Dolgo življenje, mnoga znanstva in odličen spomin so poskrbeli za obilno in pestro gradivo. Nekaj najzanimivejših tem iz četrte knjige: svet Sečovelj-skih solin, začetki Slovenskega mladinskega gledališča (bil je zraven), krivica, ki se je za življenja godila Franu Albrehtu in se je po smrti zgodila Antonu Trstenjaku; pa tudi o tako zasebnih zadevah, kot so ljubice ali čudež, ki se je »dogodil« kot glas iz transcendence. Vse je popisano z veliko tankočutnostjo in hkrati živahno. • W. W. Atkinson: VIBRACIJE MISLI: zakon privlačnosti v svetu misli, Julija Doria, 2008 V tej knjigi avtor piše o moči misli. Pravi, da je misel moč - manifestacija ali izraz energije - z magnetno močjo privlačnosti. Piše o tem, kako pomembna je naša volja, sila močne volje, kako se z njo premaga največje ovire. Torej govorimo o zakonu privlačnosti v svetu misli. Tako kot razmišljamo, take vibracije navzven tudi pošiljamo. Teh vibracij z našimi petimi čuti ne zaznavamo, to pa še ne pomeni, da ne obstajajo. Znebiti se moramo strahu in skrbi, starih mentalnih navad ter si privzgajati nove. Ko se znebimo strahu, bomo tudi želene cilje lažje dosegli. Predani moramo biti želenemu cilju. Stremeti moramo k temu, da v vsakdanjem življenju sprejmemo delovanje zakona privlačnosti. Um je potrebno naravnati na načela poguma, zaupanja in uspeha. Potrebno je sprejeti najboljše, kar se lahko dobi v svetu misli. • Jason Epstein: ZALOŽNIŠKE ZGODBE, Cankarjeva založba, 2008 V zbirki Bralna znamenja, ki prinaša knjige o knjigah, je letošnjo jesen izšlo delo ameriškega urednika in založnika Jasona Epsteina. Založniške zgodbe so berljive insajderske izkušnje iz sveta založništva, oplemenitene z zanimivimi napovedmi sprememb, ki jih bodo vanj prinesle nove tehnologije: na primer njegova ideja o stroju, ki bo samostojno izdelal knjigo, je v času od izdaje knjige (2001) že zaživela. Espresso book machine (EBO), kot so napravo poimenovali, že deluje na več javno dostopnih krajih v ZDA in Avstraliji. Storitev »book on demand« uporabniku omogoča izdelavo katerekoli knjige, katere digitalni zapis je dostopen na strežnikih družbe (okoli 300 000 naslovov!). Storitev, o kateri bo zagotovo govora tudi v naših knjigotrških in bibliotekarskih krogih. Kljub temu Epstein meni, da nove tehnologije ne bodo izrinile klasične knjige. »Knjige, ki predstavljajo osnovni dialog med sedanjostjo in preteklostjo, knjige, brez katerih bi se naša civilizacija razkrojila, bomo še naprej shranjevali, brali in častili v klasični obliki.« OTROCI IN MLADINA • Susan Smith Nash: KLUB DOBRIH DEJANJ, Vodnikova založba, 2008 Najstnica Kithie živi z bratom in mamo - pozabljeno otroško zvezdnico, ki še vedno dobiva »čudaška sporočila« obsedenih oboževalcev. Kithie se zaradi brata Gusa znajde v težavah. V šolskem nahrbtniku, ki je bil njegova last, najdejo staro pištolo za paintball. Zaradi preplaha ravnatelj na šoli ustanovi »KLUB DOBRIH DEJANJ«. Kithie postane njihova predsednica. V klub se včlanijo predvsem otroci, ki imajo resne težave: slaba družba, droge, kajenje, ločitev staršev, izostajanje od pouka ... Članstvo v klubu vztrajno narašča, kajti učenci s svojimi akcijami delajo sama dobra dejanja: rešijo pevko, ki ostane brez otroka in denarja, pomagajo sošolki, da se njuna starša zopet pobotata, poiščejo izgubljenega očeta . Roman se srečno konča, veliko čudaških zgodb se dobro razplete. Knjigo, ki je izšla v zbirki Modra pomaranča, toplo priporočam v branje. Zavedati se moramo namreč, da je pomoč drug drugemu neprecenljivo dejanje. Eno dobro dejanje pa spodbudi druga dobra dejanja. • Myrna Neuringer Levy: ON JE POSEBEN, Založba miš, 2008 Desetletna deklica Karen preživlja počitnice sama z babico v koči ob jezeru. Babica želi, da se igra z dečkom iz sosednje koče, saj je ta edini otrok tam naokoli. Karen to ni všeč, saj se ji zdi deček čuden in nenavaden. Deček govori zelo počasi, strah ga je početi čisto običajne stvari, čudno se vede. Ugotovi pa, da zelo lepo riše in gradi, tako postaneta tudi zmagovalca v tekmovanju v gradnji peščenih gradov. Karen počasi izve, da ima Tommy motnjo v govornem razvoju in čeprav govori kot šestletnik, je pravzaprav njen vrstnik. Njuno poletno druženje preraste v poletno prijateljstvo. Topla zgodba, ki bo ogrela srca otrok in odraslih, zgodba, ki nas prebudi, da začnemo razmišljati o drugačnosti s spoštovanjem in ljubeznijo. • Nina Mav Hrovat: O KRALJU, KI NI MARAL POSPRAVLJATI, Mladinska knjiga, 2008 Nekoč je živel majhen kralj, ki je nenehno razmetaval sobane in ves čas ukazoval svojim podložnikom. Sobarice sploh niso mogle več tako hitro pospravljati, kot je on razmetaval . Nekega dne so se mu vsi skupaj uprli, da tako ne gre več. Zaklenil jih je kar v ječo. In potem se je cel dan igral in razmetal sobane. Kar petsto jih je razmetal! A zvečer si je vseeno zaželel pravljice, kot vsak večer, in crkljanja. A tudi svojo dojiljo je mali kralj zaprl v je č o . MEDIOTEKA • Mark Haddon: SKRIVNOSTNI PRIMER ALI KDO JE UMORIL PSA, Mladinska knjiga, 2005 (zvočna knjiga - 5 CD) Skozi oči mladega Christopherja spremljamo zgodbo polno intenzivnih čustev in zanimivih odkritij - predvsem pa polno iskrenosti. Christopher je namreč avtist in skozi njegovo doživljanje realnosti dobimo izreden vpogled v razmišljanje in doživljanje sveta pod vplivom te razvojne motnje, kot se ji sicer reče, čeprav se pogosto izkaže, da je naša »normalnost« veliko bolj »motena« kot »motenost« avti-stičnega najstnika. Že to, da - kot tudi sam ves čas ponavlja - Christopher ne zna lagati in govori le resnico, njegovo življenje naredi povsem drugačno kot je življenje povprečnega »normalno« razvitega človeka. Brez nepotrebnega blefiranja, hinavščine, laganja. Zgodba je grenko sladka, polna zanimivih spoznanj in preobratov in na povsem svež način spregovori o tragiki ponesrečenih odnosov med posamezniki v naši družbi. Izkušnja zvočne knjige je fascinantna tudi zato, ker zgodbo pripoveduje glas mladega fanta in se tako človek še veliko lažje vživi v zgodbo. Uredil in izbral Janez Dolinšek JAZZ v galeriji na prehodu v novo leto Dva večera vokalnega jazza: Playgrounds in Hyacinth December in januar sta bila v Galeriji Domžale zaznamovana z dvema odličnima razstavama ilustratorja Dušana Muca in slikarke Svetlane Jakimovske Rodic ter dvema večeroma odličnega vokalnega jazza, za kar sta poskrbeli dve mladi zasedbi: avstrijska iz Graza ter slovenska iz Maribora. Pri obeh sta za mikrofonom stali nadarjeni slovenski pevki. Letošnja sezona je zelo vokalno obarvana, saj lahko tudi proti koncu pričakujemo še eno pevko, Majo Remic z zasedbo Cafe Au Latin. Decembra so torej godli Playgrounds, januarja pa so vokalno misijo nadaljevali Hyacinth. Playgrounds je mlada zasedba, ki deluje predvsem po zaslugi graške glasbene akademije in tamkajšnjega jazzovskega oddelka, na katerem so se spoznali njeni štirje člani: Tjaša Fabjančič (vokal), Michael Lagger (klavir), Michael Ringer (bas) in Reinhold Schmölzer (bobni). Njihovo igranje je v prvi vrsti avtorsko, pri čemer si največ zaslug delita Fabjančičeva in Lagger, ki napišeta veliko večino skladb, hkrati pa pre-igravajo precej dobro prepoznavnih jazzovskih standardov v ustreznih predelavah in adaptacijah. To je bil koncert, ki sem se ga od obeh še najbolj veselil, saj so Playgrounds v neverjetno dobri formi, trojica na klavirju, kontrabasu in bobnih igra filigransko natančno, obenem pa z neverjetnim občutkom, ki zvokovno izkušnjo naredi mehko in žametno. Zvok je bil odličen, verjetno najboljši, kar sem jih doživel v galeriji, saj je zasedba igrala premišljeno, predvsem pa po pameti. Nihče ni forsi-ral, improvizacije so bile spontane, interakcija benda s pevko pa skoraj intuitivna. Slišali smo predvsem veliko mirnejših, bolj intimnih skladb, ki pa so na trenutke postale tudi prazničnemu vzdušju bolj primerno poskočne in razigrane. Mirno lahko rečem, da njihov koncert sodi med najboljše, kar smo jih slišali v okviru cikla Jazz v galeriji. Večino zaigranega bomo po besedah pevke Tjaše Fabjančič lahko preposlušali tudi na prvi plošči zasedbe, ki naj bi luč sveta ugledala kmalu. Ne dvomim, da bomo po albumu z veseljem posegli. Ker je nastop zasedbe Playgrounds decembra postavil zelo visoke standarde, je bila naloga Mariborčanov Hyacinth, ki so jih v galeriji nasledili januarja, dokaj zahtevna, vsaj v očeh ljudi, ki so bili prisotni na obeh koncertih. Priznam, da so tudi Ana Bezjak (vokal), Matej Hotko (kontrabas), Marko Črnčec (klaviature) in Gregor Kozar (saksofon) vokalno smer nadaljevali več kot uspešno, pa čeprav se kot zasedba sestajajo veliko bolj priložnostno kot Hyacinth. Črnčca in Kozarja smo v galeriji nekoč že poslušali, le da sta takrat igrala v povsem drugačnih zasedbah s povsem drugim izborom skladb. Tokratna bera je temeljila na jazzo-vskih klasikah, ki so jih praviloma igrali v zelo poskočnih verzijah, zato je koncert potekal v hitrejšem tempu. Kljub manjši avtorski izraznosti pa so Hyacinth postregli z nekaj zanimivimi priredbami, ki so praviloma raje višale hitrost, kot pa upočasnjevale. Dozdeva se mi, da sta tudi izvedbeno steber zasedbe Črnčec in Hotko. Oba prihajata iz popularnejših glasbenih voda, jazz pa je za njiju še vedno izredna strast, kar si nedvomno delita z Bezjakovo, ki je ob doživetih vokalih pokazala tudi veliko vsebinsko širino, ter s Kozarjem, ki je s svojimi solističnimi izleti dopolnjeval klasičen, a vseeno zanimiv jazzovski večer. Vokalni jazz je idealna vstopna točka v to malce zapostavljeno glasbeno zvrst, ki v naših krajih kljub dolgi tradiciji še vedno nima ravno veliko prostora niti možnosti za izvajanje, kar pa se tudi s pomočjo domžalskih koncertov počasi spreminja. M. J. I IV f! k' Srečno kulturno 2009 V novo leto z Violeto Tomič in ______v sestrami Trobec-Zagar Kulturno društvo Vir pri Domžalah nas je pod pokroviteljstvom Krajevne skupnosti Toma Brejca Vir 30. decembra povabilo v Kulturni dom na Viru na novoletno srečanje v Hotelu Babilon z Violeto Tomič in sestrami Trobec-Žagar. Prepolna dvorana je bila dokaz, da imamo v prazničnih dneh še kako radi kulturne prireditve, posebej tiste, ki prinašajo veselje in glasbo. Po voščilu Aleša Tekavca, podpred- sednika Sveta Krajevne skupnosti Toma Brejca Vir, smo prisluhnili monokomediji Hotel Babilon, v kateri se nam je v enajstih vlogah pridružila igralka Violeta Tomič, ki jo najbolj poznamo iz oddaje Najšibkejši člen. Mnogih njenih igralskih sposobnosti, s katerimi je navdušila, doslej nismo poznali, zato je bilo srečanje z enajstimi osebami, ki jih je predstavila, pravo presenečenje. Nenavadna zgodba o naivni ljubezni je navdušila vse prisotne, ki so se ob tem lahko prepričali, kako ni prav nič težko obvladati vsaj petih svetovnih jezikov. Prijeten večer, za katerega smo igralko nagradili z glasnimi aplavzi, se je nadaljeval s prijetnim darilom - pesmijo sester Trobec-Žagar, ki jih vodi Tamara Avsenik. Prikupne in odlične pevke so tudi na svojem nastopu na Viru, ki so mu morale dodati kar dve skladbi, največ pozornosti namenile izvajanju Avsenikove glasbe ter nam ob tej priložnosti predstavile tudi Slavka Avsenika mlajšega. Pevke so navdušile s kvalitetno izvedbo skladb in s simpatičnimi besedili ter s svojo hudomušnostjo in razgibanostjo razvedrile vse prisotne, ki bomo zanesljivo sledili prijaznemu povabilu predsednice Andreje, da se v letu 2009 večkrat dobimo na kulturnih srečanjih na Viru. Vera Kulturno društvo Jožef Virk Dob Otroci so z veverico iskali lešnik Dva veverički, žabica, ježek in polžek so bili prvi, ki so s predstavo Kje je lešnik? v novem letu pozdravili večje in manjše otroke v kulturnem domu na Močilniku v Dobu. Kako težko je včasih pripraviti presenečenje, je preko cele zgodbice ugotavljala veverička Veva, ki je za svojega prijatelja Vevija iskala nagajivi lešnik za večerjo. Najprej je slastni lešnik presenetil žabico, ki se je pritoževala zaradi buške in je lešnik po žabje brckvaknila. Za njim je trdi lešnik videl in se zaradi njega jezil ježek Pikpik, nato pa še hitri polžek Blisk, ki so ga zaradi lešnika bolela rebra. Veverička Veva je polžku pomagala zlesti z lešnika, a glej nesrečo, ko je pometala s svojim repom, ji je lešnik spet ušel. Žalostno Vevo, ki se ji je presenečenje vedno znova izmuznilo, je razveselil Vevi, ki je lešnik našel in skupaj z otroki sta se s pesmijo in lovljenjem z veje na vejo in z drevesa na drevo veselila slastnega lešnika! Morda pa je predstava Teatra za vse z Jesenic skušala povedati tudi to, da nas presenečenja in sreča včasih najdejo kar sami ... Tudi naslednjič nas bodo pozdravile živahne veverice, in sicer v predstavi Veveriček posebne vrste! Bojana Umetnica, ki postaja vse bolj znana Bojana Tomše razstavljala v Obalni galeriji Piran V Galeriji Loža Obalne galerije Piran je kustos Vasja Nagy v decembru in prvi polovici januarja pripravil razstavo vrste znanih mladih umetnikov. Med umetniškimi stvaritvami so bile tudi umetniške fotografije Bojane Tomše iz Radomelj, ki postaja vse bolj prepoznavna umetniška fotografinja. O omenjeni razstavi smo lahko prebrali, da gre za samosvojo, na novo ustvarjeno resničnost, ki nima namena govoriti o v tem prostoru in času odsotni zgodbi. Fotografske tehnike so v svojem bistvu zavezane referencialnosti na stvarni svet in take so tudi fotografije na pričujoči razstavi. Toda v njih se stvarnost, resnični svet zunanje pojavnosti zgodi prej kot neposredno soočenje v obliki fotografskega zrcaljenja. Dela se v temeljnem pristopu oddaljujejo od reprezentacije fotografiranega objekta in predvsem vzpostavljajo sama sebe kot končno stvarnost, končni stadij in ultimativno obliko čiste prisotnosti. Hkrati pa je Bojana Tomše sodelovala še na eni mednarodni skupinski razstavi v Piranu, ki jo je podprl Avstrijski kulturni forum. Vse ljubitelje umetniške fotografije lahko razveselimo z novico, da bo mlada umetnica v prvi polovici marca 2009 razstavljala tudi v Galeriji Domžale. Bojana Tomše, ki trenutno na valižanski Univerzi v Newportu zaključuje magistrski študij dokumentarne fotografije, bo v okviru Kulturnega doma Franca Bernika Domžale na ogled postavila pregledno razstavo aktov, krajin, portretov in tihožitij, ki jih je avtorica ustvarila med leti 2003 in 2008. Kot smo lahko prebrali v najavi, njena umetniška dela ponujajo gledalcu iskren pogled na avtoričino odraščanje v izražanju skozi fotografijo. Vera Koncert V učencev GS Domžale V Tomičevi dvorani Kulturnega doma Franca Benrika je v okviru božično-novoletnih prireditev Glasbena šola Domžale v torek, 23. decembra 2008, ob 19 uri, organizira- la nastop učencev otroškega zbora, vokalne skupine KANTILENA in instrumentalne skupine ter klavirskega oddelka, z naslovom Si videl zvezdice. Mentorici glasbenega večera sta bili Andreja Polanc Kolenc in prof. Marina Golob Bohte. Program je bil praznično naravnan in zelo kvaliteten, številni poslušalci pa so z aplavzom nagradili nastopajoče in mentorici. Saša Kos %ws Ka MM mesečni koledar januar / februar sobota, 24. januar ob 10:00 Lutkovno gledališče Maribor H. Ch. Andersen: PRINCESA NA ZRNU GRAHA lutkovna predstava Princeska na zrnu graha prihaja v še eni različici in z isto mislijo na pravo princesko, ki jo potrdi šele zrno graha. Tokrat pa združi princa in princesko še kaj več od graha, oba imata na primer rada lutkovno gledališče... Predstava traja 40 minut in je primerna za otroke od 3. leta dalje. 29. in 30. januar, 2. in 3. februar ob 20:00 Prešernovo gledališče Kranj Henrik Ibsen: HEDDA GABLER drama igrajo: Darja Reichman, Branko Jordan, Igor Štamulak, Peter Musevski, Ivanka Mežan Hedda Gabler je eno od najbolj odmevnih del norveškega dramatika Henrika Ibsna, saj oriše problem sodobne emancipirane ženske, ki izgublja boj z okostenelo meščansko miselnostjo in moralo. Ker je Heddina zgodba iz leta 1890 še vedno aktualna, jo vedno znova uprizarjajo na vseh pomembnejših evropskih odrih. četrtek, 5. februar ob 20:00 GALERIJA DOMŽALE JAZZ v Galeriji: MARKO PETRUŠIČ TRIO Marko Petrušič klaviature Klemen Kraje kontrabas Gašper Peršl bobni Marko Petrušič trio sestavljajo trije dobri znanci domžalskih jaz-zovskih koncertov, ki se sedaj predstavljajo v samostojnem triu. Vodja zasedbe Marko Petrušič je študiral v Gradcu, Rotterdamu in Celovcu, izdal je dve samostojni zgoščenki: Out of the free (2004) in Second jive (2007). Sodeloval je s številnimi slovenskimi in tujimi glasbeniki. Galerija Domžale, bivša blagovnica Vele, VSTOP PROST. petek, 6. februar ob 20:00 OSREDNJA OBČINSKA PROSLAVA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU sobota, 7. februar ob 10:00 SOBOTNA OTROŠKA MATINEJA, Gledališče Bičikleta Brigita Leban: BICI-KLETA lutkovna predstava Učiteljica Kleta in njen radoživi kuža Bici sta živela v prelepi gorski vasici. Dan za dnem sta opravljala svoje dolžnosti v uro in pol hoda oddaljeni šoli. A nekega dne sta pri sosedovam kleparju zagledala zanimivo stvar in skupaj so se domislili, čemu bi to čudo lahko služilo. Predstava traja 30 minut in je primerna za otroke od 3. leta dalje. četrtek, 12. februar ob 19:00 GALERIJA DOMŽALE CIRIL HOČEVAR "Gozdne vile" Ciril Hočevar se je rodil leta 1949 v Ljubljani. Študiral je gradbeništvo, vzporedno pa je leta 1973 vpisal še študij kiparstva. Po letu 1992 prične z izdelavo muzejskih lutk, sodeluje pa tudi z gledališči ter se predstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah s svojo malo plastiko v glini in bronu. Razstava bo odprta do 27.2.200g. Galerija Domžale, bivša blagovnica Vele, VSTOP PROST. 16., 17., 18. in 19. februar ob 20:00 SNG Drama Ljubljana Harold Pinter: VRNITEV DOMOV drama igrajo: Ivo Ban, Jernej Šugman, Janez Hočevar, Rok Vihar, Uroš Fürst, Polona Juh Teddy, profesor filozofije na eni od ameriških univerz, se vrne domov v Anglijo, da bi družini predstavil svojo ženo Ruth. Tam ju pričakajo avtoritarni oče, upokojeni mesar, stric, voznik limuzine, in dva brata, eden zvodnik, drugi nadebudni boksar. Ruth prepričajo, naj se ne vrača nazaj k družini v Ameriko, ampak raje ostane pri njih. u$ Q informacije: (01) 722 50 50 info@kd-domzale.si www.kd-domzale.s Kulturni dom Franca Bernika Domžale KULTURA stran 14 Kar nekako neopazno je minil 3. november, ko je minilo natanko 15 let od ustanovnega občnega zbora Kulturnega društva Jože Gostič Homec, na katerem se je okrog 30 mladih odločilo, da ponovno oživimo kulturno dogajanje na Homcu in v okolici. V teh 15 letih se je na področju družabnega življenja na Homcu zgodilo marsikaj novega in zanimivega, in česar mnogi niso bili deležni že desetletja, nekateri pa sploh še nikoli, je v teh letih postalo stalnica. Vesel in hvaležen sem vsem, ki z zanimanjem spremljate dogodke, ki so namenjeni prav vam, krajanom, še posebej pa vsem, ki nas spremljate od samega začetka in nam s svo- jim obiskom povrnete vloženi trud. Vedno nam ne uspe izpeljati vseh stvari tako kot smo si zaželeli ali pa nehote storimo tudi kakšno napako. Hvala vsem, ki nas na pomanjkljivosti dobrohotno opomnite, nam ponudite pomoč ali sodelovanje. Ne-odobravanje ali nerazumevanje nekaterih posameznikov nam občasno povzroča tudi nekaj slabe volje, a nas obenem vzpodbuja k še večjemu prizadevanju za dobro vseh. Upam, da nam bo to uspevalo tudi v prihodnje. Življenje je sestavljeno iz različnih obdobij. Nekatera so zanimivejša, druga nekoliko manj, vedno pa se menjajo obdobja, ko smo aktivni enkrat bolj, drugič manj. Podobno je tudi z življenjem vsake organizacije in naše kulturno društvo ni nikakršna izjema. V minulih 15 letih so ga spremljala različna obdobja, nanj pa so vplivali številni dejavniki in tako bo tudi v prihodnje. Na žalost nam še vedno naraščajoči ritem življenja odmerja čas in določa prioritete, zato bomo še toliko bolj veseli vsakega dogodka ali prireditve, ki nas bo uspela zvabiti in združiti iz objema ponavljajočega se vsakdana. Kulturno društvo Jože Gostič Homec je leto začelo z devetimi Gostičevimi dnevi, 23. februarja, v Operi HNK Split, z operno predstavo Faust v izvedbi solistov, zbora in orkestra Opere HNK Split. 1. marca so se slovesnosti nadaljevale v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah s slavnostnim koncertom, na katerem so solisti Opere HNK Zagreb in SNG Opere in balet Ljubljana ob klavirski spremljavi predstavili nekaj odlomkov iz znanih oper. 2. marca smo se Jožeta Gostiča spomnili na Homcu, kjer je spominsko sv. mašo v daroval msgr. Jožef Lap, pel pa je Slovenski komorni zbor. Zvečer je v Slovenski filharmoniji v Ljubljani Zbor in orkester Consortium musicum izvedel koncertno izvedbo opere Gorenjski slavček. Gostičevi dnevi so se zaključili 8. marca v Veliki dvorani SNG Maribor z opero Carmen v izvedbi solistov, zbora in orkestra Opere SNG Maribor, ki je letos prvič sodelovala na Gostičevih dnevih. 28. marca je v gasilskem domu na Homcu ob materinskem dnevu potekala prireditev, ki jo je z najmlajšimi prizadevno in uspešno pripravila Anja Repanšek. Kot vedno so bili prisotni navdušeni nad številnimi malimi mojstrovinami. 24. junija je kulturno društvo v soorganiza-ciji nekaterih drugih društev in organizacij pripravilo praznovanje dneva državnosti. V kulturnem programu je sodeloval Komorni pevski zbor Šutna Kamnik, pri slavnostnem govoru pa smo prisluhnili Tadeji Capuder, predsednici Zveze kulturnih društev Občine Domžale. Praznovanje se je zaključilo s simboličnim kresovanjem na igrišču ob homški šoli. 21. novembra smo v gasilskem domu prisluhnili alpinistu Urbanu Golobu, ki nam je ob diapozitivih predstavil svoje alpinistične podvige. Podrobno nam je predstavil zimsko prečenje slovenskih Alp in prvenstveni ter izredno zahteven vzpon na do takrat neo-svojljivi 6654 metrov visoki himalajski vrh Peak 41. 5. decembra je v kapeli sv. Križa na Homcu otroke iz okoliških vasi obiskal sv. Miklavž. Pred njegovim prihodom so si otroci ogledali igrico o sv. Miklavžu in prisluhnili petju otroškega cerkvenega zbora. Po srečanju in obdarovanju je Miklavž z angeli in parkeljni do naslednjega prihoda vsem pomahal v slovo in se Andreji in Mirjam Šuštar ter ostalim sodelujočim zahvalil za nesebično pomoč. V letu 2009 Kulturno društvo Jože Gostič Homec načrtuje nekaj zanimivih prireditev, med katerimi bodo prav gotovo izstopali jubilejni 10. Gostičevi dnevi. O vseh dogodkih vas bomo pravočasno obvestili in upam, da nam jih bo v čim večji meri uspelo realizirati. Že sedaj vas vabim, da nas s svojim obiskom podprete pri našem prizadevanju za bogatejše družabno življenje naših krajev. Borut Jenko, predsednik Kulturno društvo Jože Gostič Homec v letu 2008 Materinski dan Miklavž Projekt Centra za mlade: Slovesen zaključek dveh mednarodnih fotografskih natečajev Za vse, ki dihajo s Centrom za mlade, je bil 27. novembra 2008 poseben dan. V Kulturnem domu Franca Bernika je bila projekcija s podelitvijo medalj, plaket in diplom, ki so jih prejeli zmagovalci dveh mednarodnih fotografskih natečajev, v katerih so sodelovali amaterski fotografi iz enajstih držav s 1004 fotografijami. V centru imajo z razpisovanjem fotografskih natečajev že nekajletno prakso. Natečaj, ki je bil odprt za vse starostne kategorije, je imel poleg proste teme še posebno temo - čustva. V letu, ki ga je Evropa posvetila medkulturnemu dialogu, so dialogu želeli dati poseben poudarek tudi v centru. Ideja za izbor teme izvira v dialogu, ki ga je v fotografiji možno izraziti s čustvi. Letos so prvič razpisali še natečaj Domžale-SI-Za mlade 2008, ki je bil namenjen mladim v dveh starostnih kategorijah: do 15. in do 21. leta. Na slovesnosti sta spregovorila častna gostja dr. Zdenka Čebašek Travnik, varuhinja človekovih pra- V A v vic, v vlogi pokrovitelja pa župan Toni Dragar. Tinkara Koleša, vodja projekta, je skrbela za nemoten potek celotne izvedbe. Pot do zaključka je bila dolga. Po pripravi razpisa so nadaljevali z iskanjem sredstev in pridobitvijo mednarodnega patronata FIAP, ki je dalo fotonatečajema večjo težo. Prispele fotografije je bilo potrebno pripraviti za projekcijo ocenjevalcem. Letošnjo mednarodno žirijo so sestavljali Kurt Batchinsky, fotograf z mednarodnimi licencami, Janez Korošin, mednarodni mojster fotografije z nazivom AFIAP, in domačina - Vera Trstenjak, akademska slikarka, ter Jurij Smole, docent na Oddelku za kiparstvo na ALU. Žirija je imela težko nalogo. Prijetno so presenetili tudi mladi fotografi, saj so žiranti potrdili, da je šlo za izredno kvalitetne posnetke. Prisotni so lahko zaploskali nagrajencem in uživali v projekciji nagrajenih in sprejetih fotografij. V kategoriji do petnajst let so prve tri nagrade prejeli mladi iz likovne skupine Centra za mlade, kar je ■ J;V Otvoritve so se udeležili tudi župan Toni Dragar, podžupanja Andreja Pogačnik Jarc, poslanka Cveta Zalokar-Oražem in Vasja Doberlet, predstavnik za stike s FIAP pri FZS. Podelitev zlate plakete v kategoriji Čustva Dragi Puc za fotografijo Spogledovanje Častna gostja otvoritve je bila varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik, dr. med. veliko priznanje za organizatorja in mentorico Matejo Absec. V letošnjem letu so presenetili že večkrat. V mednarodni konkurenci so skupinsko posegli po prvem mestu na Slovaškem, na domačih tleh pa so v obeh starostnih kategorijah pometli z vso konkurenco v državnem merilu. Motivacije skupini tako tudi v prihodnje ne bo primanjkovalo. Še naprej bodo dopolnjevali teoretična znanja in uresničevali ideje. Slovesni dogodek se je zaključil z otvoritvijo razstave v Domžalskem domu, kjer imajo »centrovci« svoje prostore. Med grizljanjem Kanci-ljevih žemljic so si prisotni lahko izmenjevali vtise s prireditve, organizatorji pa so prejeli veliko čestitk za dobro organizacijo. Večnamenski prostor Domžalskega doma postaja priljubljen, ugleden in dobro obiskan razstavni prostor. Lani so na ogled postavili deset razstav, med katerimi je bilo pet fotografskih. Fotografije bodo na ogled do konca januarja 2009. Za ljubitelje fotografske umetnosti bo to prava poslastica, zato vabljeni k ogledu! CZM Domžale, Foto: Marko Ocepek Zlato medaljo je prejel Blaž Rode za fotografijo Plezalec - letalec. Podelitev medalj in diplom v kategoriji do 16. let Podelitev medalj in diplom v kategoriji do 21 let Srebrno medaljo je prejela Ada Mujanovič, bronasto pa Žan Žargi. Gledalce so navdušili plesalci plesne šole Akademija plesa. Zahvaljujemo se podjetju Fotoplus, ki nam je pomagalo pri razvijanju fotografij. fotoplus M' j pisma bralcev Otjivltwe rwispci ke avtorjev, Lumli idtnli Li'Ui jc po/juna uiudiiiilvLi in njihovi prispDi, ki kr.L^i lkJ ,5'jiM /nslcov s pru -l j-dk i. Ilkmli oln iSC-unm h tliJul-. da siulj&ča /apisatm v E"iü«i>ih bralcqp^ nis^i suli&ta uredništva. Pravično plačevanje komunalnih storitev Prav je, da je naše komunalno podjetje uvedlo ločevanje odpadkov. Tako lahko vsak občan prispeva svoj delež pri ohranjanju narave. Opomniti pa moram, da smo pri tem finančno prizadeti tisti občani, ki živimo v gospodinjstvu sami. Komaj nam uspe črno kanto napolniti vsaj toliko, da jo postavimo na cesto enkrat mesečno. Še bolj prazna ostaja rjava kanta. Kar ne spada ne v črno ne v rjavo, znosimo na otok zastonj in pripravimo vse potrebno za recikliranje odpadkov, ki pa ga najbrž še ni na deponijah. Na vsakem vozilu za odvoz smeti bi moral biti montiran števec, ki bi zabeležil, kolikokrat so našo kanto izpraznili. Izpisek bi moral biti predložen računu. Čip je že na vsaki kanti pod pokrovom. Tako bi plačevali pravično vsi. Prepričan sem, da bo imelo naše komunalno podjetje posluh za pravično plačevanje odvoza gospodinjskih odpadkov. Občan z enoosebnim gospodinjstvom Varčevati Živimo dovolj varčno? Zdi se mi, da se premalokrat zazremo vase in pretehtamo naše potrošniške razvade ter se vprašamo, če sploh potrebujemo vse stvari, ki si jih pogosto privoščimo. Varčevanje je tako stvar posameznika kot tudi celotne skupnosti. In prav skupnost je prek svojih predstavnikov najbolj odgovorna za varčno ravnanje z dobrinami, ki nam jih daje svet. Na vseh področjih. Najmanj varčni smo s prostorom. Po nepotrebnem posegamo po nezazi-dljivih in nezazidanih zemljiščih in jih spreminjamo v beton in asfalt. Tudi z energijo, ki nam je na razpolago, ne varčujemo. Toploto izgubljamo skozi slabo zaščitene steklene površine zgradb, pretiravamo z osvetljenostjo prostorov in zunanjosti, vozimo se z motornimi vozili, ki porabijo veliko goriva, tudi tja, kamor bi se lahko odpravili peš ali s kolesom ali pa nam sploh ne bi bilo treba iti. Kupujemo stvari, ki jih nujno ne potrebujemo, pa je bilo za njihovo izdelavo, prevoz in prodajo potrebno veliko energije, kot odpadek pa bodo še dodatno obremenjevale okolje. Skratka, živimo tako, kot da smo edini in zadnji na tem svetu, kaj pa bo za nami, nam ni dosti mar. Zelo nepremišljeno! Tudi pri besedah in papirju se da varčevati. Zato bom to pisanje zaključil z mislijo, da nas bo mogoče čas splo- Nagrajuje Študentska založba Litera Tokratni nagrajenci križanke iz prejšnje številke Slamnika bodo prejeli nagrade Honde Ambrož - CAR LINE d.o.o.: Ana Anuša iz Radomelj - brezplačni vikend najem vozil - Honda Civic; Milka Breznik iz Domžal - plastična ročka 4 l olja - castrol txt; Robert Hribar iz Radomelj - plastična ročka 4 l olja - castrol grx in Janez Štrbenc z Otočca - preventivni pregled vozila z meritvami. Dodatni nagradi majici Honda prejmeta Mimi Stupica iz Dola pri Ljubljani in Darinka Marolt iz Radomelj. Najsrečnejšim reševalcem današnje križanke bo nagrade zagotovila Študentska založba Litera. Do takrat lep pozdrav in veliko sreče! Pravilne rešitve pričakujemo do 4. februarja 2009. NAGRADNA KRIŽANKA 01 Ime in priimek: _ naslov:_ Kulturni dom Franca Bernika, p. p. 2, 1230 Domžale. šne recesije prisilil k bolj varčnemu obnašanju. Kakor pravijo, vsaka stvar je za nekaj dobra. Pa varčno novo leto. Jože Nemec, DVO Domžale Kamnik Neverjetna lahkotnost zapravljanja Ne najdem pametne razlage za gradnjo javnega parkirišča ob Kettejevi ulici na Rodici. Bližnji otroški vrtec ima že svoje ustrezno velike parkirne površine ob objektu, osnovna šola je od novega parkirišča oddaljena približno 250 metrov, zato ni pričakovati, da bodo starši, ki svoje otroke z avtomobili vozijo v šolo, ustavljali tako daleč od šolskih vrat, ko pa je pred šolo že zgrajeno izogibališče za kratke postanke. Za roditeljske sestanke, ki so praviloma v poznih popoldanskih ali večernih urah, je poleg šolskega parkirišča na razpolago tudi bližnje parkirišče pri šoli Roje ali pri otroškem vrtcu. Pojasnilo, da novo parkirišče potrebuje Osnovna šola Rodica, ne vzdrži resne presoje. Zato lahko ugibam, ali je občina pred iztekom leta »morala« zapraviti proračunska sredstva, ki so ji ostajala, ali pa je podlegla nekim drugim interesom, kot so na primer gradbeni lobiji, ki na ta način dobijo posel. Ta gradnja ima še eno značilnost. Parkirišče je občina kot investitor gradila brez pridobljenega gradbenega dovoljenja in vodnega soglasja, za gradnjo pa je posegla v varovalni pas Mlinščice, kjer so bila posekana drevesa, ki so dajala zaščito zunanjim igralnim površinam otroškega vrtca na drugi strani Mlinščice. Namesto tega bodo otroci vdihovali izpušne pline s komaj nekaj metrov oddaljenih parkirnih mest. Zapravljena pa je tudi morebitna možnost širitve otroškega vrtca čez Mlinščico. Gradbeno dovoljenje se verjetno na zahtevo inšpekcij šele pridobiva. Slab zgled za občane. Ob takih in podobnih nespametnih in dragih investicijah brez dodane vrednosti, kakršna je med drugim tudi drsalna ploščad in gradnje v Češmi-novem parku, se sprašujem, ali občinski ljudje z županom na čelu ne vidijo, da v občini primanjkuje otroških vrtcev, predvsem v krajih Dob in Krtina, kjer se gradnja odmika v nejasno prihodnost. Ali se ne zavedajo, da so že sedaj potrebe po novem domu za starejše in po varovanih stanovanjih zelo nujne. Ali ne vidijo, da bo kmalu treba sanirati obstoječe vrtce in šole zaradi prisotnosti gradiv, ki vsebujejo azbest in zaradi potrebe po boljši toplotni in požarni zaščiti zgradb. Se ne zavedajo, da je precejšnji del vodovodnega omrežja v slabem stanju, zgrajen še iz azbestnih cevi, in večina kanalizacije na domžalskem območju iz slabo tesnjenih ter poddimenzioni-ranih betonskih cevi. Vse to so akutne bolezni občinske javne infrastrukture, ki bodo v času pomanjkanja denarja težko ozdravljive. Občina pa zapravlja sredstva za nepotrebna parkirišča in igrišča, ki bodo samo še dodatno bremenila občinski proračun. Jože Nemec Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami Združeni narodi so 25. november določili za Mednarodni daj boja proti nasilju nad ženskami, zato so v teh dneh mnoge organizacije po vsem svetu prirejale kampanje, srečanja in akcije proti nasilju nad ženskami. Svet Evrope je ob svetovnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami objavil študije, ki potrjujejo, da se dostopnost in kakovost storitev na tem področju močno razlikujejo med državami. Dejstvo je, da varnih hiš v večini evropskih držav primanjkuje, vsaka tretja ženska na svetu pa je bodisi fizično napadena, prisiljena v spolni odnos ali kakor koli drugače zlorabljena. V ta namen je Center za socialno delo Domžale s pomočjo dveh prostovoljk Kristine Stibilj in Sandre Žumer v okviru projekta Učenje za življenje organiziral stoj- nico v centru Domžal. Mimoidoči so se lahko ustavili in spili brezplačen čaj, se posladkali z domačimi piškoti, si pripeli belo pentljo z ustreznim sporočilom in se informirali s pomočjo zloženk Centra za socialno delo Domžale. Kljub nizkim temperaturam je bil obisk stojnice uspešen. Sandra Žumer Nasilje in jaz Vsakemu izmed nas je pomembno, da se doma, v šoli ali na poti počuti varnega in svobodnega. Poznamo različne oblike nasilja. Nekatera nasilna dejanja so direktna, lažje vidna in prepoznavna, nasilje pa je lahko tudi prikrito in indirektno. Dejstvo je, da vsako nasilje povzroči občutke nezaupanja, hude stiske, tesnobo in negativne posledice. Z nasilnimi ravnanji vrstnikov se danes v šolskih okoljih srečuje mnogo otrok. Na tovrstno problematiko opozarjajo starši, strokovni delavci, učitelji in celo otroci sami. Vsi, ki nam je mar za varnost in dobro počutje otrok si prizadevamo za preprečevanje nasilja, pravočasno prepoznavanje, preventivno delovanje, obravnavanje nasilja, zaščito žrtve in ustrezno obravnavo nasilnežev. S tem namenom je Center za socialno delo Domžale v mesecu oktobru in novembru 2008 v okviru preventivne dejavnosti na področju dela z mladimi izvedel preventivne delavnice na dveh osnovnih šolah. Delavnica z naslovom »Nasilje in jaz« je bila uspešno izvedena v 7.ih razredih na OŠ Mengeš in OŠ Janka Kersnika Brdo pri Lukovici. Cilji in namen delavnice so bili: spodbuditi mlade, da razmišljajo o različnih vrstah nasilja, iskanje alternativnega vedenja namesto nasilja, oblikovanje dogovora za zmanjšanje nasilja v šolski skupnosti, spodbuditi mlade, da razumejo nasilje kot nesprejemljivo vedenje in ozavestiti veščine ter dejstva, ki pomagajo mlademu človeku, da prepozna nasilje. Glede na pozitiven odziv učencev in delavcev šole si bo Center za socialno delo Domžale tudi v bodoče prizadeval organizirati tovrstne delavnice z mladimi, s ciljem vplivati na mlade, da si pridobijo nova znanja, spretnosti, izkušnje. Sandra Žumer, Center za socialno delo Domžale Kje je naš »srečni konec«? V večernih urah, ko si zaželim sprostitve in kakšen dober film, me navadno že kliki na prve tri TV postaje prepričajo, da bo zadeva kruta, neizprosna in krvava: streljanje, klanje, srhljive pošasti, kriki groze ...pač niso to, kar bi potrebovala po napornem tempu iz dneva v dan. Sprašujem se čemu in komu je namenjeno vse to nasilje, ki pljuska v nas z vseh strani. Čemu je namenjeno nenehno izpostavljanje le tragičnih zgodb posameznikov ali družin, resničnostnih šovov, ki vzpodbujajo bolj kot ne, negativne plati osebnosti... Že pregledi večernih novic nas strašijo, ko skoraj vsakokrat zvemo za novo žarišče spopadov, ali širjenje globalne krize, ki nas počasi preplavlja tudi na sončni strani Alp. A glej tudi sama sem zabredla v blato. Kar potegnilo me je, da eno grozo pojasnim z drugo in jima dodajam še tretjo, četrto. - kot magnet. Dovolj bo! Čas je za svetlejšo plat. Pa ne za sladkobno pravljico, ki ji lahko mirno sledimo in dočakamo srečni konec. Čas je, da začutimo potrebo po srečnem koncu in storimo prvi korak v pravo smer. Začetek torej imamo: »Želim si srečen konec! In kaj bi bil prvi pravi korak, da ga dosežem, korak v pravo smer?« Morda bi zadoščalo že to, da se vprašam: »Kaj bo drugače, ko bom dosegla to srečo? Kako jo bom videla, čutila? Kako se bodo odzivali nanjo ljudje v moji bližini? V čem bo takrat naš odnos drugačen?...« .in storim prvi, mali, premik njim naproti. Kako? Lahko ponudim spravo partnerju, če sva zašla v konflikt, lahko pripravim njemu ljubo jed, lahko pozdravim soseda, s katerim že dolgo nisva spregovorila, lahko preživim večer v igri z otrokoma namesto običaja, ko je vsak zagledan v svoj ekran, lahko pomislim, da marsikdo ne zna in ne zmore storiti takšnega malega koraka, zato ga proti njemu storim jaz. Lahko pa tudi oddam svoj glas proti nasilju, glasno izrazim nezadovoljstvo nad nasilnim ravnanjem človeka, ne da bi to slabost posplošila na njegovo celotno osebnost, lahko tudi obvestim tistega, ki je dolžan ukrepati in zaščititi žrtev. Človeško je, da pomislimo »Zakaj ravno jaz, zakaj vne on/i?« Seveda, lahko bi, če bi vedeli, znali in hoteli. Žal so korak ali več za menoj. Ne vedo, da je to smer k sreči. O tem se morajo prepričati. Ljudje smo spreminjajoča se bitja in presenečenja so možna: v prsih se topi kepa, ki nas je dušila, partner pohvali večerjo, morda celo naš videz, soseda se nasmehne in otrok po partiji »človek ne jezi se« spontano pove, kaj se mu dogaja s prijatelji. Nasilnež ne zameri pojasnila, da ne sprejmem njegovega nasilnega vedenja, saj mu lahko povem, da ima tudi kakšno lastnost, ki jo podpiram in spoštujem. In, ponosni smo, ko smo s prijavo nasilja, nekomu skrajšali hudo bolečino. Se vam zdi, da sem dosegla cilj - srečni konec? Lahko bi bil SREČEN konec, ali srečen KONEC ali oboje z veliko. A zanimal nas je le prvi mali korak - spočet je bil mali srečni konec. (Juhuhu, čez leto, dve bo imel mlade - prave, z rodovnikom, za razstavo in v občudovanje.) Alenka Savnik Andrej ti Litri ik SPREMENI ME STUDENTSKAZALOZBA LITERA j*™» CEEU tlhli* VOuiAJKI mnn I HUTLINA, h| sil E01IK-J S>EC( 1 IKHM- kAYMI] Mflll? JIlLLlki umeril LCVl PRJTBK MM v ISV5TRUI *O*ejs«A BEHaftHA TU 911 n*tt. JftHSXI EUTUtU» I IYEBSHO IME II riKSHO 1'JKa TUHlUJ rJ tl'.Ki V£LETÜK PAS FB. KlNjICI CClltNA ALPSKA SMlrfkBM« MfUKI DSH0VNA ENOTA TIM* TUPH(» POO V SOS: Andrej Blamlh SPREMENh ME Kai 5i» rsodi. Ko f.xfuon. M mi» promt- vse. Mi Öub|» m J» :aio MUi nadlcYetXo pMts». spwna. da ni tkkb tupu fatBBft. t." c?'i.-.*j pa ne »eintge iivlienje aixiak Qbiu:k,t da hm La pm* Vir De sfernem v Uifiulku, Caprnftivel üfcü- -,t(j annk Kttju st bado lu auren^lirta adrviin rucipvi bLiir-. L.i |ih .-diuiu|.....Jn'ili* vi-.i Civiidu koku jl* |*iv? Rikipad ÖOrti** bfönila Öl vnel tni nwUifn ru ivudrto rüUB' t-idj". itOtajni^I nj novo r» Iii IWKXVJ vonfcir foxtf Hü rflfp,ntü Kar sml som sai vsa socialne m vrednosti« lep Ijud^a. lu WIi bdi noJtnt b>f\i lajnrai bli/n tiifnay «J osbili nimki U pu «i W sprcnxinj Ba.-u , a npOjatqpm Pruftwr-n .nn,ili;,i. zakrinkana y i(ubeiertk[i luadbo. nii abmino. Nokl nxnnn ArnSeje Bbln&n te oajSi^ yae pevwnnKXoiflnen\ cvfiu rnfl;-hi fii'&v-crtib, ki iL' im tfobčili,, a jt v n.tiirti wa* inf>*k.n iulü slovenske ju w fe nwnvov i itfr.inn;m i.:iiiiata n üf.^u Kü grudo stvari nnioba hfl |ih pcm.imLViik. na mnrii sprainmili iror.i vsicno nvut-b li:.k> k;v prnv, all .Ii l-'Jd. v mi,' vnf|.iini: dajepnv Romnn t. ^ ie bei»pre(K»1i int^krol in piemislrn ie viriiirgt {Z. Htibiu) Äatfit* ((.Of FlLUhl ILHJLH4 PlAll. EUE TT zqun DRING jiKA HJHMl KUJJIN- SHP miTju OPNLEKEM BUEMIr DM mit;. ■KCl STIK RUSKA BUHl, POL MA FAHTA tTKI n Ni'nn CAJkik tueeBneii POL! ■>u iL EULE C* All It) ME5TB ^IHE SV|Tau|j{ NBLAHLL V»ERtUV RtMUHtHI CUP nun Smt.rR. mL__^ PtlAlLU NBWrikl HELAUHh 5MI&PRKA HUI ukevsKA FlavhA. »Ulf Mit f EVA STinE EPCLALhA DRIJlILh PESEH liavniKI irkvAjkl BRAMATIK AAuU (jMlTt HAI» ZAMISEL UtRI METIAJ Študentska založba Litera Miklošičeva ulica 4, 2000 Maribor Tel.: 02/250-10-39 Faks: 02/250-10-39 www.zalozba-litera.org e-pošta: info@knjigarna-litera org PEKA-MKWI KRAIJ h [ki J, JUL SLU) vruMU iPOkTklC^ UAJOlC k«a|jCA «USER TATVTkA "JUSIU NI3HJIK iurjt CEH CRUDEN BD LS M USUI IIRU JA UMETNOST iPlt NEKBMLI cunnu SM »tl Rill It ISIBU KeSlUMB ÜIUJTIuA VOGELNIK PEWA ttimi JGrAVILNP VfStlNk «JK'NA PkE.t POIEJOG-HCl' Mir U l'H "II IZÜEUK ^Lf.ti? PKPEWflF inSPIS, I7MLEX1 e™ «ORTfnn ktiiHikA «EKBAULL ItBLinl PDUIIH 1A1TRI bLtVf D ML^kAR INBLIUI BK ÜCKL.V PVIMMU'jHI SVJUJtk f*EBtW mdlDa kUE V -GMIJHLJI vaovA 0»K)HA MELLU «[SKI pRmiK fEit IrMNI Com PÜMöC: AGEHOH-PüJiijßano^ fin k grttii milulagiji, ATE NAC DR A.nekdanji tirigraisKi patrizrh, IATRIK ft-idfiu ilnj kritina, JEHAKiJEVD.ulcrajinikii mestu » D aneck e m ti.irenu, K EM flk. popek kjr Manlejia, KONJ.skakat, K ÜSQR nTViiki dramalik (Josipi VRTCI - SOLE stran 16 Mi in narava V današnjih časih, ko imajo otroci vse manj priložnosti živeti v stiku z naravo in ko je narava vse bolj onesnažena, je zelo pomembno, da jih že zgodaj seznanimo s spoštljivim in naklonjenim ravnanjem do narave in jih preprosto navajamo na to, da imajo radi naravo. V vrtcu Krtek smo že pri najmlajših v okviru projekta Mi in narava začeli otroke seznanjati z naravo, s skrbjo za ohranjanje narave ... Skupaj s starši ločujemo odpadke, z otroki pa skrbimo za dve ribici, ki jima redno menjamo vodo, ju hranimo in opazujemo njune norčije. Prijaznejšo in bolj domačo igralnico pa nam naredijo tudi sobne rastline, ki so jih otroci prinesli od doma. Kljub temu, da so res še zelo majhni, lepo skrbijo zanje. Skupaj preverimo, kdaj jih je potrebno zaliti in z najino pomočjo otroci držijo kanglico ter zalivajo. Da bi še več izvedeli o sobnih rastlinah, smo se odpravili v bližnjo cvetličarno, kjer nam je prijazna gospa cvetličarka povedala še nekaj novih informacij o negi sobnih rastlin. Otroci so jo z zanimanjem poslušali in si ogledali različne rastline. Igralne urice s starši V Vrtcu Urša letos prvič potekajo igralne urice skupaj s starši za prvo starostno skupino otrok. Vanje so vključeni otroci, ki še ne obiskujejo vrtca, želijo pa si predvsem druženja in igre z vrstniki. Na igralnih uricah se veliko igramo, plešemo, pojemo, telovadimo, poslušamo pravljice, likovno ustvarjamo, spoznavamo rajalne in didaktične igre ter še in še. Sabina Urbanija Praznični mesec v Cici varstvu Prišel je mesec praznovanj, z njim pa velik koš otroških pričakovanj in iskrivih oči. V kolektivu CICI VARSTVA smo se še posebej potrudili, da so otroške oči še posebej žarele. Že v prvem tednu smo si pričarali praznično vzdušje, saj smo obedovali ob svečkah in praznični glasbi ter izdelovali obeske iz slanega testa, s katerimi smo kasneje okrasili jelko in igralnice. Vsak dan smo prepevali zimske in praznične pesmice, poslušali novoletni koncert vzgojiteljic in veliko rajali. Spekli smo tudi svoje piškote, s katerimi smo presenetili starše in dedka Mraza, ki nas je obiskal, z nami zarajal in nas obdaril. Tako je minila čarobnost prazničnega vzdušja, oči naših malčkov pa še naprej svetijo z iskrico v očeh. kolektiv Cici varstva »... Beli konjički, srebrne sani, a na saneh zima sedi. Temni oblaki za njo se pode, stresajo sneg, v daljo hite. Vse je že belo, doline in breg, kamor se ozreš, zima in sneg ...« (Janez Bitenc) Z najbolj veselim mesecem smo začeli tudi mi. Na obisku smo imeli glasbenika Andraža, ki nam je zaigral in predstavil tubo in suzafon. To sta trobili, za kateri moraš imeti zelo dober vdih in še boljši izdih. Vsak otrok se je preizkusil v trobljenju, ob katerem so vsi, brez izjeme, uživali. Obiskal nas je tudi dedek Mraz, ki smo ga nestrpno pričakovali in se zanj naučili pesmi, on pa nam je prinesel zvrhan koš daril. Preizkusili smo se kot slaščičarji in spekli piškote. Vsi skupaj smo se z njimi posladkali na ustvarjalni urici za starše. Veseli december se je zaključil s peko novoletnih palačink in rajanjem ob novoletni jelki. Otroci in vzgojiteljice iz vrtca Savska Šola smučanja in bordanja Aktivne zimske počitnice na Krvavcu Po uspešnem zaključku novoletne šole smučanja bomo v ŠD Sonček, za smučarje in za deskarje, tudi v času zimskih počitnic pripravili šolo na Krvavcu, ki bo namenjena otrokom od 6. do 14. leta. Z organiziranim prevozom bomo člani društva prevzeli šolarje pred OŠ Domžale, OŠ Preserje pri Radomljah, v Mengšu in Mostah. Šola smučanja bo vsem, ki jih starši v teh počitniških dneh ne morejo spremljati na belih strminah, ponudila aktivno, smučarko in »bor-darsko« preživete počitnice. Prva šola smučanja v sezoni 2008/2009 v organizaciji ŠD Sonček je potekala v času novoletnih počitnic. Vsi udeleženci in tudi njihovi starši so bili zadovoljni z osvojenim znanjem in ponujeno možnostjo gibanja na svežem zraku. V letošnji novoletni smučarski šoli je bilo presenetljivo veliko deskaijev, ki so v prvi polovici tedna pridobili splošno znanje deskanja, v drugi polovici pa so ga še utrdili. Tudi smučarji so bili željni dodatnega znanja in zato je bilo po štirih dneh smučanja na Krvavcu opaziti velik napredek. S šolo smučanja in deskanja med zimskimi počitnicami, od 23. do 27. februarja, vsem ponujamo nadgra-dnj o tečaj a oziroma vklj učitev tistim, ki so prvo šolo zamudili. Ker imamo v ŠD Sonček veliko članov tudi na Gorenjskem, bo šola smučanja in deskanja potekala tudi v tednu od 16. do 20. februarja. Vključevala bo OŠ Preserje pri Radomljah Veseli december CENTER ZA MLADE Domžalski dom Ljubljanska 58 vabi na VESELE ZIMSKE POČITNICE od 23. 2. do 27. 2. 2009, od 10. do 15. ure. Naš čas bomo preživeli igrivo ob družabnih igrah, sproščujoče ob filmih in glasbi, kreativno, raziskovalno, izletniško, sladko ob peki palačink ... Prispevek je 4 € na dan in vključuje stroške prevozov, vstopnin, sladke priboljške ter kreativni material. Malico otroci prinesejo s seboj. Program je namenjen otrokom od 7. leta starosti dalje. Informacije in obvezne prijave po tel.: 722-66-00, na info@czm-domzale.si ali osebno v Centru, ker je število mest omejeno! PRIJAVNICA ZA VESELE zimske POCITNICE (OD 23. 2. DO 27. 2. 2009) IME IN PRIIMEK:................................................................... NASLOV:................................................................................. TELEFON STARŠEV:............................................................. Morebitne posebnosti otroka, za katere menite, da je potrebno seznaniti animatorja.......................................... Termin:.........................................Št. dni: ...................................... Strinjam se, da so lahko fotografije mojega otroka uporabljene za promocijo aktivnosti CZM-ja. Podpis staršev: . Osnovna šola Dob Šolska ulica 7 1233 Dob VPIS V 1. RAZRED OSNOVNE ŠOLE ZA ŠOLSKO LETO 2009/2010 Starše obveščamo, da bo Osnovna šola Dob iz svojega šolskega okoliša vpisovala v 1. razred OŠ šolske novince za šolsko leto 2009/2010. V skladu z Zakonom o osnovni šoli morate starši: • obvezno vpisati vse otroke, rojene od 1. 1. 2003 do 31. 12. 2003. Otroke bomo vpisovali v OSNOVNI ŠOLI DOB, Šolska ulica 7, v pisarni šolske svetovalne službe v: četrtek, 12. februarja 2009, od 8. do 14. ure in od 16. do 18. ure, petek, 13. februarja 2009, od 8. do 14. ure. S seboj prinesite identifikacijski dokument starša (osebna izkaznica, potni list). Če nimate slovenskega državljanstva, s seboj prinesite potrdilo o statusu oziroma delovno vizo. Otroka pripeljite s seboj. Lep pozdrav! Vodstvo OŠ DOB učenje smučanja na carving smučeh, v nadaljnjevalnih in izpopolnjeval-nih tečajih pa tudi učenje smučanja po robnikih, korekcijo napak z vide-oanalizo in preverjanje naučenega z zaključno tekmo v veleslalomu. Šola deskanja bo, glede na predznanje de-skarjev, vključevala učenje deskanja, deskanje po robnikih in nadgradnjo z videoanalizo. Nekaj mest je še prostih, zato v ŠD Sonček vabimo vse, da se prijavite teden dni pred pričetkom na tel.: 041/853-071 (Primož) ali 031/385-120 (Katja). Več informacij lahko dobite na www. sd-soncek.si ali na sd.soncektecaj@ gmail.com. ŠD Sonček Za nami je še eno leto, leto 2008. Za nekatere od nas uspešno, za druge malo manj, za učence OŠ Preserje pri Radomljah pa zagotovo pestro. Tudi v veselem decembru so poskrbeli, da se je na šoli veliko dogajalo. 19. decembra so nam v plesnem venčku zaplesali devetošolci in tako dokazali, da jim gredo angleški valček, samba, swing in čačača zelo dobro od nog. Še celo Fred Astair in Ginger Rogers bi bila presenečena, kako hitro so osvojili plesne korake. Tako kot vsako leto so tudi letos, v ponedeljek, 22. decembra, razveselili upokojence s predstavo, v kateri so se prepletali umetnost, poezija in človek. V današnjem hitrem tempu življenja se vse prema-lokrat zavemo, kako pomembni smo, kako smo drug drugemu potrebni in kakšno moč imamo. Učenci so s predstavo potrdili Pavčkovo videnje človeka, da je vsak človek svet zase, čuden svetal in lep kakor zvezda na nebu. Vsi živimo svoja življenja, se učimo, se včasih prizadenemo, drugič spet preveč ljubimo, vsem pa je skupno nekaj - druži nas svetloba kot zvezde na nebu. Ljudje smo vse preveč odtujeni, nasilni ter egoistični. Na vse to so nas poskušali učenci opozoriti in po reakcijah obiskovalcev sodeč, jim je to uspelo. Piko na i celotni predstavi pa je zagotovo dala ravnateljica Ana Nuša Kern, ki je z zadnjimi verzi o človeku poudarila, da smo ljudje tisti, ki lahko svet spremenimo na bolje. Na predbožični dan je oder OŠ Preserje pri Radomljah zaživel v vsem sijaju. Ista predstava je globok vtis napravila na vse učence in prepričana sem, da je mentorica Nataša Cotman dosegla namen - učencem prikazati pomen človeka in njegovo moč, kaj vse lahko spremeni, da se bomo zbujali v boljši jutri. Jasmina Pogačnik V okviru praznovanja ob 60-letnici izobraževalnega procesa SŠ Domžale v soboto, 31. januarja 2009, od 9. ure dalje, v prostorih šole pripravlja celodnevno delavnico srednja šola (fomžale USTVARJALNO Z USNJEM S pomočjo učiteljev, mentorjev in donatorjev, ki so priskrbeli usnje in kovinsko okovje, boste lahko tega dne samostojno izdelali etui za ključe, morda denarnico ali celo torbico. Dovolj bo, da s seboj prinesete izvirne ideje, dobro voljo, ravnilo, šestilo, škarje in nož olfa. Narejeni izdelki bodo ostali vaša last. Zaželene so predhodne prijave na e-naslov: gregor.cedilnik@guest.arnes.si, več informacij pa dobite na www.ssdomzale.si Osnovna šola Domžale Bistriška 19 1230 Domžale DRAGI STARŠI IN OTROCI. VLJUDNO VABLJENI NA VPIS OTROK V 1. RAZRED ZA ŠOLSKO LETO 2009/10. Za otroke, rojene v letu 2003, bo vpis potekal: - četrtek, 12. februarja 2009, 8. do 12. in od 15. do 18. ure. - petek, 13. februarja 2009, od 8. do 12. ure. Vpis bo potekal v prostorih centralne in podružnične šole. Otroka pripeljete s seboj, radi bi ga spoznali! S seboj prinesite tudi svoj identifikacij ski dokument. Starši ste po zakonu dolžni vpisati otroka v svojem šolskem okolišu. OS RODICA Kettejeva 13, Domžale Vpis prvošolcev za šolsko leto 2009/10 bo na OŠ Rodica potekal v tednu od 9. do 13. februarja 2009, in sicer: - dopoldne od 8.00 do 11.30 (od ponedeljka do petka). - popoldne od 15.00 do 18.00 (torek, sreda in četrtek).' Vpisujemo otroke, ki so rojeni v letu 2003. Starši otrok s stalnim prebivališčem v našem šolskem okolišu boste prejeli pisno vabilo, za dodatne informacije pa nas lahko pokličete na šolski telefon 721-95-30. Veseli bomo, če boste k vpisu pripeljali tudi svojega otroka, da se spoznamo! OŠ Preserje pri Radomljah, Pelechova cesta 83, 1235 Radomlje Spoštovani starši, vpis prvošolcev za šolsko leto 2009/10 na OŠ Preserje pri Radomljah bo potekal dne, 11. februarja 2009 in 12. februarja 2009 od 8. do 18. ure v pisarni pedagoginje Metke Čižmek. Veselimo se srečanja z vami! OŠ Dragomelj, Dragomelj 180, 1230 Domžale Dragi starši in otroci, vljudno vas vabimo k vpisu otroka v prvi razred za šolsko leto 2009/10. Vpisujemo otroke, rojene v letu 2003. Vpis bo potekal v prostoru svetovalne službe OŠ Dragomelj, v torek, 10. februarja, in v sredo, 11. februarja, med 8. in 12. ter med 15. in 18. uro. Veselimo se srečanja z vami in vašim otrokom. stran 17 MEPI v Domžalah Začetki programa Mepi segajo v leto 1956 in njegov ustanovitelj je vojvoda Edinburški, mož angleške kraljice Elizabete II. Medtem ko večina organiziranih aktivnosti, v katere se dandanes vključujejo mladi, temelji na tekmovalnosti in potrjevanju lastnih sposobnosti, program MEPI kot protiutež predstavlja uravnotežen, netekmovalen program prostovoljnih aktivnosti, ki spodbujajo osebnostno rast, sa-mozaupanje, vztrajnost, odgovornost in služenje skupnosti. Mlade spodbuja k aktivnemu, kreativnemu preživljanju prostega časa. Leta 2004v smo na Srednji šoli Domžale in OŠ Rodica pridobili licenco za izvajanje programa Mepi. Od tedaj dalje se vključuje v aktivnosti vedno več mladih. Leta 2007 je licenco pridobila še OŠ Venclja Perka, kjer je kar 32 otrok resno poprijel o, odločili so se namreč, da bodo svoj prosti čas preživljali kar se da koristno in ustvarjalno. Nazadnje bodo vse, kar počnejo tudi sicer, oplemenitili z bronastim priznanjem MEPI, ki ima veliko veljavo v svetu, v Sloveniji pa jo hitro pridobiva. Program MEPI pokriva mnoge vidike otroškega prostega časa - šport, veščine in prostovoljno delo, ki jih nazadnje okronajo še z odpravo v naravo, kjer morajo sami poskrbeti zase in za ostale v svoji skupini. Zato ne bodite presenečeni, ko boste v Domžalah zagledali skupine otrok, ki tečejo ali se odpravljajo na Mengeško kočo, saj le pridobivajo kondicijo za končno odpravo, kjer jih bo čakalo vsaj 35 kilometrov hoje (srednješolce pa še precej več). Domžalski mladostniki se tudi radi učijo tuje jezike, so nadarjeni glasbeniki, igralci, žonglerji, plezalci, plesalci in še in še in še bi lahko naštevali, saj je dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo v okviru MEPI »veščin« ogromno. Posebno doživetje so podelitve priznanj. Britanska kraljica Elizabeta II. in vojvoda Edinburški sta se med tridnevnim obiskom v Sloveniji udeležila tudi srečanja s slovensko mladino, vključeno v Program MEPI -Mednarodno priznanje za mlade, ki je potekalo 22. oktobra lani v Slovenski filharmoniji v Ljubljani. Leto prej nas je s svojim obiskom počastil vojvoda Yorški, princ Andrew, sin britanskega kraljevega para, ki je na Srednji šoli Domžale podelil prva zlata priznanja enajstim mladim, lani pa sta to prijetno dolžnost opravila vojvoda Edinburški in predsednik RS dr. Danilo Turk. Letos načrtujemo prvo skupno podelitev priznanj, na kateri bomo podelili priznanja vsem otrokom domžalske občine, ki bodo izpolnili pogoje za dosego priznanja. Podelitev bo potekala v sodelovanju z Občino Domžale ter šolami, ki so v projekt vključene. Tina Preglau, OŠ Venclja Perka Metka Karlovšek, SŠ Domžale Muca Copatarica in dedek Mraz Bilo je ob koncu oktobra in učiteljici petih razredov Osnovne šole Dob sta zbrali nadarjene učence svojih razredov. Profesorica Martina Lipar, ki uči 5. b, vodi tudi dodatni pouk. Na prvem srečanju nam je postavila zahtevno nalogo. Narediti smo morali predstavo z naslovom Muca Copatarica. S prijateljicami smo se brž dogovorile in se že naslednjo soboto sestale. Napisale smo scenarij. Vsi smo se ga kar hitro naučili. To pa še ni bilo vse. Oblikovati smo morali tudi sceno. Ta nam je povzročila kar nekaj preglavic, a na koncu se je delo poplačalo, saj je izgledala odlično. Čakal nas je že nov izziv. V sredo, 17. decembra, smo imeli generalko kar v šoli in igrico najprej predstavili našim prvošolčkom. Popoldne smo se odpravili v Ljubljano in Muco Copatarico zaigrali otrokom invalidskega podjetja Želva. Ti so zelo uživali in bili nad nami navdušeni. Na koncu nas je obiskal tudi eden izmed treh dobrih mož: dedek Mraz. Otrokom in nam učencem je prinesel darila. Zelo smo se zabavali in upamo, da bomo našo Muco Copatarico predstavili še v katerem drugem vrtcu ali ustanovi. Katja in Lana, 5. b Presenečenje Bilo je dva dni pred božičnimi počitnicami. Otroci v 1. razredu OŠ Dob so delali poskuse v kotaljenju jogurtovih lončkov po klancu navzdol. Nenadoma je nekdo potrkal. Le kdo bi prišel zdajle, ko se učimo, smo si mislili. Vrata so se odprla in na naše veliko presenečenje je vstopil dedek Mraz. S seboj je nosil veliko vrečo. Sedel je med otroke in jim po domače rekel: »A se »uhka tuki« usedem, k' sem že star in zmatran. Sem od zelo daleč prišel. Glejte, nekaj igrač sem vam prinesel.« Med pogovorom z njim so si ga otroci natančno ogledovali. Deklice so začele šepetati, da ima dedek Mraz take škornje kot naša ravnateljica. Slišal jih je in hitel razlagati: »Škornje mi je pa ravnateljica posodila, ker sem imel svoje čevlje čist' premočene in sem se moral preobut'.« Mira Matičič SPORT Alpinistično predavanje alpinista Ivča Kotnika v Knjižnici Domžale Od Kamniških do Himalaje V četrtek, 11. decembra, je v domžalski knjižnici že tretjič zapored gostoval priznani in znani slovenski alpinist Ivč Kotnik. Ljubitelji gora, lepih posnetkov in doživete besede smo se že kar navadili na predavanja, ki jih enkrat mesečno pripravlja Društvo za gorsko kulturo iz Domžal. Mala dvorana je bila tudi tokrat polna do zadnjega kotička, ljudje pa so še kar hodili, da bi slišali in videli še eno legendo slovenskega alpinizma. Ivč Kotnik je eden tistih vrhunskih alpinistov, ki so ustvarjali zlato obdobje slovenskega oziroma jugoslovanskega alpinizma in himalajizma v 70., 80. in 90. letih. Med prvimi Slovenci je preplezal tri zadnje probleme Alp, stal na osemtisočaku Makaluju, osvajal Everest, Lhotse in Nanga Parbat ter obiskal mnoge gorate dežele po svetu. Tokratni gost nas je presenetil z izjemno občutljivostjo za lepote narave, še posebej gorske. Ob drznih stenah, velikih uspehih v slovenskih in Centralnih Alpah, na Norveškem, v Himalaji, Afriki in drugod po svetu nam je Ivč predstavil tudi nežno gorsko cvetje, čudovite sončne vzhode in zahode ter obraze ljudi, ki jih je srečal ob poti. Gore so mu dale veliko lepega, veliko pa so mu tudi vzele, predvsem prijatelje. Usoda je hotela tako, da je Ivč v gorah izgubil mnoge njemu ljube ljudi. Vso grenkobo in navdu- Ivč Kotnik med predavanjem šenost nad nekoristnim svetom vertikale je opisal tudi v odlični knjigi Dotik neba, ki je ena izmed boljših stvaritev slovenskih alpinističnih pisateljev. Društvo za gorsko kulturo vsem lju- biteljem gora v novem letu želi varen korak in mnogo lepih doživetij, v mesecu januarju pa se zopet srečamo v Knjižnici Domžale. Silvo Karo Po Koželjevi poti v Kamniško Bistrico Dolina Kamniške Bistrice je prava zakladnica geoloških, geografskih, vodnih in rastlinskih zanimivosti ter zanimivosti iz gorniške zgodovine. Vse to smo spoznali na oktobrskem izletu mladinskega odseka Planinskega društva Domžale, ki sta ga vodila Borut in Mateja Per-šolja, udeležilo pa se ga je 80 udeležencev skupaj s starši in 16 vodnikov Planinske zveze Slovenije. Odpeljali smo se z dvema avtobusoma in se razdelili v dve starostni skupini. Mlajša je začela z ogledom razstave Velika planina - Pastirska dediščina iz zapuščine Vlasta Kopača v Medobčinskem muzeju Kamnik, nato pa smo se odpeljali pod spodnjo postajo gondolske žičnice za Veliko planino in pri mostu nad Ribjo pečjo začeli s hojo. Po Koželjevi poti smo šli mimo slapa Kopiščnice, Neimenovanega balvana, soteske Predaselj do Kamniške Bistrice. Na vseh točkah smo imeli kratek počitek in (geografski ter zgodovinski) opis zanimivosti. Pri mostu pod Jurjem je gorski vodnik Rado Nadvešnik postavil improvizirano žičnico. Vsi udeleženci so oblekli plezalni pas in čelado in se po vrvi spustili na drugi breg. Starejša skupina je izlet začela z ogledom Kamnika, nato smo si ogledali razstavo na Zapricah in se z avtobusom odpeljali do začetka Ko- željeve poti v Iverju, kjer je sledila prva razlaga o vulkanskih kamninah. Nadaljevali smo po desnem bregu Kamniške Bistrice do Ribje peči, kjer smo imeli malico in se od tam smo po cesti povzpeli na čelno moreno Bistriškega ledenika pod Drinovim robom in naprej do Brsnikov. Pot smo sklenili s spustom po žičnici in se po zbrali na travniku Pri Jurju, kjer so bile organizirane športne igre. Na lepo jesensko soboto smo s pogledom večkrat objeli vrhove Grin-tovcev. Deležni smo bili različnih oblik gibanja (sprehod po širokem kolovozu, kratki strmejši vzponi in spusti po ozki poti, posuti z mokrim listjem, prečenje strmih pobočij in uporaba lesenih brvi in mostičkov ...) in želja po višjem in zahtevnejšem se bo počasi uresničila. Borut Peršolja Prečkanje reke z žičnico (Foto: Borut Peršolja). Tretji na državnem tekmovanju Mladina in gore V soboto, 10. januarja, je v Pod-nanosu potekal finalni del državnega tekmovanja Mladina in gore, na katerega sta se na področnem tekmovanju uvrstili dve ekipi OŠ Preserje pri Radomljah oz. PD Domžale (od skupno 83 sodelujočih). Tekmovanje je potekalo v sproščenem vzdušju in druženju z mladimi planinci iz cele Slovenije. V prvem delu so tekmovalne ekipe pisale test o Planinski šoli ter Pod-nanosu in okolici. Domači gasilci so nas pogostili s kosilom, nato pa so nam razkazali kraj in njegove znamenitosti. Šest najboljših ekip iz dopoldanskega dela se je uvrstilo v finalni kviz, med njimi tudi ekipa OŠ Preserje pri Radomljah. Ta hitri - Lara Jerman, Bojan Len-ček, Urban Popelar in Gašper Dolenc iz 8. a razreda - so osvojili odlično tretje mesto (sodelovalo je trideset ekip). Uspeh je dopolnila mlajša ekipa Divji Svizci (Lara Bajec, Miha Šere, Klemen Kogovšek iz 5. c in 7. b razreda) z 21. mestom, ki je na področnem tekmovanju osvojila presenetljivo prvo mesto. Obe ekipi sta na tekmovanju sodelovali prvič in sta še mladi, zato bosta lahko v naslednjih letih svoji uvrstitvi še izboljšali. Tretjeuvrščena ekipa je prejela pokal, medalje in brezplačno prenočevanje v Koči pri sedmerih jezerih, vsi ostali pa so dobili praktične nagrade. To je lep uspeh, saj smo imeli edini v finalu dve ekipi, ki sta bili iz iste šole. Mentorica obeh ekip je Mateja Peršolja. Ustanovitelji državnega tekmovanja Maldina in gore smo prav v Planinskem društvu Domžale, kjer je v naši organizaciji leta 1989 potekalo prvo tekmovanje na državni ravni. Borut in Mateja Peršolja Članarina Planinskega društva Domžale za leto 2009 Člani Planinskega društva Domžale imajo možnost izbirati med naslednjimi vrstami članarine: A-članarina (50 €) in B-članarina (20 €) sta namenjeni odraslim. Bl-članarina (15 €) je namenjena članom nad 65. letom. Š-članarina (13 €) je namenjena študentom do 26. leta starosti (aktivni status dokazujejo z veljavno študentsko izkaznico) in mladim, ki so brez lastnih dohodkov. S-članarina (13 €) je namenjena srednješolcem. O-članarina (5 €) je namenjena osnovnošolcem, P-članarina (5 €) pa predšolskim otrokom. Š- in S-članarina imata enotno znamkico, skupno znamkico pa imata tudi O-in P-članarina. Družinska članarina: Če sta oba starša člana, imajo predšolski otroci, osnovnošolci in srednješolci brezplačno članarino. Enako velja za enostarševsko družino. Za družinske člane štejejo poleg staršev še mladi do 26. leta, ki niso zaposleni ali so brez lastnih dohodkov. Cena članske izkaznice je 1,67 €, izkaznici Ringa raja in Mladi planinec (članski izkaznici za predšolske in osnovnošolske otroke) sta brezplačni. Vpisnine v društvo ni. Članarino lahko poravnate v društveni pisarni: vsako sredo, od 19. do 20. ure, januarja, februarja Preglednica 2: Vsebina članarine 2009 in od junija do vključno septembra; vsak četrtek, od 10. do 12. ure in na prodajnem mestu Loterije Slovenije v Domžalah (Utrinek Vida Kleinlercher s. p., Ljubljanska cesta 72, Domžale): od ponedeljka do petka, od 8. do 19. ure; ob sobotah, od 7. do 13. ure. Izven tega časa lahko članarino poravnate pri: Janezu Vodlanu, Šolska ulica 10, Rodica (tel.: 724 84 47, 041/754-973) Jerneju Gradu, Dragomelj 129, Dragomelj (tel.: 031/264-740). Preglednica 1: Cena posamezne vrste članarine za leto 2009 v evrih rdeča modra - modra Š - zelena Šd - zelena rumena - rumena rumena - rumena < B B1 + m + m - O d O -P d P 50 20 15 13 0 5 0 5 0 : črka d pomeni znižano ceno družinske članarine. A B B 1 S+Š P+O 50 % popust v planinskih kočah doma in oprostitev plačila turistične takse popust v planinskih kočah v evropskih gorah nezgodno zavarovanje (invalidnost in smrt) * zavarovanje za reševanje v evropskih gorah * zavarovanje za odgovornost do oseb in stvari celoletna naročnina na Planinski vestnik koledar akcij PZS za leto 2009 10 % popust v Planinski založbi popust pri nakupu športne opreme v nekaterih trgovinah drugi komercialni popusti : Višje odškodnine in višje zavarovalne vsote. Borut Peršolja, predsednik Planinska orientacija Znanje in veščine, ki jih ponuja planinska orientacija, so eden najpomembnejših dejavnikov zagotavljanja varnosti v gorah. Orientacija vzpodbuja doživljanje ter raziskovanje gora in navaja na samostojno gibanje v naravi, zato je novembrski izlet mladinskega odseka Planinskega društva Domžale že tradicionalno namenjen prav iskanju prave poti ter reševanju orientacijskih zank. Tokrat smo se razve-dovali po okolici Gorjuše, Goričice, Tabora nad Ihanom in Dobovelj. Start in cilj sta bila pri Jamarskem domu na Gorjuši. Razdeljenih v 17 skupin je kar 93 udeležencev, ob nesebični pomoči 14 vodnikov, staršev in mladincev, dobilo zemljevid in opis poti, ki sta jih bolj ali manj točno vodila od točke do točke in do cilja. Na sedmih kontrolnih točkah so ekipe žigosale delovne liste in reševale naloge iz Planinske šole. V dveh urah in pol smo se vsi skupaj utrujeni, a zadovoljni dobili na toplem čaju, ki mu je sledil še organiziran ogled Železne jame (vmes pa čisto pravi snežni metež). Planinska orientacijska tekmovanja razvijajo športni duh in omogočajo druženje ter medsebojno spoznavanje udeležencev. Vsega po malem sta nam pripravila Dušan Prašnikar in Blaž Češka, vodja orientacijskega izleta. Borut Peršolja Uspešno najdena kontrolna točka (Foto: Borut Peršolja). SPORT stran 18 Rado Trifunovič, trener prve ekipe KK Helios »Otrok Heliosa« prevzel prvo ekipo (nadaljevanje s strani 1) Da je publika navdušena nad trenerjem ekipe, smo videli na prvi domači tekmi, kar ni ravno pogosto. Kakšni so bili tvoji občutki? Zelo pozitivni, zelo lepi občutki. Upam, da se bo to tudi naprej ponavljalo. Verjamem, da je publika to sprejela tudi zato, ker vedo, da sem domačin. Domžalska publika je taka, da ceni domačine. Prepričan sem, da so me sprejeli, da stojijo za menoj in bo tako tudi naprej, da bodo navdušeni in da bodo stali za celo ekipo ter nam tako tudi pomagali. Košarkarski klub Helios si prevzel po odhodu Rada Mijanoviča. V kakšnem stanju je bila članska ekipa ob prevzemu? Specifičnem. Če pride do menjave igralcev ali trenerjev, pomeni, da nekaj ne funkcionira. Ekipo sem dobil v stanju, ko je treba nekaj popraviti in izboljšati, da bodo rezultati. Veliko je potrebno urediti, a to so že precej specifične košarkarske podrobnosti. Pred tem si bil pomočnik prvega trenerja. Tvoje naloge so se s prehodom na prvo mesto zagotovo spremenile. Ko si pomočnik, si zraven, dihaš z ekipo, kot tudi sedaj, a vseeno je prvi trener tisti, ki da piko na i in je odgovoren za tisto, kar se dogovorimo. Kakorkoli bomo igrali, kakorkoli se dogovorimo, si odgovoren in stojiš za njimi kot prvi. Imam večjo odgovornost, sicer pa stojim za ekipo in z njimi diham. Pred tem si se izkazal predvsem pri trenerskem delu z mladimi. Kako bi na splošno ocenil delo z mlajšimi selekcijami v KK Domžale? Prej sem delal z mladimi, res je. Bistvo našega dela je bilo selekcioniranje, ker vemo, da se dobre ekipe delajo od mlajših selekcij. Da prideš do tega, moraš otroke navdušiti že v 1. in 2. razredu osnovne šole. Sam sem začel s tem, da smo košarkarsko šolo pojačali, iz tega začeli selekcionirati otroke in dobili smo množičnost. Imamo nekaj res dobrih ekip, na tem smo delali v zadnjih petih, šestih letih. Vedno smo sloveli kot klub z zelo dobrimi mladinskimi, kadetskimi in pionirskimi selekcijami, potem je bilo malo slabše, sedaj pa se je spet začelo vračati. Letos imamo zelo dobro kadetsko ekipo, naslednje leto bo mladinska ... Se dviguje. Vsi vedno govorimo o članskih ekipah, kakšno pa je stanje oz. kakšni so uspehi mlajših selekcij KK Domžale? Naši mladinci igrajo v 1. slovenski ligi, kjer končujejo prvi del, a še ne moremo reči, kako bo. Kadeti so se uvrstili med prvih osem v borbo za prvaka Slovenije, kar je zelo velik uspeh. Pionirske selekcije so že končale tekmovanja in pionirji A - tisti, ki igrajo v kategoriji svojega letnika, so končali na 11. mestu, pionirji B, leto mlajši, so igrali v 2. slovenski ligi in prav tako zelo dobro odigrali sezono. Sedaj delamo ekipo pionirjev C, ki so mlajši od 12 let in bodo v tekmovanja vstopili letos. Če se vrneva na člansko ekipo, trenutno stanje v ligi NLB ni ravno blesteče. Zadnji poraz proti Krki v Novem mestu je vse prej kot tisto, kar potrebujete. Imate v strokovni ekipi kakšne načrte za sanacijo rezultat-skega stanja? Načrte zagotovo imamo, naš cilj je ne biti zadnji v ligi NLB, ker ima zadnji eno leto prepoved igranja v tej ligi. Drugi cilj je, da smo v državnem prvenstvu prvi ali drugi v rednem delu, ker si s tem zagotovimo mesto v NLB ligi naslednje leto. Delamo na tem, da bomo te cilje ustvarili, delamo s tem kar imamo in ekipa ostaja ista. S tem bomo poskusili narediti maksimalno. Kaj pa če Helios ne ostane v ligi NLB. Vemo, da je bližje izpadu kot obstanku? Trenutno razmišljamo o tem, da bomo ostali, če ne bomo, bomo o tem razmišljali potem. Kaj pa domače prvenstvo, kjer se vseeno obeta boljša uvrstitev, a niti drugo mesto ni več videti tako »lahko dosegljivo«, kot je bilo prejšnje sezone? Res je, da je bilo lani 2. mesto realno dosegljivo, letos pa je Krka močnejša, kot je bila, in je zato precejšnja razlika. A to ne pomeni, da mi ne moremo biti drugi. So močnejši, morali se bomo bolj potruditi, je pa tudi res, da bodo oni nosili večje breme, da morajo biti drugi, saj so močnejša ekipa kot lani in bomo zato mi lahko naredili več. V prvenstvo gremo samo z namenom, da bomo prvi ali drugi. Nič drugega. Od 19. do 22. februarja se bo Helios v finalnem turnirju Pokala Spar boril z ostalimi nasprotniki v Laškem. Kakšna so pričakovanja? Mi si želimo finale, kaj bo, bomo videli. Za nami je tudi dan slovenske košarke, kjer smo imeli Domžalčani štiri predstavnike. Od vseh je zagotovo najbolj blestel Jacobson, ki je tudi sicer eden vidnejših mož domžalske ekipe in je na tem tekmovanju zmagal v metanju trojk. Dobri posamezniki torej so v Heliosu, kaj pa ekipa? Posamezniki so vsi dobri, vseh dvanajst igralcev od prvega do zadnjega je dobrih, drugače ne bi igrali v tako močni ligi, kot je NLB. Kar se tiče ekipe, je nekaj bilo narobe. Nikoli ne moreš reči, kaj, delamo na tem, da bomo napako odpravili in da bomo čimprej postali dobri tudi kot ekipa. Glede na solidne predstave Krke marsikdo meni, da bi letos lahko premagala Olimpijo v borbi za katero od lovorik. Je to realno dosegljivo ali je Olimpija vseeno na poti nepremagljivosti v našem prvenstvu? Tako je, je realno, da tudi Olimpija ne vzame vseh lovorik. Ampak vsi vemo, da je Olimpija le Olimpija in mislim, da bodo vedno, če ne drugače, pa vsaj za zaključek, naredili nekaj, pripeljali vsaj novega igralca, da bi to dobili. Ni pa nerealno, da bi kdo drug prevzel katero lovoriko. Kakšen je tvoj pogled na dvig kakovosti slovenske košakarske lige? Ali se dviga, ostaja isto? Imam občutek, da se je pet let zelo dvigovala, zadnji dve leti pa stoji in se dvigujejo druge lige. Zdaj je spet čas, da se začnemo dvigovati mi. To je sicer normalna situacija; ko se ti dviguješ, vsi nekaj iščejo, da te prehitijo, in ko jim uspe, moraš spet najti nekaj novega, da jih prehitiš. Toje normalen potek in mi delamo na tem, da bomo slovensko ligo spet dvignili v še boljšo, kot je bila. Za konec pa ... Naj nam publika pride pomagat - redno, vsako tekmo, saj je res naš šesti igralec. Mateja A. Kegel Jacobson zmagovalec Dneva slovenske košarke Košarkarji Heliosa v pokalu NLB letos ne blestijo, stanje je slabše od minulih dveh sezon tudi v domačem prvenstvu, kjer pa še vedno držijo korak z vrhom, boljša je le Krka. A če ne blestijo v rednem delu prvenstva, so se izkazali na Dnevu slovenske košarke, kjer so v ekipi nastopili Vzhoda nastopili Vjekoslav Petrovič, Nicholas Jacobson in Matej Krušič. Nicholas Jacobson, zmagovalec meta za tri točke na Dnevu slovenske košarke Foto: Peter Koprivnikar Zmagala je sicer ekipa zahoda, kljub temu pa so bili nad spektaklom navdušeni tako navijači ene kot druge strani. Svoje predstavnike smo imeli tudi v metanju trojk, kjer se je Nicholas Jacobson v finalu pomeril z Sašom Ožboltom. Boljši je bil domžalski košarkar. Zabavali smo se tudi v spremljevalnem programu, ki so ga pripravili v kranjski dvorani na Prim-skovem, saj smo poleg nastopa Trkaja doživeli tudi kar nekaj komičnih gledaliških in improvizacijskih vložkov. Redna tekmovanja Gostovanje v Bosni je bilo nedo-nosno, proti domačemu moštvu je Helios izgubil 87 : 72, prav tako je bil neuspešen proti Partizanu, ki je gostoval v HKC Domžale, ko je Helios izgubil 49 : 59. Neuspešni so bili tudi proti Hemofarm Stadu, ki je zmagal 80 : 70. V domačem prvenstvu so bili košarkarji Helio-sa boljši od Elektre kar 102 : 60, premagali so tudi Hopse iz Polzele (71 : 91) na gostovanju, odhod v Novo mesto pa je bil v znamenju kraljevanja tamkajšnje Krke. Zmaga Novomeščanov, ki so zmleli domžalske košarkarje, je bila 84 : 54, štela pa je dvojno - tako za domače prvenstvo kot tudi za ligo NLB. Košarkarje pa v mesecu februarju, poleg lige NLB in prvenstva, čaka tudi finalni turnir v pokalu Spar, kjer je cilj finale, kako daleč pa bodo fantje tokrat prišli, bo jasno v dneh od 19.- 22. februarja 2009. Tekmovanje se bo tokrat odvijalo v Laškem. (mak) NK Domžale Nov, odmeven prestop iz NK Domžale Domžalski nogometaši so se v prvi polovici januarja po dobrem mesecu dni počitka ponovno podali na zelenice. Poleg prestopanja so bili aktivni tudi v zimski ligi na odboj, ki je bila v preteklosti atrakcija zimskega nogometnega obdobja, po letih zatona pa se vrača s pravim odzivom. Nogometaši Domžal so se na All star turnirju v malem nogometu predstavili v najboljši možni luči, s kar 12 : 5 so v finalni tekmi premagali domači Maribor, tekmovanje se je odvijalo v Mariboru, poleg ekipe pa je priznanje dobil tudi domžalski vratar Nejc Vidmar, ki je bil izbran za najboljšega vratarja na turnirju. Ob koncu jesenskega dela sezone so se pričakovano začele tudi spremembe v domžalski ekipi, po odhodu Juninha, domžalskega Brazilca, je vrste moštva ob Kamniški Bistrici zapustil tudi Romun Razvan Paunescu, saj v le dveh mesecih v dresu Domžal ni zadovoljil strokov- nega vodstva kluba. Domžalčani so ob koncu jesenskega dela objavili tudi novico, da sta naprodaj tako Andraž Kirm, kot tudi Haris Vučkic. Slednji, mladi domžalski, komaj 16-letni nogometni up, je v petek, 16. januarja, podpisal pogodbo s članom elitne angleške Premier lige, moštvom Newcastla United. Angleško moštvo je mladega Dom-žalčana spremljalo že več mesecev. Kot je ob podpisu pogodbe povedal domžalski predsednik Stane Ora-žem, se do sedaj še ni zgodilo, da bi katerikoli slovenski igralec podpisal pogodbo z večjim klubom, kot je Newcastel United FC. Domžalčane čaka še nekaj prijateljskih pripravljalnih srečanj, trenutno se nahajajo na pripravah na Hrvaškem, 21. februarja pa začenjajo s spomladanskim delom tekmovanja. Najprej jih čaka gostovanje v Celju, nato pa v domžalski športni park prihaja ekipa Maribora, ki je trenutno vodilna na lestvici in ima kar 14 točk prednosti pred Domžalčani, ki se trenutno nahajajo na 6. mestu. Kaj bo odnesla zima in prinesla spomlad v domžalski športni park, bo torej znano v naslednjih mesecih. (mak) TAO MSD liga se je prevesila v drugo polovico Po desetih od štirinajstih krogov rednega dela se je domžalska zimska liga v dvoranskem nogometu že krepko prevesila v drugo polovico. Ekipe se ponovno srečujejo na povratnih tekmah. V vseh treh skupinah vodijo mošta, ki v letošnji sezoni še niso bila poražena: v skupini A Tinči d.o.o., sledijo jim lanski zmagovalci Tao sport; v skupini B Interfinance, za njimi ekipa Amater; v skupini C pa SDM Domžale, na drugem mestu je Bautim. Na lestvici najboljših igralcev (največ zadetkov, najmanj kazenskih točk) je trenutno s 25 točkami daleč Razpored naslednjih tekem: pred ostalimi Edis Mešanovič iz ekipe SDM Domžale. Vsi nogometni navdušenci ob nedeljah oz. sobotah popoldan vabljeni v telovadnico OŠ Venclja Perka Domžale, da si katero od tekem ogledate, več o ekipah, rezultatih in lestvicah pa na www.msdliga.si. Rok Ravnikar Športni pozdrav ekip ŠD Loka in Interfinance pred tekmo Dvanajsto kolo, nedelja 25. 1. 2009 SDM Domžale Trojica United 17:00 ULTRAS Domžale Gostilna Furman Lukovica 17:40 Duplica Bautim Amater 18:20 Interfinance Janzy Team 19:00 FIFA 3000 SD Loka 19:40 Tao Sport FC 2005 20:20 El Grande Companeros Počene gume NK Ihan Iz Nogometnega kluba Ihan V NK Ihan se intenzivno pripravljamo na nadaljevanje spomladanskega dela sezone. Cilji vseh ekip so poseči po še boljših rezultatih, kot smo jih dosegli v jesenskem delu! Prav v ta namen se je z novimi člani razširil upravni odbor kluba. Sestavljena sta bila dva odbora, Odbor za člansko ekipo, ki ga vodi Janez Orehek, in Odbor za mlajše ekipe, ki ga vodi Tomo Drobež. Na čelu kluba še naprej ostaja Jože Rape, ki bo s svojimi izkušnjami pripomogel pri zastavljenih ciljih. Ekipa članov, ki nastopa v 2. MNZ ligi, želi napredovanje v višji del tekmovanja, za kar obstajajo realne mo- žnosti, saj za vodilnim Termitom zaostaja za dve točki. Člani bodo začeli s pripravami na prvenstvo 9. februarja, tako da bo do prvenstva dovolj časa za dobro pripravo moštva. V članski ekipi je 25 igralcev, med njimi kar16 iz Ihana , drugi pa so iz bližnje okolice. V klubu imamo tudi mlajši ekipi - U-8 in U-9, ki sta zelo dejavni, saj ekipa U-9 nastopa v zimski MNZ ligi Ljubljana in dosega zelo dobre rezultate proti klubom , ki imajo neprimerno več otrok in s tem več izbire. Zadnji odmevnejši rezultat je bil v zimski ligi, kjer smo z ekipo Olimpije igrali neodločeno 3 : 3. Na turnirju NK Kamnik v Kamniku smo dosegli lep uspeh, saj smo med 15 ekipami zasedli 5. mesto, čeprav smo imeli daleč najmlajšo ekipo! Tudi ekipa U-8 se je udeležila turnirja v Kamniku, kjer so fantje pokazali, da že znajo igrati nogomet, čeprav je večina prvič igrala na pravi tekmi. Vključeni smo tudi v tekmovanje Rad igram nogomet. Še naprej se bomo udeležili čimveč turnirjev. Na naslov kluba je prišlo tudi vabilo iz Hrvaške, da sodelujemo na velikem mednarodnem turnirju, ki bo junija v bližini Karlovca. Upamo, da bomo uspeli pridobiti dovolj sredstev, da se bomo lahko udeležili tega turnirja. V juniju bomo tudi v Ihanu organizirali velik turnir Ihan 2009, za ekipe U-9 (nastopilo bo 10 ekip). V lanskem letu smo tak turnir organizirli za ekipe U-8. Privabil je veliko gledalcev, zato smo se v klubu odločili, da nadaljujemo tako še naprej, in želimo, da bi postal tradicionalen! Na tekmovanje za sezono 2009/10 bomo v ligo prijavili tudi kadetsko ekipo, ki se že vneto pripravlja. V dogovoru s predstavnikom športne znamke Sportika bomo vse naše nogometaše opremili s trenirkami, torbami, žogami itd. Ta prispevek naj bo hkrati tudi poziv, da se nam mladi od 6 do 16 let pridružijo na treningih in se vpišejo v klub, ki jim bo nudil dobre pogoje za delo in napredovanje, tako v nogometu kot tudi v osebnostnem razvoju! Vpišete se lahko ob četrtkih, od 15.00 do 16.30, in ob sobotah, od 10.00 do 11:30, ter od 13:30 do15.00, v telovadnici Osnovne šole Ihan (tel.: 040/ 339-436 (Brane), 051/386-401 (Karlo) 070/819-102 (Tomo). NK Ihan Sedijo od leve: Gutnik Gaj, Piskar Miha, Vavtar Tadej, Grčar Anže, Drobež Mark, Mulalič Ken, Baltič Albin in Seferovič Beno. Stojijo od leve: trener Švarc Brane, Smodiš Blaž, Gregorin Simon, Modec Jure, Fazliu Arber, Lavrič Andrej, Nahtigal Alen in pomočnik trenerja Močnik Tomo. Atletski klub Domžale Kako hitro se bodo v letu 2009 ustavile štoparice in na kateri stopnički bomo stali? Kljub temu, da je napovedovanje nehvaležno delo, so dnevi pred začetkom sezone, ko so atleti in atletinje že pozorni na besedo »tekmovanje« in jih že mikajo atletska steza in še pobeljene kros zelenice, pravi trenutki za napovedi in načrte. Okvirni cilji so takšni in drugačni rekordi, reprezentančni nastopi, osvajanje novih spretnosti in premagovanje svojih meja, čisto konkretne cilje posameznikov pa sem pred začetkom zimskega dela atletske sezone 2009 zbrala med najboljšimi člani in članicami AK Domžale. Darja Kokalj: »V letu 2009 me ob službi in zadnjem letniku študija čaka Svetovno policij sko prvenstvo v krosu na Cipru, doma pa si sezono želim začeti z Malim kraškim maratonom v Sežani. Želim si izboljšati osebne rekorde na 10, 5 in 3 km ter oktobra na Ljubljanskem maratonu uspešno opraviti »generalko« in si zaslužiti nastop za policijo na evropskem prvenstvu na 42 km v letu 2010. Rada bi ubranila naslov državne prvakinje v duatlonu in se še enkrat uvrstila v reprezentanco ter nastopila na SP konec leta. Razmišljam tudi o tem, da bi se preizkusila v triatlonu - za začetek na triatlonu jeklenih v jesenskem delu sezone.« Domen Zupan: »V sezoni 2009 si želim čim bolj izboljšati osebne rekorde na vseh razdaljah na stezi, hkrati pa dosegati tudi dobre rezultate na gorskih tekih in v krosih. Od velikih tekem pričakujem nastop na svetovnem in evropskem prvenstvu v gorskem teku, hkrati pa še nastope na reprezentančnih tekmah na stezi. Ker ima vsak športnik tudi kak skrit cilj, ki bi ga rad uresničil, še upam, da mi bo uspelo doseči še kakšen viden rezultat, ki bo marsikoga presenetil.« Anže Zupan: »Najprej si želim sezono brez poškodb, saj je to prvi pogoj za izpolnitev mojih ciljev. Na stezi, v krosih in v gorskih tekih si želim osvajati najvišja mesta na prvenstvenih tekmah. Ker sem imel zadnji dve leti med atleti svojega letnika že najboljše čase na 1000 m, ki je osnovna disciplina pri pionirjih na srednje proge, si tudi letos želim postaviti najboljši čas na tej razdalji. Čas, ki sem si ga zastavil, je pod 2:40 min. Na 600- in 800 m bi se rad približal klubskim rekordom, s takimi rezultati pa bi se moral uvrstiti tudi v reprezentanco Slovenije. Letošnje prvenstvo Slovenije v krosu bo v Domžalah, v gorskih tekih v Kamniški Bistrici -doma je najlepše zmagati. V gorskih tekih si želim postati tudi pokalni zmagovalec, upam pa še na kakšno presenečenje.« Rok Kveder: »Moji načrti za leto 2009 so izboljšanje osebnih rekordov v tekih na 60, 600 in 1000 m. Trudil se bom osvajati medalje na državnih tekmovanjih, zelo rad bi še bolj intenzivno treniral tek čez ovire in se uvrščal med prve tri na državnih tekmovanjih. Ker sem bil v letu 2008 pokalni zmagovalec v gorskih tekih, se bom v sezoni 2009 potrudil, da bom ta naziv obdržal.« v Klara Hribar: »Želim si predvsem dobrih rezultatov, izogibajo naj se me poškodbe. Vsekakor bi rada izboljšala svoje osebne rekorde, kar bi mi morda omogočilo reprezentančni nastop ali nastoop na kateri izmed velikih tekem - to si iskreno želim. Pred dvema mesecema sem tudi zamenjala trenerja, kar je vidno na treningih, ki so napornejši in intenzivnejši. Tako s trenerjem Damjanom Zlatnarjem kot s treningi sem zelo zadovoljna in imam sedaj še večje veselje do treninga.« Bernarda Letnar: »Kaj si želim? Na kratko: čim daljše mete kopja pa čim manj poškodb. Potem bomo pa videli, kaj bo prinesla sezona ...« Ajda Sitar: »Sezono 2008 sem zaključila z nastopom na Evropskem prvenstvu v krosu v Bruslju, kjer sem zaradi poškodbe obeh stopalnih lokov med tekom odstopila. Bila pa je dobra izkušnja za naprej ... Težave so me pestile še cel december in na začetku januarja, zato sem v tem času trenirala v omejenem obsegu. Zdaj bom počasi začela ''potekavati'' in nabirati kilometre, bojim pa se, da bo zimska sezona zopet potekala brez mene - kot lani. Osredotočila sem bom na poletni del sezone, ko si želim izboljšati osebne rekorde, ki me bodo popeljali do želenih reprezentančnih nastopov. Želim si nastopiti in izboljšati uvrstitve na evropskem in svetovnem prvenstvu v gorskem teku, za cilj ob koncu sezone pa sem postavila ponovno uvrstitev v reprezentanco za nastop na evropskem prvenstvu v krosu - da popravim grenak priokus. V prihajajoči sezoni si vsekakor ne želim poškodb. Fizioterapija in masaže za obe s sestro Aljo (hvala Boštjanu, Mariji, Tini za dosedanje!) so poleg vse opreme in prevozov veliko breme za naš družinski proračun, zato si želiva tudi kakšnega sponzorja, ki bi nama pomagal sofinancirati kvalitetne dodatne priprave v mesecu aprilu.« Takšne so želje in načrti tekmovalcev, s katerimi so skladni tudi načrti novega predsednika Romana Lazarja: »V okolju AK Domžale, ki mu velja zaupati, imamo neizmerne možnosti in dobre pogoje, kar nas vodi samo še navzgor, k še večjim uspehom. Zagotovo bo tako tudi v letu 2009! V treh desetletjih svojega delovanja je bil vzpostavljen učinkovit sistem delovanja dela z najmlajšimi, ki pridno obiskujejo atletske urice in so svetla bodočnost kluba. Prepričan sem, da bodo že v letu 2009 nekateri iz sredine že stopili višje in poleg nase opozorili tudi na Domžale, tako kot nase, na svoj kraj in na Slovenijo že desetletja opozarjajo nekateri naši člani, ki so dobitniki državnih medalj, reprezentanti Slovenije, udeleženci velikih tekmovanj in hkrati vzorniki mladih, ki prihajajo za njimi.« Za ogrevanje na otvoritveni miting Ker sta že v januarju dve dvoranski prvenstvi Slovenije, je treba generalko opraviti čim prej, zato se je peterica domžalskih atletov udeležila otvoritvenega dvoranskega mitinga 10. januarja v celjski dvorani. Med najmlajšimi sta nastopila Tina Vaupot na 60 m (9,26 s) in skoku v višino (120 cm) ter Rok Kveder (60 m z ovirami: 10,62 s, 60 m: 8,74 s), med starejšimi pionirji Nika Marolt v skoku v višino (135 cm) in Gregor Lazar v teku na 60 m (8,33 s), med mlajšimi mladinci pa je 60-me-trsko razdaljo v času 7,82 s pretekel Luka Marolt. Miki nastopamo kot zvezde V novo leto smo zaplesali kot se za prave plesalce in plesne pedagoge spodobi. Plesalci Nina Semprimožnik, Domen Kren, Maja Maselj, Tjaša Zupanek, Maja Pahor ter plesni pedagogi Nina Medja, Matevž Ogorelec in Romana Pahor so na novoletni večer na velikem odru ljubljanske diskoteke Cvetličarna, kjer je z njimi novo leto praznovalo več kot 800 željnih zabave disco ritmov, v vročici najdaljše noči nastopili z ekipo Kobra nights kot največje zvezde. Sodobni projekt Kobra nights, ki s plesno-glas-benimi predstavami in imitiranjem slavnih zvezd (vse od Abbe in Bananarame do Toma Jonesa in Madonne) vedno navduši zabave željne, se lahko pohvali z odlično obiskanimi in imenitno uspelimi eventi v klubih Cvetličarna (Mediapark), K4, Hound Dog, Akumulator, Metelkova mesto, Piano bar in tudi na zaključnih prireditvah Plesne šole in Plesnega kluba Miki. Z nastopi plesalci nadaljujejo tudi v prvih januarskih dneh. Šov plesalka Maja Maselj, ki se pripravlja na državno prvenstvo v show plesih, je nastopila na farmacevtskem dogodku Občudovanja vredno, tako jazz mladinci kot člani pa so snemali oddajo Prvi na vasi, v kateri bodo plesalci PK in PŠ Miki nastopali celo leto. »Nastopov se plesalci zelo veselijo, saj jih vsi lahko vidijo v televizijski oddaji, zdi pa se mi, da raje tekmujejo, saj je na tekmah več adrenalina,« je povedala plesna pedagoginja Nina Medja. Medtem ko se plesalci šov in street plesov pripravljajo na novo sezono tekmovanj, ki se v januarju začne s kvalifikacijami, so se plesalci latinskoa-meriških in standardnih plesov že udeležili nekaterih kvalifikacijskih turnirjev in se že od novembra intenzivno pripravljajo na državno prvenstvo v standardnih plesih, ki se bo 31.januaija odvijalo na Ptuju, v organizaciji PK Fredi. Že od začetka decembra pa, prav tako kot za poletne priprave, sodelujejo tudi z Mišo Cigojem, ki plesalce še dodatno motivira in jim na skupinskih treningih svetuje glede izvedbe programa in udeležbe na tekmi. Na tem prvem letošnjem prvenstvu bodo PK Miki zastopali plesni pari: Jaka Podgoršek in Katarina Matuš, ki sta z letošnjim tekočim letom prestopila iz mlajših pionirjev v kategorijo pionirjev, Martin Mestek in Lea Dolenc, ki sta z letošnjim tekočim letom prestopila v kategorijo mlajši mladinci, Jan Kotlovšek in Neža Škofljanc (mlajši mladinci), Tine Šinko in Špela Gorjup (starejši mladinci), Miha Semprimožnik in Tina Cankar (starejši mladinci) ter Andraž Koritnik in Tjaša Repič (starejši mladinci). Vsi Mikijevci, plesna pedagoga Nina Medja in Matevž Ogore-lec, starši in maskota, medvedek Teddy, že držijo pesti za naše plesalce. Na ogled tega prestižnega športnega dogodka, ki bo potekal v športni dvorani Gimnazije Ptuj od 14. ure naprej, finala pa predvidoma ob 18. uri, ste vabljeni vsi ljubitelji razkošja standardnih plesov. Romana Pahor www.mikiples.com Športno društvo Sovice Novoletni cheerleading 2008 Plesne, navijaške in akrobatske skupine so leto 2008 zaključile v veselem razpoloženju na že tradicionalnem Novoletnem cheerleadingu, ki je potekal 20. decembra v športni dvorani vojašnice Franca Rozmana Staneta. o Sankukai karate klub Domžale Prva pokalna tekma V tokratni številki Slamnika vam na kratko predstavljamo rezultate letošnje prve pokalne sankukai tekme, ki je bila 11. januarja v Ljubljani, ter družabni dogodek - že tradicionalno novoletno zabavo vseh sankukai klubov Slovenije. Uvrstitve članov KK Domžale na 1. pokalni tekmi: Kate ženske ABS 1. mesto Saša Voler 3. mesto Urška Savič Članice 3 kyu dalje ABS 1. mesto Teja Grad St. dečki 13-16 let ABS 1. mesto Surya Kotar 3.-4. mesto Luka Rojec, Gašper Žankar Člani 5.-4. kyu ABS 3. mesto Dare Justin Člani 3. kyu do 70 kg 3. mesto Marko Udovč Kate moški ABS 1. mesto Žiga Voler V mesecu decembru je bil v diskoteki LIFE v Domžalah veliki družabni dogodek, ki je namenjen zaključnemu srečanju ob iztekajočem se letu. Ob sproščenem zabavnem programu se ob taki priložnosti podelijo priznanja vsem trenerjem, pomočnikom in demonstratorjem ter vsem ostalim, ki so kakorkoli doprinesli k uspešnemu delu. Skozi celo leto se naši člani družijo na treningih, tekmah in drugih seminarjih, tokrat pa se spoznajo tudi v zabavnejši luči. Brez tekmovalnega duha pa tudi tokrat ni šlo, zato so se skupine pomerile v najrazličnejših igrah, kot so »improliga«, stand-up comedy ter karaoke. Program je dopolnil DJ z vrhunsko izbrano glasbo in plesalo se je še pozno v noč - v slogu »Z glavo na zabavo«! G. J. Sankukai karate klub „Domžale vabi k VPISU nove CLANE CICIBANI Domžale, stara OŠ Venclja Perka, Ljubljanska 58 Vpis, predstavitev in prvi trening: četrtek, 5. februarja, ob 18. uri. Trening enkrat tedensko po 45 minut, od 18.00 do 18.45. ČLANI in MLADINCI Domžale, OŠ Venclja Perka, Ljubljanska 58 a Vpis, predstavitev in prvi trening: torek, 3. februar, ob 20.45. Trening dvakrat tedensko: torek, od 20.45 do 22.00, in četrtek, od 19.30 do 20.45. Za vse ostale informacije smo vam na voljo na telefonski številki 031/231-440, od 12. do 15. ure. Vabljeni! Na prireditvi je sodelovalo 525 nastopajočih, med njimi tudi plesne in navijaške skupine Športnega društva Sovice. Prvič so se na reviji predstavile Mame sove, ki svoje otroke spremljajo na nastope in so se hkrati odločile, da tudi same zaplešejo. Nastopajoči so v veselem in sproščenem predprazničnem vzdušju pokazali nekaj novih koreografij, s katerimi bodo v letu 2009 prav gotovo navduševali in upajmo, da -kot doslej - tudi osvajali najboljša mesta na prihajajočih tekmovanjih. Prva mednarodna preizkušnja bo že 24. januarja v Berlinu, na tekmovanju Beach Cup 2009, kjer bosta sodelovali tako plesna kot navijaška skupina Sovic. Slovenske skupine se bodo pomerile 7. februarja v škofjeloški dvorani Poden. Vabimo vas, da si ogledate našo spletno stran http://www.sovice.si/, kjer si lahko preberete vse o naših dosežkih in ogledate fotografije in video posnetke posameznih nastopov. Predsednica ŠD Sovice KK Pirueta Božiček obiskal Pirueto Zadnjo decembrsko nedeljo popoldan je Kotalkarski klub PIRUETA priredil tradicionalno božično revijo na kotalkah. Tokrat malo drugače, saj so se tekmovalci pomerili na internem tekmovanju, torej med seboj; prišle so vse zdrave tekmovalke, nekatere pa je bolezen odvrnila od tekmovanja. Tudi gledalcev ni manjkalo, prišli so predvsem starši tekmovalk, bilo pa je tudi nekaj naključnih obiskovalcev. Ob koncu prireditve se je kar na rolerjih pripeljal Božiček ter podelil pokale in darila. Leto je naokoli in pričeli se bodo utrujajoči treningi in tekmovanja v umetnostnem kotalkanju in hitrostnem rolanju. Vsi že nestrpno pričakujejo prve treninge v šotoru v Športnem parku Domžale. Klub si je za leto 2009 zadal, da poveča število tekmovalcev in tako bo že pozno spomladi pričel s tečaji umetnostnega kotalkanja, na katerega so vabljeni malčki od 4. leta naprej. Karate društvo ATOM Shotokan-Do Domžale Snežna podlaga - tudi pravšnja za karate trening Ce hočete novo leto zares začeti »na novo«, morate poskrbeti za nekaj neobičajnega. Prav to so naredili karateisti domžalskega ATOM-a, ki so se prvega januarja ob 12. uri že devetnajstič zapored zbrali na karate treningu v Kamniški Bistrici. Sensei Lovrenc Kokalj je poskrbel, da je na že tradicionalnem srečanju prav vsakdo našel nekaj zase. Trening je bil prilagojen različnim kategorijam pasov udeležencev, pobeljena narava in čist zrak pa sta spremljevalce zvabila na sprehod pred skupnim pogovorom in kovanjem načrtov ob vročem čaju in obari v koči strica Marjana in tete Bože. Ker se leto tudi po prvem dnevu pozna, se v letu 2009 lahko nadejamo navdušenih treningov ATOM-ovcev in številnih uspehov. Zagotovo, kot so ugotovili ATOM-ovci, velja, da bo za marljive in pogumne vedno dovolj sonca, zdravja in sreče - tudi v obliki športnih uspehov, ter da red in disciplina ostajata vrlini in recept za uspeh članov in članic domžalskega ATOM-a. Zaživite svoj dan! Bojana SPORT stran 20 Smučarski klub Ihan Biatlonsko sopihanje Novo leto je tu in z vami smo zopet ihanski biatlonci. Preteklo je že kar nekaj časa od našega zadnjega javljanja, zato kar hitro k bistvu. Nova zimska sezona je že v polnem zagonu, zato so »pljuča« kluba polno obremenjena. Treningi in tekmovanja, stalna koordinacija aktivnosti ter ostale zadeve nas zaposlujejo vsakodnevno. Zvrstila se je že vrsta tekmovanj v biatlonu, kjer smo nastopali bolj ali manj uspešno. Glavna »tekmovalna pljuča« kluba, Klemen BAUER in Peter DOKL, sta se po jesenski poškodbi, ki sta jo »prikolesarila« v prometni nesreči, uspešno vrnila v svojo »službo«. Klemen je pred nekaj dnevi v nemškem Oberhofu osvojil prve štiri točke svetovnega pokala. To nam vliva upanje, da je Klemen povsem saniral poškodbo rame in da je nared za nove akcije. V pravi akciji sta bila Klemen in Peter že v začetku zimske sezone v decembru 2008, in sicer v avstrijskem Hochfilznu, kjer sta s slovensko moško biatlonsko štafeto osvojila odlično 5. mesto. S tem je slovenska štafeta »pridobila« vozovnico za Olimpijske igre v Vancouvru v Kanadi. A do tja nas loči še slabo leto dni in vrsta pomembnih tekmovanj, kot so trenutno aktualne tekme za svetovni pokal v Ruhpoldingu v Nemčiji, v Anterselvi v Italiji in potem glavni cilj sezone - svetovno prvenstvo v biatlonu v južnokorejskem Pjongčangu, v mesecu februarju. Več o naših aktivnostih in rezultatih v naslednji številki, če pa vas zanima, kako smo se že in se bomo »spihali« na posameznih tekmovanjih, ki sledijo, kliknite na našo novo spletno stran http://www.tsklub-ihan.si. Tudi naši mladi tekmovalci so se v tej sezoni večkrat pošteno »spihali«. Na že dveh tekmovanjih za Pokal RS v biatlonu in državno prvenstvo v biatlonu, katerih organizator je bil naš klub, so pošteno »sopihali« tako na strelišču kot tudi na težkih progah na Pokljuki. Na obeh tekmovanjih smo osvojili vrsto medalj za državno prvenstvo, tisto glavno pa je osvojil Vid ZABRET, saj je popihal vsem starejšim dečkom in postal državni prvak. V vitrinah posameznih tekmovalcev, Petra DOKLA, Anžeta POVIRKA, Anžeta GREGORIČA, Primoža PANČURJA, Aleša GREGORINA in Grete TOMŠIČ, pa se blestijo srebrne in bronaste medalje državnega prvenstva. Najbolj smo veseli »sopihanja« naših najmlajših tekmovalcev, ki so bili Slovenska zmaga na Moped-triatlonu v Avstriji Ekipa SLO-Racing Team Depala vas se je 3. januarja z Javorškimi jazbeci in ekipo YART 7 udeležila Moped-triatlona v Eichberg-Tra-utenburgu blizu Leibitza (Avstrija). Tekmovanje je potekalo na prizorišču, kjer običajno prirejajo vztrajnostne moped dirke, o katerih smo v preteklosti že poročali; gre za vztrajnostna tekmovanja z motorji, katerih delovna prostornina agregata ne sme presegati 50 ccm, ne sme imeti več kot štiri prestave in mora imeti zračno hlajen cilinder. Takoj po prihodu je sledilo ogrevanje premraženih motorjev in pojavile so se prve težave, ki so že stalnica vsaj ene od slovenskih ekip, ki se teh tekmovanj redno udeležujemo. Ekipi Ja-vorških jazbecev je še pred začetkom tekmovanja odpovedala sklopka in komaj smo prepričali vodjo ekipe, da ubogi moped ni končal svoje kratke kariere v plamenih sredi zasneženega prizorišča tekmovanja. Po dobre pol ure mehaničnih spretnosti so motor usposobili in strasti so se pomirile. Tokratno tekmovanje je bilo drugačno od prejšnjih, saj smo tekmovali v treh različnih disciplinah in v zimskih razmerah. V prvi disciplini, skijoring, sta tekmovala po dva od tričlanske ekipe. Tekmovalec na motorju za seboj vleče smučarja, smučanje na tak način je zelo podobno smučanju na vodi, le hitrosti so nekoliko nižje. Za dodatno zabavo je poskrbel organizator tekmovanja, saj smo smučali z starimi lesenimi smučmi, nameščenimi na obutev. Smeha res ni manjkalo, v tekmovalnem duhu pa se je naša ekipa odlično odrezala in tako postavila najhitrejši čas prevoženih krogov. Sledilo je klasično mopedrennen tekmo vanje na zasneženi in poledeneli kros progi, ki je trajalo uro in pol. Tekma je bila prav zaradi snežnih razmer in poledenele proge naporna, zato smo preko menjav vsi tekmovalci prišli na svoj račun. Tretja disciplina je bila vožnja po enaki progi s štirikolesnikom in da je bilo bolj zanimivo, je moral tekmovalec po prevoženem krogu čim hitreje (po domače na eks) spiti pivo in narediti naslednji krog. Z enako nalogo mu je sledil sotekmovalec iz ekipe, na koncu pa se je upošteval skupni čas vseh voženj ter eksanja piva. Za končno uvrstitev na tekmovanju so štele točke vseh treh disciplin in Memorialni pokal Matjaža in Blaža DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE Tržaška cesta 33, 1360 Vrhnika E-pošta: dzm.zdravljenje@gmail.com Telefon: 031/643-782 Telefon: 041/341-081 Support skupine - skupine za samopomoč za ljudi s čustvenimi težavami v Domžalah Obveščamo vas, da namerava DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE v Domžalah organizirati nadstandardno mentalno zdravljenje - skupine za samopomoč. Trenutno smo v fazi zbiranja kandidatov. Udeležba je brezplačana, število prisotnih na posamezni terapiji je omejeno na 20 udeležencev. Če ste depresivni, nevrotični, žalujete, imate socialno ali kakšno drugo fobijo, psihosomatske motnje ali kakšno drugo tovrstno težavo, Vas vabimo, da nas pokličete na telefonsko številko 041/341-081, da se dogovorimo o vaši prisotnosti v skupini. Vljudno vabljeni! DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE Zlatko Jajčanin, predsednik Smučarsko društvo Domžale je 10. januarja v Kranjski Gori organiziralo veleslalomsko tekmovanje za kategorije cicibani, mlajše deklice in dečki, ter starejše deklice in dečki. Ker smo hkrati s tekmo obeležili 20-letnico spomina na tragično preminula prijatelja Ma- Zavod za šport in rekreacijo Domžale obvešča zainteresirane ljubitelje rekreativnega hokeja, da so prosti še nekateri termini za igranje rekreativnega hokeja na drsališču v Športnem parku Domžale, in sicer ob sobotah in nedeljah pred začetkom rednega obratovanja drsališča. Tudi med tednom je mogoče občasno še dobiti prosti termin. Dodatne informacije: Janez Zupančič, Zavod za šport in rekreacijo Domžale, tel.: 041/966-192; jzupancic@siol.net. Zavod za šport in rekreacijo Domžale obvešča vse občane, društva, športnike in športnice ter njihove trenerje in funkcionarje, da bo prireditev PODELITEV PRIZNANJ ŠPORTNIKOM in ŠPORTNIM DELAVCEM v LETU 2008 v četrtek, 5. februarja 2009, ob 17. uri, v Hali Komunalnega centra Domžale. Vljudno vabljeni. vim »pihanjem v en rog« zagotavlja nemoteno in uspešno delo kluba. Pohvala in zahvala gre tudi vsem članom organizacijskega odbora za uspešno izvedbo tekmovanj na Pokljuki! Prisopihali smo do konca našega članka, zato zahvalo izrekamo še našim zvestim donatoijem, ki kljub »sopihanju« gospodarstva od nas niso »popihali«: družba FARME IHAN d.d., Občina Domžale, Čre-varstvo Miroslav Majer s.p., družba Formitas d.o.o., družba Potrbin AS in ostali d.n.o., družba HP Commerce d.o.o., družba Ecologic d.o.o., družba MAJO d.o.o. in družba Ge-okop d.o.o. Matjaž Pavovec v akciji na mrzli in vetrovni Pokljuki. Pohvala gre Tjaši in Maši BAHO-VEC, Sari LEKAN, Maji UMEK, Pii KVAS, Matevžu ZLATNARJU, Miranu MAJERJU, Luki NAGLIČU, Nejcu KARU, Jaki PARKELJNU in Gregorju BABIČU, ki so pridno tekmovali in niso »popihali« v dolino. Ko smo že pri pohvalah in zahvalah, jo moramo izreči trenerjema Janezu GREGORINU in Juretu OKRŠLARJU ter koordinatorkama mlajše selekcije Barbari BAHOVEC in Jasmini TOMŠIČ, saj se z njiho- tako se je ekipa Javorških jazbecev (Jože in Dejan Gorta) uvrstila na 6. mesto, ekipa YART 7 (Igor Jerman in Steve Plater) na 2. mesto, člani ekipe SLO Racing Teama Depala vas (Damjan Dajčar, Maks Merela in Mitja Gorta) pa smo ponovili lanski uspeh iz Wagne in osvojili odlično 1. mesto. Zasneženo prizorišče smo zapustili dobre volje in že pred začetkom sezone avstrijski konkurenci dali vedeti, da bomo tudi v letošnji sezoni mešali štrene tik pod vrhom. Bralkam in bralcem ter našim sponzorjem (Kamnoseštvu Makovec, Ke-ramičarstvu Dimc in bistroju Kiwi) želimo srečno, uspešno ter predvsem zdravo in mirno leto 2009. Maks Merela tjaža Pogorelca in Blaža Hribarja, je bila tekma toliko bolj pomembna. Zmagovalci v posameznih kategorijah: Maša Hvastija (NOV) in Lan Leon Kajtner (NOV) pri cicibanih; Lara Pančur (NOV) in Žan Rekar (NOV) pri mlajši deklicah oziroma dečkih; Nina Katarina Kermavner (KRT) in Sergij Robič (NOV) pri starej ših deklicah oziroma dečkih. Skupni prehodni pokal Matjaža in Blaža je pripadel Smučarskemu društvu Novinar. Zagotovo se prihodnje leto ponovno srečamo. Zahvaljujem se vsem sodelujočim in tistim, ki so prišli v spomin na naša prijatelja. Urška Kabaj - Pleterski Foto: Marko Ocepek MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE Davčna uprava Ljubljana in davčne izpostave na območju mesta Ljubljana od danes delujejo na novi lokaciji 12. januarja je bil prvi dan, ko Davčni urad Ljubljana in izpostave na območju mesta Ljubljana delujejo na novi lokaciji, in sicer na naslovu Davčna ulica 1 - v neposredni bližini Generalnega davčnega urada oziroma ob krožišču pri Žalah. Več informacij v zvezi s tem je objavljenih na spletni strani DURS-a www.durs.gov.si. V sistem obveščanja smo aktivno vključili tudi VIDO (Virtualno Davčno Asistentko), ki z vnosom davčne številke zavezanca (pravna oseba in s. p.) zagotavlja dostop do informacij o imenu kontrolorja in njegovih kontaktnih podatkov. Vsi ostali kontaktni podatki so na internetni strani DURS-a že osveženi. Na spletni strani so objavljene tudi spremembe prehodnih podračunov izpostav Davčnega urada Ljubljana. Služba za odnose z javnostmi Davčna uprava RS Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. V 75. letu starosti je za vedno zaspal naš ljubi mož in stric Vinko Močnik iz Šentpavla 6 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebej hvala osebju ZD Domžale, g. župniku iz Šentjakoba za lepo opravljen obred ter pogrebni službi Vrbančič. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage hčerke, sestre in tete Simone Skubi iz Dragomlja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste jo spremljali na zadnji poti, nam izrekli sožalje in darovali cvetje ter sveče! Iskrena hvala tudi patronažni službi, Pogrebni službi Vrbančič in gospodu župniku za poslovilni obred. Vsem iskrena hvala. Vsi njeni Žalostni sporočamo, da je v 82. letu mirno zaspala naša draga Pavla Koželj rojena Kobilca Od nje smo se poslovili v ožjem družinskem krogu v sredo, 10. decembra 2008, na pokopališču v Mengšu. Njeni Zgornje Jarše, 6. decembera 2008 Nekje na Dolenjskem so kraji, hiša, vinograd, košček polja ... Tam so meseci sami maji, tam sem nekoč bil doma. (Tone Pavček) ZAHVALA V 44. letu je za vedno zaspal naš Marko Blejc iz Mengša Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste nam pomagali ob boleči izgubi in slovesu. Vsi njegovi Praznina, bolečina z nami živi, odkar tebe med nami več ni. Ostajajo le spomini na dni, ko nekdaj smo skupaj srečni bili. Zato za vse še enkrat hvala ti! V SPOMIN 30. januarja bo minilo pet žalostnih let, ko si nas zapustil po težki bolezni, naš dobri mož, oče, dedek in pradedek Jože Vidmar iz Zaboršta pri Domžalah Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče. Vsi njegovi Res žalostno je naše srce, ki še vedno trpi, saj že leto dni te med nami več ni. Toda misel nate nikdar ne zbledi, ker živel v naših srcih vedno boš ti. V SPOMIN 14. januarja je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric in dedek Milan Prelovšek z Vira Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate svečke na njegovem grobu. Vsi njegovi Naj bo spokojen sladek spanec tvoj, prinese blaženega naj miru, v srcih nosili bomo te s seboj, spominjali se bomo dni, ko so bil tu. ZAHVALA Ob slovesu našega dragega Ivana Lebana se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili ustno ali pisno sožalje, poklonili cvetje in sveče ter se v tako velikem številu poslovili od njega. Lepa hvala tudi sostanovalcem s Slomškove ulice, g. župniku Janezu Kvaterniku za lepo opravljen pogrebni obred, praporščakom in pogrebni službi Vrbančič. Njegovi domači Moj Bog, daj, govori, da v Tvojem govorjenju duša vstala bo vzdramljena za večno prebujenje. Mitja Šarabon ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Sašota Dremlja (1966-2008) iz Dragomlja 20 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za številno udeležbo pri pogrebu, za izraženo sožalje, cvetje, sveče in darove za svete maše. Posebno zahvalo dolgujemo dr. Ladislavu Hacetu za zdravljenje, šentjakobskemu kaplanu, gospodu Leopoldu za dostojanstveno opravljeno pogrebno slovo s sveto mašo, sosedu Ivčku za izbrane poslovilne besede, pogrebni službi Vrbančič in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala. Starši Jože in Mari, brat Darko z družino ter sestra Brigita v imenu vsega sorodstva rs Mj t. V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal. In čeprav pokojno spiš z nami kakor prej živiš. ZAHVALA V 80. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in stric X • rrii« • Josip Tonig iz Domžal, Stobovska 16 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala tudi domžalskemu gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebni službi Vrbančič ter pevcem za lepo zapete pesmi in trobentaču. Vsi njegovi Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je ... V SPOMIN 16. januarja je minilo leto dni, odkar nas je zapustila Danica Pavlin roj. Cerar Hvala vsem, ki obiskujete njen grob, ji prižigate sveče in jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni Boli, kot takrat, ko se ustavilo je tvoje srce. Čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. Jakob Lukman iz Krtine 3. februarja mineva žalostno leto dni, odkar si odšel od nas. Zelo te pogrešamo. Vsi tvoji Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo očetovo šli. ZAHVALA Šest dni pred svojim 95. rojstnim dnem je zaspala naša draga Ivana Cerar roj. Prelesnik, Mosnarjeva mama iz Hudega pri Radomljah Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem se iskreno zahvaljujemo za sočustvovanje, cvetje, sveče in darove. Zahvaljujemo se gospodu župniku Janezu Jarcu za poslovilni obred, domačim cerkvenim pevcem, ki so ji še zadnjič zapeli v slovo, cvetličarni Erika za lepo okrasitev, službi Vrbančič za organizacijo pogreba in praporščakom. Vsi njeni Ni umrla! Odšla je tja, kjer ni žalosti in ne trpljenja. Še vedno je z nami v naših srcih in misel na to, da ji je lepše, nam daje voljo in moč za naše življenje. Zelo jo pogrešamo. Hvala vsem, ki se jo spominjate, obiskujete njen grob in ji prižigate svečke. Hčerki Lidija in Maja z družinama Zaspi, mama moja, zaspi! Zapri se v tihe, globoke sanje, ki si jih sanjala vse svoje dni! Tu se dobrota plačuje z dobroto. Tu se ne more zgoditi zlo. Vzemi me zdaj za trenutek vanje, ko mi bo na tem svetu hudo! (Tone Kuntner) ZAHVALA S svojo vedrino in humorjem se je bojevala z mnogimi preizkušnjami, ob zadnji pa je omagala ter tiho, kot je živela, tudi odšla naša mama Jožefa Burja - Burjeva Pepca (1930-2008) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje in besede tolažbe, podarili cvetje, sveče, darove za svete maše in cerkev ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala osebju ZD Domžale, posebno dr. Zajc-Kraševec in dr. Limbek-Kokalj za dolgoletno zdravljenje ter patronažnim sestram. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, homškim pevcem in trobentaču. Hvala vsem, ki vas nismo posebej imenovali, a ste nam stali ob strani. Vsi njeni Pomlad bo na vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (S.Gregorčič) ZAHVALA V 64. letu nas je mnogo prezgodaj zapustila draga žena, mami, mama in sestra Fani Prelovšek roj. Hrovat, iz Jakopičeve 25 v Kamniku Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, trobentaču in pevkam za odigrane in odpete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, jo imeli radi in se je boste spominjali. Žalujoči: mož Marjan, hčerke Nada, Marija in Simona z družinami ter bratje France, Janez in Alfonz z družinami Odpelji me v nebo, pokaži, kje je to, kjer čas ne dela ran in vsak obraz je znan. Odpelji me v nebo, saj vem, ti zmoreš to, onkraj vseh meja je luč Gospodova. (Anastazija Juvan) ZAHVALA Marija Juvan - Mari 1932-2008 Na hladni zadnji decembrski dan smo se svojci, številni prijatelji in prijateljice ter dobri sosedje naše Mari še zadnjič poslovili od nje in jo pospremili na zadnji dom, na domžalsko pokopališče. Dolžni smo izreči izredno zahvalo številnim, ki so nam izrazili sožalje, prinašali cvetje in sveče. Še prav posebna zahvala pa gre članom in vodstvu domžalske godbe in njihovemu dirigentu, ki jim je uspelo v izredno težkih vremenskih pogojih izvesti prvič kar tri nove skladbe, posvečene prav naši babi, mami in ženi. Zahvaljujemo se tudi kamniškim pevcem za zelo lepo zapete pesmi in ne nazadnje gospodu Franciju Sevšku za zelo čustven govor, v katerem je v kratkem podal njeno življenje in opisal izredno skrb za njene zlate vnuke. Dolžni smo tudi izreči izredno zahvalo osebju Zdravstvenega doma Domžale, še prav posebej dr. Zajčevi in dr. Zenkovičevi, ki so ji sedem let nesebično pomagali. Lepa hvala tudi obema župnikoma za žalni obred, cerkvenim pevcem in organistu za opravljeno mašo zadušnico, še posebna zahvala pa velja pogrebni službi Vrbančič. Za posebej izkazano pozornost se zahvaljujemo tudi osebju Glasbene šole Domžale, glasbenim sodelavcem sina Mirana: Alenki Godec, Jožetu, Petru, Zoranu in Robiju. Hvaležni smo za pozornost, ki sta nam jo izkazali tudi Godbi Lukovica in Moravče. Še enkrat prav vsem prisrčna hvala za podporo ob težkih trenutkih. Žalujoči: mož Tone, sinova Marko in Miran z družinama Hvala vsem, Naj bo spokojen spanec tvoj. V srcih te nosimo vedno s seboj. V SPOMIN V mesecu januarju mineva petnajsto leto, odkar je za vedno zaspala naša draga žena, mami in stara mama Angelca Lavrič roj. Pavlič ki se je spominjate in ji prižigate svečke. Vsi njeni OBJAVE stran 22 Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 79/99), Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2009 (Ur. vestnik Občine Domžale, št.3/08) ter Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti turističnih in drugih društev, ki se ukvarjajo s pospeševanjem razvoja turizma na območju Občine Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št.03/04) objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje dejavnosti turističnih in drugih društev, ki i • • v • se ukvarjajo s pospeševanjem razvoja turizma na območju Občine Domžale v letu 2009 1. PREDMET RAZPISA Predmet javnega razpisa je sofinanciranje turističnih in drugih društev, ki se ukvarjajo s pospeševanjem razvoja turizma na območju Občine Domžale v letu 2009. 2. UPRAVIČENCI Pravico do sofinanciranja imajo nosilci in izvajalci turistične dejavnosti, ki imajo sedež na območju Občine Domžale in so registrirani najmanj eno leto ter imajo urejeno evidenco o članstvu in predložijo finančni in vsebinski program za tekoče leto. 3. VIŠINA SREDSTEV Višina razpoložljivih sredstev, namenjenih za sofinanciranje delovanja turističnih društev, je 16.000 EUR na proračunski postavki 143201 - Turistična društva. Sredstva se bodo dodelila v obliki dveh dotacij, in sicer prva po podpisu pogodbe, druga pa najkasneje v decembru 2009 po predloženem finančnem in vsebinskem poročilu o realizaciji programa društva za obdobje od 1. 1. 2009 do 31. 10. 2009, ki ga morajo društva predložiti do 15. 11. 2009. 4. MERILA IN KRITERIJI ZA VREDNOTENJE PROGRAMOV DRUŠTEV a.) Ohranjanje kulturne in naravne dediščine do 20 točk b.) Animiranje krajanov in mladine za delo na področju turizma do 15 točk c.) Organizacija in usklajevanje aktivnosti do 20 točk č.) Promocija kraja do 15 točk d.) Urejanje turistične infrastrukture do 20 točk e.) Širitev članstva do 10 točk Programi prosilcev se točkujejo. Posamezno društvo lahko doseže maksimalno 100 točk. Seštevek točk vseh društev daje vsoto točk, s katero se delijo razpoložljiva letna sredstva, predvidena v proračunu za sofinanciranje dejavnosti turističnih in drugih društev. Tako dobljena vrednost ene točke se pomnoži s številom točk posameznega društva in zmnožek predstavlja višino dotacije, ki pripada posameznemu društvu. 5. VLOGA Društvo zaprosi za sredstva na vlogi, ki jo lahko dobi v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ter na spletni strani Občine Domžale http://www.domza-le.si/, pod rubriko Vložišče občine/Razpisi. O dodeljevanju sredstev odloča občinska uprava. Občinska uprava pred odločitvijo o dodelitvi sredstev posamezne vloge pošlje v pregled strokovni komisiji, ki jo imenuje župan in ki pristojnemu oddelku poda svoje mnenje. Pri postopku dodeljevanja sredstev se uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku. 6. ROK IN NAČIN ODDAJE VLOGE Rok za dostavo vloge je do vključno 27. 2. 2009. Prosilci oddajo vloge na vložišče Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ali pa pošljejo priporočeno po pošti, v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označene z oznako: "Javni razpis za turistična društva." Vsi vlagatelji vlog bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku 60 dni po poteku roka za prijavo. Občina Domžale Župan, Toni DRAGAR Slaščičarna OGER stari Irzin, Mengeška Nutlnnn v,mi url i ko i/birm |jomfiiih in utnoikih tort |>o Hi j ill katalogih, torte vrl i kosti oil 3 koKuv n:i|iTvj, tortr tUdil? DlAKE TIK!, domiff) porift), ročno ijik'hiu'ikinute jjinkulf iti o*ljli' SLJHIIT Če imate posebno željo prinesite sliko in po njej naredimo torto. I Tel .3 ^64 20 SO, odprlo vsak da« od 7, do 21,^0 wre Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02), Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2009 (Ur. ve-stnik Občine Domžale, št. 03/08) ter Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 8/07), objavlja JAVNI RAZPIS za subvencioniranje izobraževanja in usposabljanja kmetov iz Občine Domžale v letu 2009 1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA IN RAZPISANA SREDSTVA V proračunu Občine Domžale za leto 2009 so za državne pomoči za subvencioniranje izobraževanja in usposabljanja kmetov iz Občine Domžale v letu 2009 zagotovljena sredstva za: a.) »Izobraževanje kmetov na področju primarne kmetijske proizvodnje« v višini do 3.600 € (pomoč v okviru skupinskih izjem za kmetijstvo); b.) »Izobraževanje kmetov na področju predelave in trženja kmetijskih proizvodov in ostalih dopolnilnih dejavnosti« v višini do 2.000 € (pomoč »de minimis«). 2. UPRAVIČENCI IN IZVAJALCI Izobraževanje in usposabljanje mora biti dostopno vsem kmetom in delavcem na kmetijskih gospodarstvih, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oziroma sedež v Občini Domžale, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine. Izvajalci izobraževanja in usposabljanja so organizacije, ki so registrirane za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva. Občina z izvajalci sklene pogodbo, v kateri opredeli posamezne naloge, časovne roke za izvedbo le-teh ter način izvedbe plačila izvajalcu. 3. UPRAVIČENI STROŠKI: • stroški organiziranja in izvedbe programov za usposabljanje s področja primarne kmetijske proizvodnje (pomoč v okviru skupinskih izjem za kmetijstvo), za katere izvajalec v letu 2009 ni prejel sredstev iz državnega, občinskega proračuna ali mednarodnih virov; • stroški organiziranja in izvedbe programov za izobraževanje in usposabljanje za dejavnost predelave in trženja kmetijskih in nekmetijskih proizvodov (pomoč »de minimis«), za katere izvajalec v letu 2009 ni prejel sredstev iz državnega, občinskega proračuna ali mednarodnih virov. 4. BRUTO INTENZIVNOST POMOČI Pomoč se lahko dodeli v obliki subvencioniranih storitev v višini do 100 % stroškov. Znesek dodeljene pomoči se določi glede na obseg vlog prispelih na javni razpis ter razpoložljiva sredstva. Skupna pomoč v okviru skupinskih izjem za kmetijstvo ne sme preseči najvišje dovoljene pomoči. Sredstva pomoči se seštevajo ne glede na to, ali se financirajo iz državnih sredstev, lokalnih sredstev ali sredstev Skupnosti. Skupna pomoč »de minimis«, dodeljena posameznemu kmetijskemu gospodarstvu, ne sme presegati 200.000 € bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let. 5. VLOGA Izvajalci izobraževanja in usposabljanja zaprosijo za sredstva na vlogi, ki jo lahko dobijo v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ter na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/Razpisi. O dodelitvi sredstev s sklepom odloči pristojni oddelek Občinske uprave Občine Domžale (v nadaljevanju: pristojni oddelek). Izvajalcu se sredstva nakažejo na podlagi sklenjene pogodbe po že izvedenem izobraževanju ali usposabljanju na podlagi poročila o realizaciji ter priloženega seznama udeležencev iz katerega bodo natančno razvidni ime in priimek, naslov, KMG-MID in davčna številka udeleženca. 6. ROK IN NAČIN ODDAJE VLOGE Rok za dostavo vlog teče od objave razpisa do porabe sredstev, vendar najkasneje do vključno 30. 10. 2009. Izvajalci oddajo vloge na vložišče Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ali jih pošljejo priporočeno po pošti, v zaprtih ovojnicah na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, Domžale ter opremljene z naslovom pošiljatelja in označene z oznako: »Javni razpis za kmetijstvo - izobraževanje.« Občina Domžale Župan, Toni Dragar OPTIKA BRIGITA Nudimo kompletno oskrbo vida: • pregled oči • peslra Izbira okvirjev B. fgm • najnovejša generacija VARI LUX PHYSIO $teke|. • stekla ANTI-FATIQUE osvežitev za vose čč+ • sončna očala Delovni čas od pon. do pet. od 10. do 18. ure. Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 0X/7211-890 Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02), Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2009 (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 03/08) ter Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 8/07) objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja v okviru društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja v občini Domžale v letu 2009 1. RAZPISANA SREDSTVA V proračunu Občine Domžale za leto 2009 so na postavki »Sofinanciranje društev in organizacij s področja kmetijstva« zagotovljena sredstva v višini 6.000 EUR za državne pomoči v obliki sofinanciranja usposabljanja in izobraževanja v okviru društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja. 2. UPRAVIČENCI Izvajalci usposabljanja in izobraževanja v okviru društvene dejavnosti so društva s področja kmetijstva in razvoja podeželja s sedežem na območju Občine Domžale ter društva in organizacije, ki sicer nimajo sedeža na območju Občine Domžale, če je aktivnost društva usmerjena na območje Občine Domžale, vendar pa imajo prednost društva, ki so registrirana v Občini Domžale. Pomoč mora biti dostopna vsem upravičencem na ustreznem območju. Članstvo v društvih ne sme biti pogoj za dostop do storitev. 3. UPRAVIČENI STROŠKI DRUŠTEV: • stroški organiziranja in izvedbe programov za usposabljanje; • stroški na področju organizacije forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih; • stroški udeležbe in potni stroški na tekmovanjih, razstavah, sejmih, strokovnih ekskurzijah; • stroški izdajanja strokovne literature, publikacij (razen glasil društev), katalogov, spletišč, ki predstavljajo podatke o proizvajalcih za območje občine ali danega proizvoda, če so informacije in predstavitve nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da so predstavljeni v publikaciji; • stroški najemnin in opremljanja razstavnih prostorov; • simbolične nagrade, podeljene na tekmovanjih do vrednosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca; • materialni stroški poslovanja. 4. BRUTO INTENZIVNOST POMOČI Pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev v višini do 100 % stroškov. Znesek dodeljene pomoči se določi glede na obseg vlog, prispelih na javni razpis ter razpoložljiva sredstva. Najvišji znesek dodeljene pomoči za posamezno društvo znaša do 1700 €/letni program. Za delovanje društva občina lahko društvu dodeli tudi dotacijo v višini do 30 % materialnih stroškov poslovanja, vendar največ do 200 €/letni program, ki pa ne prestavlja državne pomoči. Kumulacija skupaj dodeljenih pomoči za posamezne upravičene stroške ne sme preseči najvišje dovoljene pomoči. Sredstva pomoči se seštevajo ne glede na to ali se financirajo iz državnih sredstev, lokalnih sredstev ali sredstev Skupnosti. 5. DINAMIKA SUBVENCIONIRANJA Sredstva se društvom nakažejo v dveh enakih delih; prvi del po podpisu pogodbe med Občino Domžale in društvom, drugi del pa v decembru 2009 v skladu z dejansko realizacijo programa, in sicer na podlagi predloženega finančnega in vsebinskega poročila realizacije programa društva za obdobje od 1. januarja 2009 do 31. oktobra 2009, ki ga društvo predloži najkasneje do 15. novembra 2009. 6. VLOGA Društvo zaprosi za sredstva na vlogi, ki jo lahko dobi v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ter na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/Razpisi. O dodelitvi sredstev odloči pristojni oddelek Občinske uprave Občine Domžale (v nadaljevanju: pristojni oddelek). Pristojni oddelek pred odločitvij o o posamezni vlogi, to lahko pošlj e v pregled strokovni komisij i, ki jo imenuje župan in ki pristojnemu oddelku poda svoje mnenje. Društvu se sredstva nakažejo na podlagi sklepa in sklenjene pogodbe, ki jo mora društvo skleniti v roku, ki ga v sklepu določi pristojni oddelek, sicer izgubi pravico do odobrenih sredstev. Pri postopku dodeljevanja sredstev se uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku. 7. ROK IN NAČIN ODDAJE VLOGE Rok za dostavo vloge je do vključno 27. februarja 2009. Društva oddajo vloge na vložišče Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ali jih pošljejo priporočeno po pošti, v zaprtih ovojnicah, opremljenih z naslovom pošiljatelja in označene z oznako: "Javni razpis za društva - kmetijstvo." Vsi vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku 60 dni po poteku roka za prijavo. Občina Domžale Župan, Toni Dragar RAČUNOVODSKE STORITVE za družbe, s.p. in društva PRVI MESEC BREZPLAČNO MI BOS d.o.o. Zikova 4, Kamnik e-mata ni i votja.net lot: Qt/ea 14 515, GSM: 031 4SI OTELO TRZNIK OGLASNEGA PROSTORA - honorarno delo z možnostjo redne zaposlitve - stimulativno plačilo Os T5 Delo bo potekalo na terenu (Kamnik, Mengeš, Komenda, Trzin, Domžale, Lukovica, Moravče) in v pisarni. Prošnje pošljite najkasneje do 6.2.2009 na naslov: Oglaševalska agencija IR Image d.o.o., Medvedova 25, 1241 Kamnik, ali na info@ir-image.si. Smo mlad in ambiciozen tim, željan novih izzivov. Če želite izvedeti več o našem mestu tržnih komunikacij, pokukajte na www.ir-image.si. STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Laserska terapija Radioviziografija Beljenje zob Ordinacijshi čas: Ponedeljek od 13. -18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13- -18. ure Četrtek od 13. - 18. ure Petek od 9.-12. ure DiC tK I IJ DOMŽALE dermatološko internistični centcr V(HfnikpVi HA, I JHÜ [knll.vli» Te).LCS9 M! 77 J. e-mail: pole r.kec el i :Hitrf.rieT SPECIALISTIČNE AMBULANTE NOVO! OTROČKA PULMO LOGI J A i N ALERGOLOGU A DERMATOVENEROLOSKA, FLESOLOSKA. ZDRAVLJENJE KRONIČNIH RAN, INTfFNISTlCNA PULMOLOSKA, ALERGOLOGA. KARDIOLOŠKA, NEVROLOŠKA ' ULTRAZVOČNE PREISKAVE SRCA, VRATNIH ARTERIJ, VEH NOG, TRE&UHA, ŠČITNICE, MEHKIH TKIV IN PROSTATE. RAZŠIRJENI SISTEMATSKI PREGLEDI NAROČANJE od ponedeljki od petka od )0h do 14h in od i &h do 19h Odlična rešitev v boju s celulitom SISTEM VELA SHAPE, odobren s strani FDA kot medicinska aparatura za zmanjševanje obsega, združuje revolucionarno Elos™ tehnologijo (kombinacijo bipolarne radiofrekvence in infrardeče svetlobe) ter vakuum in mehanično masažo. Združeno delovanje vseh energij pospeši metabolizem v maščobnih celicah, poveča prekrvavitev tkiv in pospeši limfno drenažo. S tem dosežemo zmanjševanje celulita in obsega, kar vidno preoblikuje telo. Bipolarna radiofrekvenca preko vpliva na nastajanje novega kolagena poveča elastičnost kože. MEZOTERAPIJA BREZ IGEL (no needle mesotherapy - NNM) je neagresivna metoda, ki aktivno učinkovino privede točno v celice, kjer povzroča želeno spremembo. Metodo uporabljamo za lokalno topljenje maščob na lokaliziranih predelih in za zdravljenje celulita. Vela shape in NNM se odlično dopolnjujeta in imata preko kliničnih študij dokazane uspehe. Čas okrevanja ni potreben. Obe metodi izvajamo v KALLISTE kliniki za ginekologijo, osteoporozo in estetiko. Za več informacij nas pokličite na tel.: 01/72 44 300. Do konca meseca februarja nudimo posebne ugodnosti: pri nakupu paketa desetih tretmajev NNM vam podarimo tretma z Velo Shape; pri nakupu paketa štirih tretmajev Vela Shape vam podarimo petega ter en tretma NNM. mali oglasi DRUŽINA ISCE VARUŠKO Z IZKUŠNJAMI, za leto in pol starega fantka, 8 ur na dan, pri nas. Tel.: 041737-396 HIŠNI SERVIS in FINOMEHANI- KA: popravila, čiščenje, pleskarska dela, montaža, servis biro-opreme in medicinskih pripomočkov tel: 051-621-181 JAVORŠEK RUDI s.p., Količevo 15, 1230 Domžale SKRBIMO ZA UREJANJE OKOLICE, nudimo obrezovanje drevja, odvoz vejevja, košnjo, polaganje trave. Prodajamo zemljo, kompost, gnoj. Izposojamo vrtičkarske stroje. Tel: 041 789 711 PRO MOTO d.o.o., Miklošičeva ul. 9, 1230 Domžale RACUNOVODSKE in SVETOVALNE STORITVE vam nudimo ažurno, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Tel: 040/268-090 VEZENŠEK MARIJA s.p., Krožna pot 62, 1230 Domžale INŠTRUIRAM MATEMATIKO. dipl.ing.mat. 040/550-040. KECELJ Martin s.p., Maklenovec 3, 1225 Lukovica SERVIS ŠIVALNIH STROJEV KLANČAR s.p. Preserje, Kajuhova 15, 1235 Radomlje (v bližini Kemisa). Tel.: 01 722 78 97, 041-689-840 RAČUNOVODSKE STORITVE in DAVČNO SVETOVANJE po ugodni ceni nudi računovodski servis. GSM: 041 732 267 FRS Nahtigal, d.o.o., Pot za Bistrico 23, 1230 Domžale. Na Glavarjevi c. 61 A v Komendi ODDAM V NAJEM opremljeno eno-sobno stanovanje s kletno shrambo površine 50,63 m2. Tel.: 041 741 756 5d Mercator Center Domžale ^ KO Finančna točka premoženjsko svetovanje, d.o.o. NLB® PIRAT SNACK BAR VAS 2E ENO URO PRED ODPRTJEM MC DO M 2 ALE VASI NA DOBRO JUTRANJO KAVICO, NARAVNI SOK IZ PRAVIH POMARANČ. CE PA STE LAČNI - TOAST PIRAT SPECIAL. CVETLIČARNA ARBORETUM Mi.KCATf J« CENTU DOMŽALE Bomax ©lu perilo, ki razvaja DOROTHY PERKINS TOPSHOP Najnovejša moda iz Londona. HI variabilen sklad Igjf za dobitek 7 PLUS višji dobitki ®če ni dobitka 6+1 se njegova vrednost prenese v Sedmico *ŠUWENUE mEssnn opsii w w w me stn a -o p t i k a. s i SimPLE FRIZERSKI SALON SAXTAXA r\ i A N A IVI u D! BtAvriQvt PONUDBA PRIZNANtH BLAGOVNiH ZNAMK PARFUMOV IN KOZMETIKE Hipermarket VINTERSPORT Kjer se šport začne urarstvo HETfS 1892 V URARSTVU HETA PONUJAMO UGODEN SERVIS UR, TAKOJŠNJO MENJAVO BATERIJ IN PAŠČKOV. Mercator d.d., Cesta talcev 4, 1230 Domžale, telefon: 01 721 89 41 DELOVNI ČAS: od 9. do 21. ure od 8. do 21. ure re^^^ffi od od 9. do 15. ure