občinski__ poročevalec GLASILO SOCIALISTIČNI ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA DOMŽALE Okitoaki pontnhc. |Mb SoctolMIcaa mM lilumaj Ujn aottoa Dtuaiato. Ukoto dvakrat -«~(» — joapodtejarva . «bl m WM,XS» GUb > ! tlT *«• ^.'"T;'"" 0~*~>*tarif,'rtl h loto Stok OM «U: IMikS. lat: "Ifltl. odoovorai ».dal« Motki Sroku. M.: 11I4H. —, ,„„ r4n*« -••> OM*. lakaj. • mIU. II 000 lro«o. to f» >0b Dnavau T*"* P0-"«: »otonaa mtoi odpovotol «0olk, IMtoMa M. Oo.ua.. •> točooa oatooa oMama Dotavaka ui.lv««. Salato. Uoln£> M«flH> oa .Sm. davlu od prooam avo*«vodov. >»au Sk Stomi* oavoaf aa» ptoilto laaaakOao. Glasilo je bilo dna 2S. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupiti na občin« Domžale ze uspelno informiranje, dne 24.4.1974 pa i srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspelno informiranje delovnih ljudi in občanov obe ine Domžale. DOMŽALE, 19.7. 1982, Leto XXI, St. 9 ZA OKREPITEV IZVOZNE DEJAVNOSTI ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA: Znano je, da smo tako v Sloveniji kot Jugoslaviji sprejeli različne ukrepe, s katerimi želimo zagotoviti likvidnost do tujine. Republiški izvršni svet je že sprejel svoj program, v občinah pa so pripravili tudi občinske programe za področje gospodarstva, tj. za zagotavljanje odplačevanja obveznosti za najete kredite v tujini in vzdrževanje procesa proizvodnje. Da bi vzpodbudili proizvodnjo ter izvozno dejavnost smo se v Domžalah dogovorili, da bomo sredstva zbrana nad programi samoupravnih interesnih skupnosti združili v poseben sklad. 0 tej odločitvi potekajo razprave tudi v združenem delu, kjer so delavci pokazali veliko razumevanja in volje za skupno reševanje problematike. Poseben organ Delo tega sklada naj bi vodil poseben organ, ukrepati pa bo moral hitro in učinkovito, saj je že ta hip zbranih za 30 milijonov dinarjev sredstev, do konca leta pa predvidevajo, da jih bo 50 milijonov. Kako z naložbami? V okviru rednih dejavnosti se zbirajo tudi sredstva za investicije, denimo v otroško varstvo, zdravstvo itd. Znano je, da mora investitor posedovati 80 odstotkov potrebnih sredstev, kar pomeni pri zahtevnih investicijah tudi mnogo denarja. Sredstva SIS za investicije naj bi v Domžalah po predlogu odslej združevali, namenjali pa v objekte po sprejeti prioriteti: Lekarna Domžale, Zdravstvena postaja Mengeš, vrtec Mengeš... Ukrep na področju komunale V prihodnje bodo morale vse krajevne skupnosti, kar zadeva komunalno dejavnost^ ob razpisovanju različnih krajevnih samoprispevkov (če računajo na sredstva SKIS) pridobiti soglasje konkretnih SIS. To zahteva situacija v komunalni izgradnji. Stališča OK ZKS in Občinskega sindikalnega sveta Na skupni seji OK ZKS in občinskega sindikalnega sveta so obravnavali republiške in občinske programe ukrepov in aktivnosti za zagotavljanje likvidnosti in vzdrževanje procesa proizvodnje. Pri že omenjenem občinskem skladu za intervencije v gospodarstvu bodo morali biti že v ustanovitvenem aktu tudi ustrezni kriteriji, ki bodo to opredeljevali. Obravnavati prekoračitelje V prihodnje bomo morali, kar zadeva osebne dohodke oz. splošno in skupno porabo obravnavati prekoračitelje družbenega dogovora, operativne programe bo treba izdelati in uresničevati tudi v vseh OZD, predvsem pa bo potrebna za vse to široka akcija informiranja med delovnimi ljudmi, o nujni potrebi, da s preveč zbranimi sredstvi pomagamo tistim delovnim organizacijam, ki izvažajo. SZDL V DELEGATSKEM SISTEMU Ocena učinkovitosti socialistične zveze kot notranje gibalne sile delegatskega sistema in političnega izraza samoupravljanja delovnih ljudi in občanov opozarja, da bi se morala SZDL tako v organizacijskem kot vsebinskem smislu v večji meri bolj neposredno in odgovorno vključiti v procese demokratizacije političnega sistema in zlasti v njihovo usmerjanje in povezovanje. Oblike in metode dela SZDL Slovenije se še niso dovolj uveljavile zlasti v procesu demokratičnega organiziranja in usklajevanja interesov in volje delovnih ljudi z raznih področij družbenega življenja in dela, obenem pa mora SZDL postati tudi dejavnik spremljanja in demokratičnega nadzorstva nad delom vseh, ki so vključeni v proces delegatskega odločanja. To je bila tema, o kateri so na svoji seji spregovorili delegati občinskega sveta ZSS in občinske konference SZDL Domžale ter zlasti poudarili, da mora biti aktivnost SZDL in v njej povezanih družbenopolitičnih organizacij usmerjena v usklajeno uresničevanje naslednjih skupnih nalog pri zagotavljanju družbenopolitičnih pogojev za učinkovito delovanje delegatskega sistema: - KK SZDL morajo nenehno izpolnjevati vsebino in dograjevati oblike in metode svojega dela v smislu demokratičnega organiziranja pobud, sporazumevanja in dogovarjanja ter široke družbene aktivnosti vseh socialističnih sil, organiziranih v SZDL, - sproti je potrebno ocenjevati, ali obstoječa organizacija temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti omogoča ugotavljanje in uveljavljanje njihovih resničnih interesov in če jo v demokratičnem postopku izpolnjujejo, - spremljanje in ocenjevanje uresničevanja delavčevih neod- tuljivih pravic pri odločanju o ustvarjenem dohodku, ter uresničevanje sočasnega in celovitega odločanja o zadovoljevanju skupnih, osebnih in družbenih potreb v skladu z realnimi dohodkovnimi možnostmi organizacij združenega dela mora biti stalna praksa v slehernem okolju, - dosledneje je potrebno uresničevati odgovornost vseh družbenopolitičnih organizacij pri spodbujanju in krepitvi interesa delovnih ljudi in občanov za reševanje perečih vprašanj družbenega razvoja po delegatski poti in s tem onemogočanje razraščanja vpliva in družbene moči upravljalcev struktur, - analizirati je potrebno vse gospodarske in druge odločitve, ki jih sprejemamo izven delegatskega sistema odnosov in preprečevati zgolj formalno potrjevanje odločitev v delegatskih telesih, - v samoupravnih splošnih aktih je potrebno konkretneje opredeliti oz. razdelati določbe (Nadaljevanje s 1. strani) ustave in zakona o združenem delu na področju urejanja samoupravne odgovornosti delavcev, delovnih ljudi in občanov oz. njihovih delegacij in delegatov, ne smemo pa pozabiti tudi na opredelitev vloge in pomena samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in strokovnih služb v zvezi z zagotavljanjem pogojev za kvalitetno in učinkovito delo delegacij in njihovo povezanost z vsemi dejavniki. Posebno pozornost je treba posvetiti nadaljnjemu razvoju delegatskega sistema v krajevnih skupnostih, kjer mora SZDL zlasti: — spodbujati in usmerjati širšo razpravo o vprašanjih, ki jih obravnavajo v delegacijah oz. o vprašanjih, ki so pomembna za življenje in delo v KS, — zagotoviti pogoje, da delegacija deluje kot sestavni in enakopravni del samoupravnega mehanizma, — zagotoviti programe dela, obravnavo in analizo delegatskih vprašanj ter sodelovanje in povezovanje delegacij med seboj, vsklajevanje stališč in predlogov ter dajanje politične podpore delegacijam pri uveljavljanju stališč nasproti izvršnim in upravnim organom ter strokovnim službam, pri tem pa ne zanemariti pogojev za uresničevanje odgovornosti slehernega člana delegacije, — skrbeti za nenehno usposabljanje članov delegacij, — ustvarjati vzdušje, ki bo omogočalo in vzpodbujalo vsestransko, kritično in konkretno razpravo o vseh vprašanjih življenja in dela krajevne skupnosti kakor tudi širše družbene skupnosti, - uveljaviti delo konferenc delegacij ter v zvezi s tem krepiti večjo odprtost delegacij in usklajeno delovanje, - aktivno spremljati delo skupin delegatov v zbore republiške skupščine, - uveljaviti specifično funkcijo posameznih zborov skupščine občine ter s tem v zvezi tudi krepitev aktivnosti in odgovornosti delegatov družbenopolitičnega zbora, - povezovati in usklajevati delo številnih delegacij za skupščine SIS v posamezni samoupravni organizaciji oz. skupnosti med seboj ter s samoupravnimi organi v tem okviru, - krepiti proces demokratizacije kadrovske politike, sproti spremljati in vrednotiti delo izvoljenih kandidatov in zagotoviti pogoje za njihovo kadrovsko rast, - uveljavljati vlogo družbenih svetov. Glede na to, da gre pri uresničevanju zamisli razvitega delegatskega sistema za zahteven in dolgoročen proces, ga je potrebno takoj zastaviti kot program vseh družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij ter društev in mnogih drugih družbenih dejavnikov, pri tem pa bomo uspešni le, če bomo v ta proces vključili vse temeljne sredine in si jasno začrtali konkretne cilje kot poti in metode za uresničevanje posameznih nalog. V. PODPORA PRAVIČNEMU BOJU PALESTINCEV Predsedstvo Občinske konference SZDL Domžale je na seji dne, 30.6.1982 obravnaval izraelsko agresijo na Libanon in palestinski narod in sprejelo v imenu družbenopolitičnih organizacij naslednje odprto pismo: obsojamo izraelsko agresijo na neodvisni in neuvrščeni Libanon ter njihove metode za popolno uničenje palestinskega prebivalstva. Ni namreč še tako dolgo od časov, ko se je na naših tleh bila borba za obstoj jugoslovanskih narodov, za svobodo in nacionalno suverenost, v kateri so fašistični krvniki uporabljali enake metode kot jih danes izraelski agresorji v zatiranju teženj palestinskega in libanonskega naroda po svobodi, ozemeljski in politični suverenosti, pri tem pa pozabljajo, da je enake metode uporabljal tudi fašizem, ko je v času 2. svetovne vojne skušal uničiti prebivalce današnjega Izraela, podpiramo v teh za palestinsko ljudstvo težkih urah njihovo osvobodilno organizacijo ter njihova prizadevanja za dosego zakonitih in pravičnih ciljev, zahtevamo brezpogojen umik izraelskih napadalcev. Mednarodna javnost mora obsoditi njihovo delovanje, Organizacija združenih narodov pa čimprej omogočiti uresničitev dolgoletnih upravičenih teženj palestinskega naroda po svobodi in nacionalni ter ozemeljski suverenosti za svobodno in ustvarjalno življenje, pozivamo vse delovne ljudi in občane, da se po svojih močeh vključijo v zbiranje pomoči žrtvam izraelske agresije. Zbiranje pomoči poteka preko organizacije Rdečega križa. KOLIKO DAJE DRUŽBA ZA PRESKRBO! PODATKI O SOFINANCIRANJU OSNOVNE PRESKRBE IZ PRORAČUNSKIH SREDSTEV OBČINE DOMŽALE Občina Domžale je že vseskozi, predvsem pa v zadnjih letih, vodila pozitivno politiko do razvoja zasebnega kmetijstva, kakor tudi do zagotovitve uspešne osnovne preskrbe občanov občine Domžale. V ta namen so bila v proračunu občine Domžale zagotovljena sredstva za: Sofinanciranje kmetijske pospeševalne službe: Ta se ukvarja s pospeševanjem zasebnega kmetijstva in v okviru katere se odvija tudi regresiranje nakupa strojev, regresiranje umetnega osemenjevanja govedi, regres za gnojila in semena, regres za nabavo plemenske živine, regres za privez telet, analiza krme in zemlje, izobraževanje kmetovalcev ip. in sicer: leta 1979 2.740.000.- din, leta 1980 4.000.000 - din, leta 1981 6.285.000.- din, leta 1982 15.040.000.- din. Del teh sredstev bo zbran z novim občinskim davkom iz OD-0,4 % za zagotavljanje in usmerjanje sredstev za pospeševanje kmetijstva in intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1981 - 1985. Obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu: leta 1979 166.000.- din, leta 1980 160.000.- din, leta 1981 300.000.- din, leta 1982 500.000.- din. Kreditiranje zsebnega kmetijstva se izvaja preko združene hranilno kreditne službe za kmetijstvo in gozdarstvo z namenom povečati proizvodnjo kmetijskih pridelkov oz. hrane. Kompenzacijo določenih živilskih proizvodov: Zlasti gre za reševanje vprašanj sokrbe trga z mesom: leta 1980 4.065.000.- din, 1981 10.376.000.-din kompenzacije za meso, 437.000.- din kompenzacije za pšenico, 2.625.000,- din kompenzacije za premog, 23.368.000.- din kompenzacije za samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane na ravni SR Slovenije (združevanje 50 % viška glede na dovoljeno splošno porabo po družbenem dogovoru o ukrepih za omejevanje splošne porabe v občinah). leta 1982 8.000.000,00 din kompenzacije za meso, 25.000.000.00 din samoupravni sklad za intervencije na ravni SR Slovenije (združevanje 70 %-ga viška - ocena). Sofinanciranje trgovskega omrežja: 1979 trgovina Lukovica * * (Nadaljevanje na 3. strani) (Nadaljevanje z 2. strani) 641.000.- din, 1980 trgovina Dob 1.500.000.- din, 1981 trgovina Zaboršt 400.000.-din, 1982 sanacija klavnice v teku. Za dolgoročno preskrbo z mesom, namensko za Farmo prašičev v IHANU, smo v občini združili 6 milijonov (novih) dinarjev. Od tega denarja dotacija občine znaša 1,9 milijona dinarjev, krediti banke 3,6 milijona dinarjev, lastna sredstva Napredka pa znašajo 500.000 dinarjev. Za potrebno rekonstrukcijo in adaptacijo domžalskega dela podjetja „Meso-Kamnik -Domžale" (gre za dosedanjo klavnico) je bilo zbranih 15.670.000 dinarjev. Od tega denarja je bilo iz občinskega proračuna zagotovljeno 5,130.000 dinarjev, kreditov je Napredek najel za 8,200.000 dinarjev lastnih Napredkovih sredstev je 1,470.000 dinarjev, ljubljanska Delikatesa pa je prispevala 870.000 dinarjev. Kot je znano bo v Domžalah v dosedanji Napredkovi klavnici predelovalni obrat mesne industrije klavnica podjetja „Meso Kamnik Domžale" pa bo kot je znano v Kamniku. Zvedeli smo tudi, da so tik pre začetkom dela na adaptaciji in rekonstrukciji dosedanje trgovine Meso v Domžalah (v bloku). Občinski proračin je že nakazal za to adaptacijo 600.000 dinarjev. Na podlagi tega vplačila so v Napredkovi TOZD že sklepali in investicijo tudi prijavili. Matjaž BROJAN Težave pri oskrbi — bela tehnika: akustika, barvni televizorji, plinski in električni štedilniki, zmrzovalne skrinje in omare itd., — elektro instalacijski material: kabli in drugo, — blago kovinsko predelovalne industrije: vijaki vseh vrst, pocinkane vodovodne cevi, cevi za centralno kurjavo, černa pločevina, žičniki, — barve: nitro laki, nitro razredčilo, temeljne barve, kiti za brizganje in lopatico, - kozmetika: frizerski material, laki za lase, krema Solea, kolonjske vode, - tekstil: perilo iz frotirja in triko, bombažne tkanine za posteljnino, sintetične podloge, zaščitna in delovna oblačila, ženske nogavice, kopalke, program Adidas, - blago široke potrošnje: čevlji, avtogume, šotori Indu-plati, planinski čevlji, kopalne Domžalski občinski sindikalni svet: i V PRIPRAVAH NA 10. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Da bi predkongresne aktivnosti dobro potekale, je predsedstvo občinskega sveta ZSS Domžale imenovalo odbor za pripravo in izvedbo aktivnosti v pripravah na 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije, ki bo 11., 12. in 13. oktobra letos v kulturnem domu „Ivan Cankar" v Ljubljani. Odbor sestavljajo: Berlec Vinko, Breznik Lovro, Mišvelj Anton, Repnik Francka, Ciglar Franc, Sesek Ciril, Armeni Valentin, Birk Miro, Del Bello Metka, Lemut Emil, Markovič Štefan, Arnuš Justi.MulIer Franc. Odbor je 1. julija letos imel 1. sejo, na kateri je sprejel program aktivnosti, ki naj bi potekale v pripravah na 10. kongres ZSS v občini. Da bi razprava o osnutkih dokumentov potekala kvalitetno in da bi se v njo vključilo čim večje število članov ZS Slovenije, je odbor sprejel naslednja stališča: — vse osnovne organizacije ZS morajo organizirati razpravo o osnutkih dokumentov za 10. kongres ZSS pravočasno in skladno z rokovnikom o aktivnostih v pripravah na 10. kongres ZSS, — poleg razprave o dokumentih 10. kongresa ZSS je treba opredeliti tudi oblike in metode organiziranja ter izvajanja predkongresnih aktivnosti, v katerih je treba predvideti tudi posamezne akcije, prireditve in manifestacije, -akcija „VSE SILE ZA STABILIZACIJO GOSPODARSTVA " se mora v vseh temeljnih sredinah dobro pripraviti in prilagoditi aktualni in družbeni problematiki. Kot pripomoček naj služijo „Izhodišča dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije", ki jih je pripravila komisija zveznih svetov za vprašanja gospodarske situacije, — odbor za pripravo in izvedbo aktivnosti pri Občinskem svetu ZSS je treba redno obveščati o poteku razprave o dokumentih za 10. kongres ZSS, mu sporočati pripombe na dokumente in posredovati poročila o aktivnostih v pripravah na 10. kongres ZSS. Justi ARNUŠ PROIZVODNO - DELOVNO TEKMOVANJE KOVINARJEV Letošnjega 6. proizvodnega delovnega tekmovanja kovinarjev Slovenije, ki je bilo 11., 12. in 13. junija v Krškem, Novem mestu in Črnomlju so se udeležili tudi tekmovalci iz naše občine. Sodelovali so najboljši iz tekmovanja, ki sta ga organizirala Občinski svet ZSS Domžale in Kamnik že 17. aprila letos. Tako je občino Domžale zastopala ena ekipa z desetimi člani, ki so nastopali v desetih poklicih. Posamezniki so dosegli naslednja mesta: brusilci - 16. mesto: Kepic Janez, Mlinost, orodjarji -27. mesto: Svetlin Anton, Obrtnik Capuder Anton, rezkalci - 16. mesto: Rogelj Marko - Obrtnik Capuder, ključavničarji - 20. mesto: Jene Simon, Mlinostroj, planerski varilci-14. mesto: Žendar Edvard, Tosama, varilci REO - 10. mesto: Urbanija Albert, Papirnica Količevo, varilci MAG -12. mesto: Grad Drago, Mlinostroj, varilci TIG - 17. mesto: Debeljak Jože, Mlinostroj. Najbolje pa sta se uvrstila: strojni kovači - 4. mesto: Letnar Jože, Stol, doma iz Vira, strugarji - 5. mesto: Ves Viktor, Tosama Na 6. proizvodno-delovnem tekmovanju je sodelovalo 250 tekmovalcev. Kljub temu, da so naši fantje prvič sodelovali na takem tekmovanju, smo lahko zadovoljni in jim iskreno čestitamo. Ob koncu naj povemo, da se predvideva, da bo v letu 1983 organizator proizvodnega delovnega tekmovanja Občinski svet ZSS Kamnik in Domžale. Justi Arnuš KAKO SMO (IN BOMO) PRESKRBLJENI V LETOŠNJEM LETU? Težak gospodarski položaj, v katerem se nahajamo, vpliva tudi na stanje založenosti v naših trgovinah. Zaradi zmanjšanja uvoza surovin, repromaterialov in opreme ter zaradi povečanega izvoza, nastopa na domačem tržišču pomanjkanje določenih vrst blaga, tako na neživilskem, kakor tudi na živilskem področju. Na neživilskem področju ugotavljamo, da v letošnjem letu primanjkuje, ali pa sploh ni mogoče dobitif naslednjih vrst blaga: \_J (Nadaljevanje $ 3. strani) blazine, camp* oprema, lovsko orožje, - izolacijski materiali: ter-vol, siporeks, izolacijske plošče, - kritina: opečna in salonit, - cement (60 % pogodbenih količin), - področje trdih goriv: kritično je pomanjkanje vseh vrst premoga in granulacij. Za normalno preskrbo občanov bi potrebovali letno približno 18.000 ton raznovrstnega premoga. Delovna organizacija Napredek ima sklenjene pogodbe le z REK Zasavje za 1.600 ton, z rudnikom Brezo 7.000 ton in z rudnikom Banoviči za 1.000 ton. Drugih pogodb ni bilo mogoče skleniti, čeprav je bilo vse storjeno, da bi si s pogodbami zagotovili ustrezne količine. Kljub pogodbam pa dobave niso redne. Tako je npr. prišlo v letošnjem letu iz rudnika Breza le 1.480 ton, čeprav bi moralo priti že okoli 3.500 ton. Lignita prejemamo le 25 % lanskoletnih količin, pogodbeno pa se nihče noče vezati za dobavo. V preteklem letu je bilo v rudnik Breza nepovratno vloženo cca 250 milj. S din, enak znesek pa bo vložen v letošnjem letu in to vse iz sredstev občinskega proračuna. Oskrba z drvmi je ves čas mogoča. En m3 bukovih drv stane 1.250 dinarjev. Česa primanjkuje med živili? Na področju prodaje živilskega blaga in blaga široke potrošnje pa je v letošnjem letu občasno ah stalno primanjkovalo: kave, margarine, čokolade in izdelkov iz čokolade, papirne korfekcije, pralnih praškov, čistil, bučnega olja, mesa in mesnih izdelkov. V zadnjem obdobju primanjkuje predvsem goveje meso, svinjsko meso in piščanci. Premalo je tudi mleka, sirov, belega vina, občasno pa primanjkuje tudi določene vrste mok. Enako ni mogoče dobiti vseh krmil. Predvsem pri dobavi sladkorja, pralnega praška in nekaterih drugih vrst blaga, je potrebno dobaviteljem v naprej plačati vso naročeno količino. Ker je akumulacija v živilski trgovini izredno nizka, ah pa je sploh ni, se morajo najemati visoki krediti za pokrivanje obratnih sredstev in za avansira-nje. To že itak težek položaj živilske trgovine še bistveno poslabšuje. Mesna kriza še traja ... Zaradi nevsklajenih cen pri prodaji tako govejega, kakor tudi prašičjega mesa prihaja do pomanjkanja. Sporazumske cene za odkup živine in prašičev so bistveno nižje od dejanskih cen, kar povzroča, da imajo klavne organizacije pri prodaji mesa veliko izgubo, ki znaša npr. pri kg. svinjskega mesa približno 50,00 dinarjev. To izgubo je Skupščina občine Domžale pokrivala tako v preteklem letu, kakor tudi v letu 1982. Za prve tri mesece letošnjega leta je bilo v ta namen izplačanih nekaj manj kot 300 milj. S din. V zadnjem času prihaja do bistvenega pomanjkanja govejega mesa. Klavnica Domžale je v maju 1981 zaklala 154 govedi, v letošnjem letu pa v istem časovnem obdobju le 71. Vzrok za tako stanje je nerešeno vprašanje odkupne cene govedi. Sporazumsko določena cena za kg govejega mesa - živa teža, znaša nekaj nad 60,00 din, prekupčevalci iz drugih republik pa za kg takega mesa plačujejo že več kot 110,00 din. Zato kmetje prodajajo goveje meso oz. živino tistemu, ki bolje plača. To meso pa ne gre potrošniku v maloprodajo, ampak gre v gostinske lokale ob morju in drugam. Maloprodajna cena govejega mesa pa je bistveno nižja od dejanske cene. Prihajamo do tako absurdnih rezultatov, da staneta 2 kg jabolk skoraj toliko, kolikor kg govejega mesa. Dokler se cene ne spremenijo, bomo priča pomanjkanjem mesa vseh vrst. Tudi preskrba s piščanci se slabša. Dobavitelji so nam zaradi izvoznih obveznosti znižali količine za 30 %, in obetajo, da bo prišlo še do nadaljnjih omejitev. Že tako slaba situacija pri preskrbi z mesom, predvsem svinjskim in piščančjim, pa se lahko še poslabša, če rejci perutnine in prašičev ne bodo uspeli dobiti krme, ki je vezana na uvoz. Napredek: v občini Domžale pol prometa Trgovsko gostinska delovna organizacija Napredek Domžale ustvarja v občini skoraj polovico vsega maloprodajnega prometa. Celoten prihodek je koncem leta 1981 znašal že okoli 130 milijard S din. Od prodanega blaga je bilo v letu 1981 odvedeno v zvezni, republiški in občinski proračun več kot 16 milijard S din prometnega davka. Od tega je znašal občinski prometni davek okoli 2,5 milijarde S din, kar predstavlja 12,3% vseh dohodkov občinskega proračuna. V delovni organizaciji Napredek so se od leta 1965 dalje povečale prodajne in skladiščne površine za približno 8.000 m2. Dograjen je bil drugi del Veleblagovnice, kupljena je bila samopostrežna trgovina v Kidričevi ulici v Domžalah, samopostrežna trgovina Rašica v Mengšu, v Lukovici in v Dobu. Obnovljene so bile poslovalnice skoraj v vseh krajih, kjer so prodajna mesta delovne organizacije. Skupna vrednost naložb je znašala od leta 1975 dalje več kQt 15 milijard S din. V letu 1981 je bilo investirano v enote Napredka okoli 4,5 milijarde S din, od tega je bilo neakj manj kot polovico lastnih sredstev, ostalo pa krediti. Potrebna so vlaganja dobaviteljem Da bi si zagotovili potrebno blago (prašičje meso, premog, peči za centralno kurjavo), je bilo v delovni organizaciji v preteklem letu vloženo pri dobaviteljih nekaj manj kot milijardo S din. Od tega zneska so krediti znašali 360 milj. S din, 450 milj. S din so znašale občinske dotacije, lastnih sredstev pa je bilo 97 milj. S din. Zaradi pomanjkanja blaga dobavitelji zahtevajo avansiranje plačil in sicer za: sladkor, premog, nekatere vrste tehničnega blaga, cement, žarnice in za nekatero drugo blago. Vrednost zalog se povečuje ... Velik problem za trgovino predstavljajo zaloge blaga. Vrednost zalog se zaradi dviga cen povečuje iz leta v leto. Tako se je vrednost zalog samo v letu 1981 povečala kar za 47 %, kar pomeni, da je bilo potrebno zagotavljati sredstva za njihovo pokrivanje, velik del zalog pa ni ostal pokrit. Tako so v letu 1981 znašale zaloge blaga nekaj nad 13 miljard S din, od tega pa je bilo kar za 9 milijard nekvalitetno pokritih. Tako stanje zahteva najemanje ustreznih kreditov, plačevanje z menicami ipd. Najemanje kreditov pa postaja vse bolj vprašljivo, saj znašajo obresti kar 16 %. Obre- sti pa so torej bistveno večje kot znaša razlika v ceni, ki jo kot plačilo za svoje delo prejme trgovina. Napredek - smelo v razvoj Delovna organizacija Napredek je svoj srednjeročni razvoj načrtovala dokaj smelo, saj je bilo predvideno, da bo za te. namene vloženih okoli 20 milijard S din. Zaradi bistveno poslabšanih pogojev gospodarjenja pa se pripravlja rebalans planov, ki pa bodo predvideli razvoj trgovine in gostinstva v okviru dejanske možnosti. Prioriteto pri razvoju ima izgradnja skladišča v Zg. Jaršah in pa sanacija Klavnice. V ta namen je bilo v občini že zagotovljeno približno 1,5 milijarde S din. Od tega je bilo plačano iz občinskega proračuna nekaj nad 500 milj., 1 milijardo pa je znašal delež Napredka. Gornja sredstva so bila že nakazana v celoti delovni organizaciji Meso Kamnik-Domžale, kjer se obnova obratov že pričenja. Sredstva so bila dana nepovratno, brez obveznosti vračanja. Skupno reševanje problemov s potrošniškimi sveti Delovna organizacija Napredek opravlja prodajo blaga v svojih poslovnih enotah, ki jih ima v občini Domžale. Zaradi boljšega reševanja posameznih vprašanj na področju preskrbe, se povezuje s sveti krajevnih skupnosti in potrošniškimi sveti v tistih krajih, kjer so ti aktivni in če izkažejo pripravljenost za sodelovanje. Konkretno sodelovanje je bilo do sedaj vzpostavljeno s potrošniškimi sveti iz krajevnih skupnosti Dob, Vir, Preserje, Radomlje ter s sveti krajevne skupnosti v Prevojah, Moravčah, Blagovici, Trzinu, Krašnji in v Pečah. Vprašanja, ki so bila na skupnih sestankih obravnavana, so se nanašala na založenost trgovin, odnose prodajalcev do potrošnikov, na asortiman blaga, na delovni čas, na razširitev poslovnih prostorov, na preskrbljenost z manjkajočim blagom ipd. Predstavniki Napredka so se udeležili vseh sestankov v krajevnih skupnostih ali sestankov potrošniških svetov, če so bili na te sestanke vabljeni. Sestanku je prisostvoval tudi poslovodja trgovine tistega kraja. ZA BOLJŠO PRESKRBO IN VEČJO VLOGO POTROŠNIŠKIH SVETOV Svet za družbenoekonomski in politični položaj žensk predsedstva Občinske konference SZDL Domžale je pripravil okroglo mizo na temo Problematika preskrbe in storitev ter delovanje potrošniških svetov, v kateri so si predsatvniki trgovske organizacije Napredek, ki pokriva večji del preskrbe v naši občini, in člani potrošniških svetov iz KS ter drugi izmenjali izkušnje s tega področja. Sprejeta je bila vrsta dogovorov, od katerih naj zapišemo le najpomembnejše: - zagotoviti trajno, celovito in ažurno informiranost občanov o stanju preskrbe in pomanjkanj nekaterih artiklov, - proučiti možnost preskrbe z ribami, ki ob pomanjkanju mesa v preskrbi občanov lahko odigra pomembno vlogo, - razvijati direktne povezave trgovinskih organizacij in neposrednih kmetijskih proizvajalcev zlasti na področju preskrbe s sadjem in zelenjavo, kjer so premalo izrabljene možnosti proizvodnje v občini, sodelovanje z drugimi občinami zlasti pobratenimi, - proučiti možnosti in oblike, ki bi tudi v KS, kjer ni pre-skrbovalnih enot, omogočile -redno preskrbo, - informirati delovne ljudi in občane o kriterijih, dnevih in urah prodaje artiklov, ki jih primanjkuje ter ob tem zagotoviti dosledno izvajanje sprejetih dogovorov in zaostritev odgovornosti, -r krepiti samozaščitno obnašanje naših občanov, ki naj si zagotovijo minimalne družinske zaloge ter povečajo lastno proizvodnjo hrane (sadje, zelenjava) ter tako zmanjšajo pritisk na oskrbo in zaloge predvsem v izrednih razmerah, - razvijati obojestranko kulturo odnosov med kupci in prodajalci, katerih osnova mora biti v pomoči, medsebojnemu zaupanju in točnemu ter doslednemu informiranju, - spregovoriti o problematiki ustrezne preskrbe s storitvami, kar naj bi storili na eni izmod naslednjih okroglih miz, - kadrovsko in organizacijsko okrepiti vlogo in aktivnost svetov potrošnkov, ki zagotavljajo varstvo in uveljavljanje interesov potrošnikov, v .zezi s tem tudi aktivno delo konference svetov potrošnikov ter njihova večja povezanost z inšpekcij- skimi službami (možnost dežurnega telefona) z vidika večje odprtosti, javnosti dela, preventivnega delovanja in pomoči občanom in svetom potrošnikov, - organizirati seminar s člani potrošniških svetov, - posebno pozornost nameniti delu svetov potrošnikov v zaostrenih družbenoekonomskih razmerah, v katerih naj tudi doprinesejo svoj delež k uresničevanju skupnega cilja t.j. uresničitev programa gospodarske stabilizacije (da se pri splošni potrošnji obnašamo bolj racionalno, da ne kopičimo po nepotrebnem zalog, ne ustvarjamo paničnih nakupov in s tem ustvarjamo še večje težave v preskrbi), - informirati delovne ljudi in občane o možnostih kreditiranja nakupa ozimnice in kurjave, - razpravo z okrogle mize je treba prenesti v KS, pri čemer naj SZDL in svetom potrošniov sprejeta stališča in usmeritveve služijo kot izhodišče za razpravo o problematiki v temeljnih okoljih, v vseh KS naj bi se organizirala ustrezna sekcijska razprava o problematiki preskrbe in storitev v posameznih KS ter primerni organiziranosti in delovanju potrošniških svetov. OGLAS V varstvo vzamem dva otroka v novem Trzinu. Naslov v uredništvu. OGLAS Nudim brezplačno gramoz, primeren za nasipavanje — betoniranje. Herle, Borova 2, Vir pri Domžalah. NNNP 82 V letu 1982 so osnovni poudarki akcije NNNP namenjeni predvsem nekaterim področjem družbene samozaščite, kije osnova splošne ljudske obrambe, obenem pa z razvijanjem družbeno-samozaščitne aktivnosti neposredno prispevamo k nadaljnjemu razvoju in krepitvi enotnega sistema SLO in DS. Ugotavljamo, da kljub nekaterim vidnim rezultatom na tem področju, zaostajamo in kljub naporom nekaterih dejavnikov nenehno prihaja do pomanjkljivosti, ki nam povzročajo veliko število žrtev in ogromno materialno ikodo. Cilj letošnje akcije je čim Urie seznanjanje delovnih ljudi in občanov z varnostno problematiko in z boljšo organizacijo in predvsem večjo odgovornostjo na področju požarne in prometne varnosti, civilne ter narodne zaščite in dejavnosti, katerih posledica bi bila čim hitrejše odpravljanje vzrokov, ki slabijo pozamo-varn ostne in prometne razmere ter usmerjanje aktivnosti h končnemu cilju t.j. k zmanjšanju nesreč, števila žrtev, materialne škode in k večji varnosti in zaščiti družbenega ter osebnega premoženja. Osnovni nosilci politično mobilizacijske aktivnosti so družbenopolitične organizacije, družbene organizacije ter društva, ki v okviru SZDL - kot fronte subjektivnih sil - s svojo vlogo in odgovornosti o prevzemajo svoj del nalog v smislu angažiranja delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti ter nosilcev služb za izvajanje nalog, sprejetih v okviru izhodišč akcije NNNP 82. Aktivnosti potekajo kontinuirano skozi vse leto, po zaključnih aktivnostih pa bodo vsi nosilci ocenili dosežene rezultate in uspešnost realizacije sprejetih programov. Zadolženi nosilci akcije ze izvajajo svoje naloge, naša naloga pa je, da se še v večji meri v akcijo vključujemo. Oceniti je potrebno stanje na vseh štirih področjih (prometna in protipožarna varnost, nadaljnji razvoj in usposabljanje narodne zaščite ter zagotovitev učinkovitosti delovanja civilne zaščite) ter zagotoviti neposredno angažiranje vseh dejavnikov za razvoj in uresničevanje vseh navedenih nalog. Z družbenopolitično aktivnostjo je treba zagotoviti pogoje za vključevanje delovnih ljudi in občanov v dejavnosti in posamezne oblike organiziranosti narodne in civilne zaščite ter družbenih organizacij in društev s tega področja. Pri tem pa ne smemo pozabiti na stalno spremljanje in analiziranje varnost-no-političnih razmer, katerih rezultat mora biti osveščenost ter krepitev delovnih ljudi in občanov za varnost in družbenosamozaščitno delovanje. HELIOS kemična industrija Domžale TOZD Tovarna barv, lakov in umetnih smol Količevo RAZPISUJE za šolsko leto 1982/83 naslednje kadrovske štipendije: 2 štipendiji za PROCESNEGA KEMIKA 1 Stipendijo za EKONOMSKEGA TEHNIKA Prijave za razpis pošljite do 10. avgusta 1982 na naslov: Helios kemična industrija Domžale, Kadrovska služba, 61230 Domžale. OBJAVA Helios Kemična industrija Domžale vabi kandidate, da se prijavijo za tečaj nemškega jezika 3. in 4. stopnje, ki ga vodijo Intenzivni tečaji tujih jezikov iz Ljubljane v prostoru TOZD Tovarna barv, lakov in umetnih smol Količevo. Tečaj je ob ponedeljkih in četrtkih popoldan. Informacije in obrazce prijav dobite v naši kadrovski službi. -. Ali bo v občini Domžale zaživela služba družbene pravne pomoči? PRAVNA POMOČ PRI UVELJAVLJANJU PRAVIC DELAVCEV IN OBČANOV Z novo službo bodo delovni ljudje in občani pridobili novo možnost, ob kateri bodo laže uveljavili svoje zakonske pravice. Istočasno bo ta služba nudila pravne storitve tudi manjšim OZD, ki nimajo svojih pravnih služb in delovnim skupnostim družbenih dejavnosti (šole, vrtci). To bo zagotovo pripomoglo k večji podružbljenosti pravosodnega sistema (ki je zelo zapleten), hkrati pa to pomeni večjo pravno varnost tako zasebnikov kot delavcev v združenem delu. \__y Zakon o pravni pomoči pozdarja, da je pravna pomoč dejavnost posebnega družbenega pomena, zaradi česar so občine dolžne zagotoviti občanom, delovnim organizacijam, delovnim skupnostim in drugim porabnikom u Jinkovito pravno pomoč in s tem omogočiti uresničevanje ustavnosti in zakonitosti ter pravno varstvo vsem občanom in pravnim osebam. Na pobudo Republiškega Izvršnega sveta je Izvršni svet občine Domžale v letu 1981 izvedel analizo o stanju pravne pomoči na našem območju. Raziskava je pokazala, da bi bilo družbeno in ekonomsko upravičeno ustanoviti ustrezno službo pravne pomoči in se tako vključiti v prizadevanja uresničevanja zakona o pravni pomoči. Skupščina občine Domžale je že na svojem 12. skupnem zasedanju vseh treh zborov dne, 9.3.1982 sprejela osnutek elaborata o družbeni in eknomski upravičenosti službe družbene pravne pomoči in ga dala v javno obravnavo. V javni obravnavi bo potrebno preveriti ah takšno službo potrebujemo, ah ima občan, delavec, delovna organizacija, delovna skupnost potrebo po službi, kjer bo dobil pravno pomoč - to je nasvet, sestava vloge, samoupravnega splošnega akta in drugo. Oglejmo si, kakšen je namen ustanovitve, kolikšna sredstva bodo potrebna in kakšne so možnosti razvoja in kako bo služba družbene pravne pomoči samoupravno organizirana: Namen: Namen službe družbene prav- ne pomoči je zagotoviti brezplačno pravno pomoč občanom, kadar so po zakonu do nje upravičeni, omogočiti boljše izpolnjevanje družbenih dolžnosti ustanoviteljev (Občine Domžale, sindikalnega sveta, samoupravnih interesnih skupnosti), Izboljševanje družbenega dogovarjanja v občini in zagotoviti deficitarne potrebe na pravnih področjih samoupravnega delovnega, statusnega, gospodarskega, ter upravnega prava. Sredstva za ustanovitev: Potrebno bo zagotoviti pisarniški prostor z osnovno opremo in sredstva za delo in osebne dohodke ter pokrivanje ostale režije za dva diplomirana pravnika in eno administratorko. Poslovni prostor in osnovno opremo bo zagotovila občina v okviru prostorov, ki jih sedaj uporabljajo upravni organi. Prihodek službe družbene pravne pomoči bodo ustanovitelji zagotovili tako, da bo občina uporabila sredstva, ki jih sedaj uporablja za pravno dejavnost v okviru upravnih organov, sindikat bo zagotovil sredstva, ki jih sedaj že uporablja v okviru pomoči pri Klubu samouprav-ljalcev, Samoupravne interesne skupnosti pa bi združile sredstva, ki jih sedaj plačujejo za delo Javnega pravobranilca in odvetnikov. Vidimo torej: za ustanovitev in delovanje ni potrebno investirati novih sredstev, temveč bomo le racionalnejše organizirali že obstoječa sredstva, kar je tudi v skladu s stabilizacijskimi prizadevanji. Možnosti razvoja: Služba družbene pravne pomoči bo opravljala storitve tudi za druge uporabnike, predvsem za manjše OZD, ki nimajo svojih pravnih služb. Predvidevamo, da se bodo storitev službe družbene pravne pomoči posluževale tudi delovne skupnosti v družbenih dejavnosti, (šole, vrtci, strokovne službe SIS). Upoštevajoč dejstvo, daje povpraševanje po kvalitetni pomoči večje od ponudbe, bo nedvomno možno v skladu z določbami zakona o svobodni menjavi dela dejavnost razširiti tako v kvantitativnem, kot zlasti kvalitativnem smislu. Opozo-riOpozoriti moramo še na možnost ustanovitve dislociranih enot službe družbene pravne pomoči v sosednjih občinah naše regije, ki prav tako čut čutijo potrebo po takšnih storitvah. Samoupravno organiziranost službe: Zakon o pravni pomoči narekuje ustanovitev službe kot samostojne delovne organizacije, v kateri delavci neposredno uresničujejo samoupravne pravice, dolžnosti in obveznosti. PRIZNANJA SO DOBILI: Slavko PIŠEK, roj. 1923, ekonontki tehnik, direktor DO Trak Mengeš, za dolgoletno vsestransko družbenopolitično delo, predvsem na področju krajevne samouprave, družbenopolitičnega in društvenega življenja v kraju in občini. Poleg velike angažiranosti v samoupravi in družbenopolitičnem življenju je veliko prispevel k poglabljanju samoupravnih odnosov v DO, krepitvi samoupravljalske zavesti delavcev in pomembnemu napredku DO Trak. Vladislav SENIČAR, roj. 1929, diplomirani ekonomist, vodja gospodarsko-računske službe Zdravstvenega doma Domžale, za dolgoletno aktivno delo v družbenopolitičnem in Ker bo služba pravne pomoči opravljala dejavnost posebnega družbenega pomena, bodo ustanovitelji zagotovili svoj vpliv preko sveta, ki bo odločal o vseh pomembnejših vprašanjih. Po sprejetju elaborata o družbeni in ekonomski opravičenosti ustanovitve službe družbene pravne pomoči, ki pomeni načelno odločitev, da se služba ustanovi, bomo lahko pristopili k sprejemanju ustanovitvenega akta, v katerem bo potrebno določiti vse pravice in obveznosti, ter druge odnose, ki bodo sledili iz ustanovitve službe družbene pravne pomoči. Bo torej Služba družbene pravne pomoči zaživela? NA TO VPRAŠANJE BOSTE ODGOVORILI VI BRALCI OBČINSKEGA POROČEVALCA, OBČANI, SAMOUPRAVLJALO V RAZPRAVAH V DELEGATSKI BAZI NAŠE OBČINE. Informacijo pripravil Svetovalec za skupščinske zadeve občine Domžale: Stanko ŠTRAJN, dipl.iur. samoupravnem življenju Zdravstvenega doma Domžale in samoupravno delo v republiških organih zdravstvene dejavnosti. Agroemona TOZD Poljedelstvo — Govedoreja za uspešno razvijanje samoupravnih odnosov in uspešne gospodarske rezultate. Kolektiv TOZD Polje-deljstvo - Govedoreja kljub težki gospodarski situaciji v kmetijstvu ni klonil pred težavami in je s pridelavo boljše lastne krme uspel dvigniti mlečnost govedi. Istočasno je kolektivu uspelo 380 ha zamočvirjenih zemljišč spremeniti v njive. DO Napredek Domžale za velik razvoj po obsegu poslovanja razvijanju samoupravljanja in dela družbenopolitičnih orga- PODELITEV LISTINE S PLAKETO »JOSIP BROZ -30 LET SAMOUPRAVLJANJA«' V petek, 25. junija je bila v restavraciji „Slamnik" osednja občinska proslava ob 27. juniju — dnevu samoupravlja/cev. Ob tej priložnosti so bila podeljena priznanja za uspešno uveljavljanje samoupravljanja dvema organizacijama združenega dela in dvema posameznikoma. K_J (Nadaljevanje s 6. strani) nizacij, pri čemer je DO ves svoj razvoj usmerjala s potrebami občine in občanov Domžale. Dinamični razvoj delovne organizacije je bil v veliki meri tudi posledica zavestnega odrekanja osebnega in družbenega standarda zaposlenih ob istočasnem dviganju kvalifikacijske strukture zaposlenih. Vzporedno z razvojem DO se je dograjevala in razvijala tudi samoupravna organiziranost, kar je rezultat tudi uspešnega dela samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Justi Arnuš ZVEZNA PRIZNANJA SO PRIJELI Z ukazom št. 27 z dne 12.4.1982 je podelilo Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije naslednja priznanja našim občanom: - RED DELA Z ZLATIM VENCEM je prejel tov. Jernej LENIČ. - RED REPUBLIKE Z BRONASTIM VENCEM je prejela tov. Marija AVBELJ—ČAD. - RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO je prejel tov. Franc MUŠIČ. - RED DELA S SREBRNIM VENCEM sta prejela tov. Janez OTRIN in Ivan REDENŠEK. - MEDALJO ZASLUG ZA NAROD je prejel tov. Igor KUZMIČ. Ob 40 letnici Kamniškega bataljona in požiga zlato poljskih vasi: SPOMINSKA SVEČANOST V V ZLATEM POLJU Ob sklepu prireditev ob domžalskem občinskem prazniku so v domžalski občini pripravili se spominsko svečanost, na kateri so se spomnili 40 letnici požiga zlatopoljskih vasi. Na spominski prireditvi, ki zaradi slabega vremena ni bila tako obiskana, kot bi lahko bila, je govorila Kristina Krivec, predsednica OK ZSMS Domžale. To prireditev so ob sklopu šolskega leta pripravili ob 40 letnici Kamniškega bataljona pa tudi z namenom, da šolski mladini oživijo dogodke izpred 40 let, ko je v gorečih hišah zlatopoljskih vasi izgubilo življenja toliko občanov. Spomin Prizorišče spominske svečanosti v Zlatem polju. Prireditev je zelo motil det sega na julijske in avgustovske dni pred 40 leti. 8. julija 1942 je okupator požgal vas Koreno, v ognju pa je umrlo 17 ljudi. 19. julija 1^42 je pogorela vas Hrastnik , življenje pa je izgubilo 9. ljudi. 2. avgusta 1942. pa so Nemci požgali Zla-topolje, Brezovico, Obrše, Malo Lasno, Podgoro in Trnovče. V vseh vaseh je bilo požganih 70 hiš ter 50 gospodarskih poslopij. V tujino je bilo izgnanih 220 ljudi, v partizane pa je tedaj odšlo 70 ljudi. Na ta način Zlatopolje pomeni na nek način zibelko partizanstva v občini, torej kraj, kjer so mnogi začenjali svoje revolu- cionarno poslanstvo. Zato je bilo to tudi primemo mesto za uro zgodovine, ko so mladim borci aktivisti in preživeli pripovedovali o požigu vasi, ki so partizanom z domžalskega in kamniškega območja nudile zavetje. Tradicije NOB in aktivnosti ohranjanja teh tradicij med mladimi so v domžalski občini tako zelo žive, zlasti med mladimi. To se kaže tudi na vse večjim zanimanjem mladih za , Pot spominov", svojevrstno partizansko transverzalo, ki poteka 100 km po domžalski občini, tudi skozi kraj, kjer je bila spominska svečanost. Matjaž BROJAN Predstavniki družbenega in političnega življenja na spominski svečanosti v Zlatem polju Odbor za medsebojna razmerja delavcev OZD MLINOSTROJ DOM2ALE OBJAVLJA prosta dela in naloge 1. SNAŽILKO (dve delavki) 2. RAZMNOŽE VALEČ NAČRTOVNE DOKUMENTACIJE (en delavec) Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 1. NK delavka 2. Nižja izobrazba Delovno razmerje pod 1 in 2 se sklene za nedoločen čas, z enomesečnim poskusnim delom. Pismene vloge sprejema tajništvo Mlinostroja Študljanska 5, Domžale, v roku 15 dni po objavi. Ob vsakoletni podelitvi značk in priznanj: DOMŽALSKA »POT SPOMINOV« ZANIMIVA NE LE ZA SLOVENCE ... Ko minevata dve leti organiziranih pohodov mladine in odraslih po „Poti spominov NOB občine Domžale", občinski organizaciji ZZB NOV Domžale lahko damo polno priznanje za iniciativo in ureditev omenjene poti. V omenjenem obdobju smo namreč ugotovili za našo „Pot spominov NOB" izredno veliko zanimanje mladih kot starejših naših občanov, pa tudi občanov iz drugih krajev naše republike in pohodni kov iz sosednje SR Hrvatske. Od maja meseca 1981 do danes se je s priročniki za hojo po omenjeni poti oskrbelo nad 3.200 pohodnikov, od tega je bilo 400 osnovnošolcev. Vsi ti pohodniki so opravili eno ali več etap „Poti spominov NOB", oziroma so celotno „Pot spominov NOB občine Domžale" prehodili enkrat ali večkrat. V vsaki od enajstih vpisnih knjig na celotni trasi poti se je do sedaj vpisalo od 1000'do 1200 pohodnikov. Celotno „Pot spominov NOB" je prehodilo 430 pohodnikov, od teh kar 72 več kot enkrat/ Največ pohodnikov je vsekakor iz naše občine, preseneča pa podatek, da je to pot v celoti prehodilo kar 169 pohodnikov iz drugih občin, tudi daljnih kot so Maribor, Celje, iz Primorske in 16 pohodnikov iz SR Hrvatske. Celotno „Pot spominov NOB" je prehodilo 5 krat in več — 13 pohodnikov, 10 krat in več - 3 in 15 krat je našo pot prehodil Ljubljančan Štih Ivan. Karakteristično pri pohodih je to, da se na „Pot spominov NOB" podajajo zelo pogosto tudi kompletne družine. Motivi za tolikšen interes in zanimanje za to našo pot so različni. Pot je primerna za vsakogar, za mlajšo in starejšo generacijo, prilagojena je za enodnevne in večdnevne izlete. Pot ni težka in je izredna priložnost za preizkus telesnih sposobnosti in poteka po zelo lepih predelih. Kar pa je izredno pomembno, ta pot vodi mimo pomnikov naše revolucije, po tistih območjih domžalske občine, kjer so padale žrtve za našo svobodo in kjer so se odvijali najhujši boji. Eden poglavitnih namenov ureditve poti in organizacije pohodov po tej poti je tudi želja, da se zlasti mladina in vsi drugi udeleženci te akcije čimbolj seznanijo z velikim deležem prebivalstva sedanje domžalske občine v predvojnem revolucionarnem gibanju in z izjemnim razmahom narodnoosvobodilnega boja na vseh območjih domžalske občine, ob tem pa spoznajo njene naravne lepote, zemljepisne in gospodarske posebnosti ter del bogate kulturne dediščine. Mnogo mladih, še več pa starejših različnih poklicev in izobrazbe, od delavca proizvajalca, prodajalca, prosvetnega delavca, inženirja in doktorja znanosti se po končanem pohodu po ,JPoti spominov NOB občine Domžale" radi pismeno oglasijo Občinskemu odboru ZZB NOV Domžale. V pismih izražajo svoje vtise s. pohodov v naši občini ter se zahvaljujejo za nuđenje lepih in prijetnih doživetij. Svoja doživetja in vtise opisujejo na različne načine. Na primer: - Anton Primožič iz Celja, 26.1.1981: .Pozdravljam zamisel take poti! Pomniki na čas NOB bodo tako manj samevali, spomini na vojne grozote pa bodo ostali bolj živi v naši zavesti." - Tone in Marica Mervič iz Maribora, 9.3.1981: „Na tej poti sva spoznala mnogo krajev in ljudi. Seznanila sva se z bojem in trpljenjem ljudi na tem območju. Povsod, kjer sva hodila, so naju krajani prisrčno sprejeli ter seznanili z življenjem za časa okupacije. Niti sneg naju ni oviral, da sva po svojih močeh urejevala spominska obeležja. Rada se bova vrnila na to pot, priporočala pa sva jo tudi ostalim poznanim planincem. Iskrene čestitke vsem, ki so to pot načrtovali, jo trasirali in pripravili tako lep Vodnik in zemljevid!" - Tone Velkavrh iz Ljubljane, 28.4.1981: .Posebej bi želel sporočiti, da mije vaša pot spominov zelo všeč in jo bom toplo priporočal vsakomur in da se bom tudi sam še podal na vaše poti!" - Krešimir Ormanec iz Zagreba, 7.5.1981: „Svaku pohvalu zaslužuje odlična i pregledna geografska karta, a Vodnik daje mnoštvo zanimljivih podataka i odlično vodi po trasi. Izvrsno ste se pripremili za taj put i pravi je užitak proči ovim lijepim predjelima, ponešto naučiti iz naše NOB i odati zasluženu poštu svima koji su pridonijeli našoj slobodi. U ime naših planinara zahvaljujem vam se na tom ogromnom trudu, čiji vidljivi rezultati se očituju kod vas na terenu pa i kod nas u Zagrebu!" - Janez Snoj in Jože Lampič iz Ljubljane, 21.4.1981: „Meniva,daje pot dobro speljana. Popotnik spozna lepe, manj znane kraje, še zlasti pa bogato revolucionarno preteklost domžalskega območja. Prav zato je ta pot zelo primerna za šolske ekskurzije, kot piše v Vodniku in je na sploh zanimiva za Ljubljančane, saj jim je zaradi dobrih prometnih zvez zelo pri roki. Domžalsko pot spominov bova priporočila tudi drugim, tudi midva jo bova še obiskala. Vodnik domžalske poti je izredno informativen, imeniten je tudi zemljevid, saj podobnega nima nobena druga transverzala v Sloveniji!" - Stane Zugwitz iz Jesenic, 17.5.1981: „Zahvaljujem se vam na zelo lepo izpeljani poti,iz katere sem odnesel res lepe spomine!" - Brine dr. Franc in Marija iz Ljubljane, 9.6.1981: .Pripominjam, da sva prehodila doslej že več drugih transverzal, vendar je bila le domžalska doslej brezhibno opremljena z žigi in vpisnimi knjigami, kar naju je zelo prijetno presenetilo. Povsod sva naletela na prijazen sprejem pri hraniteljih žigov spominske poti. Pot je bila zelo prijetna, ni preveč utrudljiva, obiskala in spoznala pa sva številne kraje, ki jih sicer ne bi nikoli, čeprav stanujeva v Ljubljani. Presenečena sva nad tolikimi spomeniki NOB in nad njihovim vzornim in skrbnim vzdrževanjem. Vsa čast in zahvala ljudem, ki so oblikovali Pot spominov in naju popeljali po poti naše slavne preteklosti NOB!" - Polavder Milan, Premk Zora, Ježovnik Franc, Mojca in Mgda -vsi iz Savinsjske doline, člani PD Zabukovica, 30.7.1981: „Kot Savinjčani čestitamo k poti, saj nas je popeljala na področje, ki je bilo med NOB neposredno povezano z našo dolino. Spoznali smo območja, ki so res blizu naše doline, vendar,če smo odkriti, nam je bila do sedaj slabo poznana. Sele sedaj smo dobili boljšo predstavo na marsikakšen dogodek, o katerem smo brali v tej ali oni knjigi. Samo na primer: šele po obisku Hrastnika na Limbarski gori smo si lahko boljše predstavili tragedijo vasi, ki jo Jože Vidic Omenja v svoji knjigi „Semenj v Bistrici", da ne ontnjamo monografije o šlandrovi brigadi itd. Skratka spoznali smo področje, na katerega se bomo vračali in popeljali še druge. Na primer sedaj vemo, kje so Kandrše, kjer je padla mladinka, po kateri nosi naša Šola svoje ime (Nada Cilenšek) in kamor nameravamo popeljati pionirje naše šole oziroma člane nase pla- ninske sekcije na šoli. čestitamo k Vodniku, ki nam je bil v pomoč kot vodič in ki nam je lepo prikazal dogodke med NOB na posameznih območjih domžalske občine. Se enkrat iskrene čestitke k poti!" - Anton Andrejčič iz Lesc, 28.10.1981: „Se enkrat moram poudariti tisto, kar sem navedel že v Vodniku, da je ta pot spominov zelo lepa, ni naporna, dobro markirana in primerna za mlade in stare!" - Brine dr. Franc in Marija iz Ljubljane, 20.4.1982: »čeprav sva bila drugič na poti spominov, sva našla še vedno veliko zanimivega, ha posamezne točke sva se vzpenjala iz drugih smeri kot prvič, pa tudi v drugem letnem času sva hodila po poti, kot v preteklem letu. Prijetno se je podati na pot, ko je človek ves čas v vaseh pri ljudeh, ki so prijazni. Pot je vzorno vzdrževana in označena, tudi z žigi ni nobenih težav, razen morda, da so blazinice na vrhu suhe (na Golčaju je „žig" narejen iz ženine šminke!" - Rajka Martič iz Zagreba, 30.4.1982: „Transverzala je vrlo lijepa i posebno interesantna i poučna. Jedinstveni način upoznavanja puteva naših boraca u NOB. Preporučit ćemo je i našim kolegama planinarima!" - Branko Ceh iz Maribora, 5.5.1982: „Vsa pot je odlično opisana v Vodniku in je tudi zelo dobro markirana. Napisane časovne razdalje so zelo bogato dane, hodil sem veliko hitreje, da sem imel dovolj časa za opazovanje spomenikov in okolice!" Menimo, da so opisani vtisi pohodnikov s „Poti spominov NOB občine Domžale" veren dokaz oceni, ki je dana v uvodu tega članka. Komisija pri Občinskemu odboru ZZB NOV občine Domžale, ki ima na skrbi vse kar je v zvezi s ,Potjo spominov NOB" želi, da sfc zanimanje za našo pot nadaljuje in krepi. Želimo, da pohodniki sami širijo zanimanje za našo pot pri svojih prijateljih in znancih. Enako želimo, da se v organizirane pohode še mno-žičneje vključujejo delovne in druge organizacije in društva s svojimi člani, še zlasti pa priporočamo šolskim vodstvom, da še pogosteje načrtujejo pouk iz naše polpretekle zgodovine na licu mesta,kjer se je v borbah z okupatorji porajala naša svoboda. Miha Bcrnot S AMOUPRAVNA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE DOMŽALE, Ljube šercerja 4 OBJAVLJA dodatno razpisane kadrovske štipendije: papirničar 2 štipendije Papirnica Količevo Papirniška 1 kuhar 1 štipendija Restavracija z gami hotelom ..Pri Konšku" Trojane Papirnica Količevo: KLJUB TEŽAVAM NEOKRNJENA PROIZVODNJA Znane so težave, ki že nekaj časa tarejo koliSke papirni-carje. Ob tem, ko so morali se donedavna uvažati veliko večino surovin/ se je zanje položaj v zadnjem času zelo zaostril, daj imajo velike težave predvsem z odplačevanjem deviznih anuitet. Kot za vse gospodarske organizacije se je tudi zanje zmanjšal obseg deviznih pravic od ustvarjenega izvoza! težave pa so še druge. Pa vendar so v Papirnici Količevo optimisti. Izdelali so poseben program ukrepovt s katerimi bodo skušali zmanjšati devizne in druge zagate ter zagotoviti nemoteno proizvodnjo na vseh proizvodnih zmogljivostih. Kljub izrednoneugodnim pogojem poslovanja so v Papirnici Količevo pozitivno uresničili proizvodni plan, zlasti kar zadeva fizični obseg proizvodnje. Ob tem pa je tudi res, da so zaradi težav pri nabavi repro-materiala in surovin ter oteženega uvoza, morali delno spremeniti proizvodni program oz. vrsto izdelkov. To, da je Papirnica Količevo obratovala nemoteno, je v veliki meri tudi rezultat vlaganj v surovinsko bazo, oz. v organizacijo zbiralskih mest po svej Jugoslaviji. Tako so lahko v bistveno večji meri zagotovili surovino - star odpadni papir iz domačega vira medtem ko so morali prej ta papir tudi uvažati. Tako je Papirnica Količevo v preteklosti sovlagala v objekte, mehanizacijo in drugo na vseh področjih, rezultati pa so se pokazali na boljši oskrbljenosti s surovinami. Glede na izredna povišanja cen surovin in energije so finančni rezultati navkljub visokim indeksom porasta fizičnega obsega relativno slabši od enakega primerjalnega lanskega obdobja. Vse sile v organizacijo izvoza V izvozu si Papirnica Količevo prizadeva, da izvaža na kovnertibilno tržišče, klirinško pa je zanimivo le v toliko, v kolikor je ta izvoz potreben zaradi uvoza surovin s tega področja. Glede papirnih oz. kartonskih izdelkov je treba reči, daje na svetovnem trgu izredno močna konkurenca, naša inve- sticija pa ni grajena za kartone usmerjene v izvozno dejavnost. V Papirnici Količevo so uspeli v toliko, da v Jugoslaviji kartona več ne uvažamo (preje smo 60.000 ton kartona na leto uvozili) so pa težave z veljavlja-njem na svetovnem trgu. Uspehe v izvoz sicer dosegamo, vendar ne v toliki meri, da bi pokrivali potrebe po uvozu. Izvozna dejavnost je pravzaprav nujna, saj to delovno organizacijo nov zunanjetrgovinski režim in politika (zmanjševanje deviznih pravic) postavljata v zelo neugoden položaj, prav tako kot tudi ostale delovne organizacije. Večji izvoz se torej, kaže kot edina možna alternativa ob dejstvu, da so se devizne pravice s 65 % razpolagalne pravice konkretno za Papirnico zmanjšale na 24 odstotkov. Ta odstotek je absolutno premajhen, da bi s toliko devizami mogli normalno poslovati. Ukrepi, ki so jih na Količevem sprejeli: 1. Ukinili so uvoz dopad-negapaprija, ki bi ga normalno samo s konvertibilnega območja uvozili 6000 ton do konca leta. Ob tem so povečali napore pri zbiranju papirja na domačem tržišču. Po vsej Jugoslaviji so organizirali zbirališča odpadnega papirja in vanje vložili nemajhna sredstva (okrog 70 milijonov dinarjev). Rezultat teh prizadevanj je opredmeten v dejstvu, da imajo zadostne količine za normalno proizvodnjo. 2. Zmanjšali so uvoz celuloze s konvertibilnega področja za 1.800 ton, to je 20 odstotkov potrebnih količin. Ker na domačem tržišču te celuloze ni, bodo skušali izpad celuloze nadomestiti tako, da bodo spremenili proizvodni program v takega, ki ne zahteva celuloze. Nekaj si obetajo tudi od sodelovanja s tovarno celuloze Đuro Salaj iz Krškega, s katero bi koordinirali proizvodne programe in tako nadomestili uvoz celuloze. 3. Zmanjšali bodo uvoz rezervnih delov s tem, da bodo v največji možni meri organizirali izdelavo teh rezervnih delov v domačih vzdrževalnih delavnicah ter v drugih za to primernih delavnicah v Jugoslaviji. Tako bo ostal le uvoz najnujnejših rezervnih delov, ki jih v Jugoslaviji ni moč izdelati. 4. Zaostrili bodo odgovornost pri ravnanju s surovinami in repromateriali ter hkrati uvedli najstrožje ukrepe varčevanja. Izredno pozornost bodo namenili kvaliteti izdelkov, namenjenih izvozu, za to kvaliteto pa bodo osebno odgovorni direktorji proizvodnih TOZD. 5. Na domačem trgu želijo v največji meri najti potrebne domače surovine v povezavah s kupd, ki naj finančno pomagajo, ko zapadejo v izplačilo posamezne anuitete. Zal pa akcija o združevanju deviz na osnovi 67. in 68. člena zakona o deviznem poslovanju ni uspela, saj so z zmanjševanjem razpolagalne pravice prišli v nezaviden položaj tudi kupci. V Paprinici Količevo so svojim kupcem ponudili skupen izvoz s tem, da bi preko tega aranžmaja lahko kupovali kartone po izvozni t.j. občutno nižji ceni. Tako bi jih usposobili za izvoz višje stopnje predelave in konkurenčnosti na tujih trgih. Vendar kot rečeno ta akcija ni dosegla večjega uspeha. Kako odplačevati devizne anuitete? Največji problem Papirnice Količevo je slej ko prej odplačevanje deviznih anuitet za KS-3 in termocentralo. Te devizne anuitete zapadajo v plačilo 500 milijonov letno. Tako bo tudi letos, ta znasek pa zapade v dveh polletnih anuitetah. Problemi Papirnice Količevo so znani, poleg prizadevanja samega kolektiva pa je v njihovo razreševanje vklopljeno celotno občinsko gospodarstvo. Velika vloga Izvršnega sveta, banke, DPO V Papirnici Količevo poudarjajo, da si Izvršni svet, banka v Domžalah ter družbenopolitične organizacije zelo prizadevajo (vsaka na svoj način), pri sprotnem reševanju celotne problematike. Banka Domžale je s svojo aktivnostjo na področju zbiranja deviz, poslovanjem s kapitalom vedno fleksibilno priskočila na pomoč in reševala tako probleme dinarskih kot deviznih anuitet. Na Količevem podčrtujejo izredno veliko vlogo, ki jo ima domžalski izvršni svet in njegov predsednik s tem, da sproti spremljajo situacijo, seznanjajo republiške organe, vplivajo na gospodarstvehike in sodelujejo pri vseh sprotnih akcijah pomoči Papirnici Količevo. Problemi so na nek način seveda tudi problemi delovanja DPO, zato se v njihovo razreševanje po specifičnih pristopih vključujejo tudi družbenopolitične organizacije. Njihova akcija zlasti akcija Komiteja ZKS je bila zelo močna in uspšna. Probleme so doslej uspešno v dokajšnji meri razrešili. Pridobitve so očitne, saj je prišlo do bistveno večjega medsebojnega sodelovanja med TOZD-i samimi ter med TOZD in DSSS v Papirnici. Morda je največja pridobitev tega trdno prepričanje o povezanosti vseh pri medsebojnem reševanju problematike. Tako v organizacijskem, kot tudi vsebinskem smislu, ko imajo skupne funkcije, ki jih opravljajo na enem mestu za vso delavno organizacijo. Delavci Papirnice Količevo se zavedajo težav in jih v skladu s svojimi možnostmi rešujejo ob objektivnih pogojih. Pri vsem tem so optimisti, saj niso sami. Ob njih je celotno združeno delo občine, obinske upravne strokovne službe, Izvršni svetin banka, ki vsi skušajo pomagati koliškim papirničarjem, da položaj v prihodnje ne bi bil tako hud. Matjaž BROJAN SERVIS ŠIVALNIH STROJEV KLANCAR TINE Vir, čufarjeva 6 ff iir mladi Novoizvoljeno vodstvo OK ZSMS Domžal«: DOBITNIKA LETOŠNJIH PRIZNANJ RK ZSMS IZ NAŠE OBČINE Kakor vsako leto je RK ZSMS tudi letos podelila priznanja najboljšim mladincem, mentorjem in mladim umetniškim ustvarjalcem v republiki. Med nagrajenci sta tudi IGOR LIPO VSEK in Dragica GRABNAR iz naše občine. Igor Lipovšek je dolgoletni mladinski aktivist, bil je tudi predsednik OK ZSMS Domžale. Odlikuje ga izredna priljubljenost med mladimi v naši občini in delavnost, saj mu ni nikoli žal časa, ki ga posveti delu z osnov-rdmi organizacijami in mladimi, še neizkušenimi mladinci. Tov. lipovšek je letos bil predsednik Konference mladih v vzgoji in izobraževanju, bil pa je tudi mentor mladih kovinarjev na Centru srednjih šol Dorttale. Poleg tega deluje tudi v foto kino klubu Mavrica in je stalni dopisnik v Občinski poročevalec o dogajanjih med mladinci. Igor je prejel za svoje delo najvišje priznanje RK ZSMS Mladi aktivist. Ob prejetju tega velikega priznanja mu OK ZSMS iskreno čestita in si želi, da bi še dolgo tako uspešno delal v njenih vrstah. Dragica Grabnar je prejela priznanje ZSMS Mentor - Zlati znak za dolgoletno in prizadevno delo z mladimi esperantisti na Osnovni šoli Venclja Perica. Na omenjeni šoli že vrsto let vzgaja mlade esperantiste, ki vsako leto sodelujejo tudi na mednarodnih taborih. OK ZSMS ji čestita ob prejetem priznanju in ji želi, da bi vzgojila še veliko mladih esperanti-stov. Cveta Zaloka-Oražem Predkongresne aktivnosti v ZSMS: OKREPITI DELO OSNOVNIH ORGANIZACIJ Tri mesece nas še loči od 11. kongresa ZSMS. V okvru priprav nanj so se na Viru zbrali delegati iz vseh osnovnih organizacij na programsko volilni seji občinske konference ZSMS. Poročilo o delu v preteklih dveh letih je bilo dovolj kritično in to predvsem do dela mladih, brez iskanja zunanjih vzrokov. Žal so se premalo oglašali delegati, da bi ^poročilo podkrepili tudi z izkušnjami iz svojih sredin. Bolj živahna je bila razprava o programu dala za obdobje 1962 — 1984, v kateri so sa poleg delegatov oglašali tudi gostja. Razpravljala so M najdlje zadržali pri vlogi osnovnih organizacij, usmerjenem izobraževanju, neaktivnosti nekaterih osnovnih organizacij, nedelu komunistov v ZSM. socialnem in ekonomskem položaju mladih, gradnji mladinskega kkiba v Domžalah, ohranjanju revolucionarnih tradicij, vključevani« v tovarniško, krajevno in šolsko samoupravo. Po Sprejemu programa so delegati volili novo vodstvo občinska konference. Kar so bila kadrovska priprava temeljite In dolgotrajne, so bili predlagani kandidati izvoljeni soglasno. Poleg novega predsedstva so bili izvoljeni tudi delegati za 11.kongres ZSMS. Ob koncu so bila podeljena priznanja najboljšim mladincem in osnovnim organizacijam ZSMS, predsedstvo OK ZSMS pa se je odločilo, da podeli pohvale tudi mladincem in kolektivom, ki direktno sicer na delajo v ZSM, zato pa je njihov prispevek k vzgoji mladih in uveljavitvi občine velik. 18 mladincev je dobilo Kidričeve bralna značke, diploma pa najboljša ekipa in posamezniki v športnih tekmovanjih ob mesecu mladosti. ■ ■ * ^^^^^^ Kristina Krivec Predsednik OK ZSMS Domžale: Kristina KRIVEC: iz OO ZSMS Dragomelj-Pšata. Rojena 13.12.1959. Je študentka 4. letnika Ekonomske fakultete B. Kidriča v Ljubljani. Evidentirana je bila v treh OO ZSMS. Že dosedaj je aktivno sodelovala v predsedstvu OK ZSMS, predvsem na področju klubske dejavnosti. Aktivna pa je tudi v krajevni skupnosti. Cveta Zalokar - Oražem Sekretar OK ZSMS Domžale: Cveta ZALOKAR—ORAŽEM: iz OO ZSMS Domžale, rojena 15.4.1960. Je študentka 4. letnike FF. Evidentirana je bila v petih OO ZSMS. V ZSMS je bila sprejeta 1974. leta, član ZK pa je od leta 1980. Bila je predsednica 00 ZSMS Domžale, sedaj pa je članica predsedstva OK ZSMS in vodja komisije za kulturo. Med drugim je tudi članica OK ZKS Domžale ter štipendist Titovega sklada. Brigadirsko poletje: Naši na zvezni mladinski delovni akciji Posočje 82 rJ. junija je odšlo na zvezno MDA Posočje 42 brigadirjev iz naše občine. Tri četrtine je fantov, četrtina deklet in vsi so se odločili, da en mesec svojega prostega časa posvetijo razvoju manj razvite občine Tolmin. 24. junija, ko so bili na akciji že skoraj tri tedne, so prizadevne brigadirje obiskali predstavniki družbenopolitičnega življenja občine Domžale. Prinesli so jim pozdrave delovnih ljudi in domžalskih občanov ter pripomnili, da brigadirji predstavljajo celotno občino. Z občino Tolmin nas ne vežejo samo brigadirji. Veže nas tudi Heliosov TOZD v Srpcnici, ki je oddaljen le streljaj od brigadirskega naselja. Naselje brigadirjev je v Kobaridu in ga sestavljajo objekti stare vojšnic-e in nova montažna objekta za spalnico in jedilnico. Med stavbami je odmevala prijetna glasba, brigadirjev pa je bilo komaj za prste ene roke: dežurni, dva pomočnika v kuhinji in dva obolela, ki sta pospravljala sobe. S stenskih časopisov smo izvedeli, da presegajo norme tudi za 170 %, da je v naselju 5 brigad s po 40 brigadirji: iz Črne gore, Novega Sada, Maribora, Črnomlja in Domžal, da so naši 2. v nogometu in namiznem tenisu ter 3. v šahu, da imajo foto in varilski krožek, prvo pomoč, predavanje, družabne večere.... Ker je bilo dopoldne, smo se mlajši napotili s kombijem pomagat brigadirjem, ostali pa so odšli na obisk Heliosove tovarne v Srpenici. Delovišče naših brigadirjev je bilo kar eno uro oddaljeno od naselja. Ravno malicali so in zato ni manjkalo šal:„Seveda, na malico pridete. Se pa v jarku izkazitc;" Izkazali smo se pri zasipanju jarka, pa so zezali: „Ja, pol delovnega časi bi vsak Komandant Janez Kerč je postrojil domžalsko brigado (Nadaljevanje z 10. strani) delal!" Ali pa kazali na velike skale ob trasi:„Zasipati je lahko, ampak mi smo morali vse to izkopati." Res so morali pošteno delati, saj so jim dlani postale skorjaste in neobčutljive za žulje, ki jih je bilo v začetku precej. Niso nas motile pikre na račun nas, „nedeljskih brigadirjev". Hec v brigadi mora biti. Pesem, smeh in trdna volja so tisti, ki brigadirjem pomagajo presegati norme. Vendar mladinci ne kopljejo samo vodovoda. Del jih ograjuje in trebi pašnike, del jih polaga kable, del jih ureja ceste. Brigade se na deloviščih menjujejo, da ne pride do nevoščljivosti. Po prihodu iz delo-višča se zapodijo pod tuše. Tu velja pravilo: kdor preje pride, preje melje /ko gre za toplo vodo/. Na srečo sonce žge in večina se jih umiva kar z mrzlo. Za kosilo je bil pasulj: zame okusen, brigadirji pa so dejali, da je prevečkrat. Gostje se niso izkazali kot Škoti. Brigadirjem so pripravili piknik. Posebno se je izkazal izvršni svet, ki je prispeval dva odojka. Sele med sedenjem na travniku, ko so imeli nekateri opraviti z nogometom, drugi z odbojko, tretji s harmoniko iiko in petjengjiekateri s tretjo porcijo odojka /kaj pa bo dejala mama, če se vrnem kot kost in koža, me prihodnje leto ne bo pustila/, je bilo dovolj Časa tudi za pogovor. Ker so brigadirji predvsem srednješolci, jih je zanimal šolski uspeh, mature, Kalimero, Sponi, če je umrl kak učitelj, če je SPB 1 že vseljen, če že gradimo nov Center srednjih šol, če je bazen že odprt... o sebi pa so povedali, da jim je v redu, da bodo še prišli, da prehitro mineva in navdušeni so bili nad lepotami Soške doline:,.Zrak je tako čist, da ga moramo ves čas filtrirati skozi cigarete, ker bi se drugače zastrupili ali padali v omedlevico." Prehitro je minil dan z brigadirji in tako zanimiv je bil, da kar pozabiš, da družba še vedno jemlje mladinske delovne akcije z levo roko, da v nekaterih OZD ne pustijo delavcev v brigade misleč, da gredo na dopust, in da je v pripravo 40 članske brigade treba vložiti veliko napora in časa že od novega leta naprej. Igor Lipovšek Spopasti se je treba s skalnatim terenom... Po trdem in v breg buldožer ne more... NOVOGRADITELJII če imate težave pri nabavi kablov za elektroinstalacije, se oglasite na spodnji naslov. ELEKTROINSTALACIJO vam izdelam tudi z vašim materialom v dogovorjenem roku. Plačate lahko tudi s kreditom. ZAJC BOŽI DA R Elektroinstalcije, Mala Loka 22 61230 DOMŽALE Šola v naravi Šola v naravi da ali ne. Taka razmišljanja so še vedno prevečkrat prisotna v nekaterih osnovnih šolah in starših, še vse prevečkrat gledamo šolo v naravi samo skozi plavanje oz. smučanje ali preko dinarja, ki ga včasih res težko pogrešamo. V svojem razmišljanju bom analiziral šolo v naravi v svojstvu uključitve mlade generacije v dejavnost telesne kulture, uključitve mladega človeka v novo okolje, v enakost in kolektivnost dela. Telesnokulturna skupnost Domžale je v svoji politiki nadaljnjega razvoja telesne kulture pomembno mesto dala množičnosti, to je uključitvi čimveč-jega števila občanov. Danes se prične dejavnost v vrtcih, nadaljuje se preko male šole s Športno značko in že smo pri generaciji in starosti,za katere bi zeleh, da postanejo vsi plavalci in plavalke, po možnosti pa da pridobe osnove smučarskega znanja in se kasneje vključijo v telesnokulturne organizacije in društva in da nadaljujejo z rekreacijskim plavanjem in smučanjem. Vendar šola v naravi ni samo šport in rekreacija, učenci spoznavajo nove kraje, spoznavajo nove vrstnike, marsikdo vidi morje prvič, mnogo pa je takih, ki ne znajo plavati. Učenci in učenke v nekaterih osnovnih šolah razvijajo šolo v naravi tako letno kot zimsko, nekateri samo letno, nekateri zimsko, nekaj šol pa se je odločilo za plavalne tečaje na kopališču v Ljubljani. Telesnokulturna skupnost Domžale moralno in finančno podpira nadaljno akcijo razvoja šole v naravi v okviru programa in finačnih možnosti. Skupnost bo tudi v bodoče prevzela plačila strokovnih kadrov (učiteljev plavanja in smučanja), tako da se bo udeležba staršev vsaj nekoliko zmanjšala. Obiskal sem šolo v naravi, otroci so bili srečni, z veseljem so sledili razlagam učiteljev pri rednem pouku, enako zavestno so se trudili pri plavanju in smučanju. Da o tekmovanju oz. potrditvi osem dnevnega dela ne govorim. Borba v vodi za zlatega, srebrnega in bronastega delfmčka je bila velika, vsak preplavan meter pomeni, da bo jutri več novih plavalcev in manj nesreč v vodi. Tudi zadnji poizkus na snežnih strminah je bil potrditev, koliko je kdo pridobil (in koliko bo novih športnikov in športnic. Prejete diplome pa jim bodo še dolgo v spomin na šolo v naravi v Mojstrani, Umagu, Pulju in Pacugu. Končali smo šolsko leto 1981/82, mnogi bodo s pridom izkoristili pridobljeno znanje in morda tudi nova poznanstva v preostalih poletnih mesecih. Dopusti bodo hitro za nami, v šolskem letu 82/83 pa bomo verjetno nadaljevali, saj odločitev, da sofinanciranje šole v naravi izhaja: - da morajo imeti vsi otroci enake pogoje tako v šoli kot v športu, - da je šola v naravi nova oblika za vključitev učencev v življenje, - da je potrebno zagotoviti dovolj kvaliteten strokovni kader na področju telesne kulture, - da se mora za udeležbo Telesnokulturne skupnosti Domžale zmanjšati participacija staršev. GORZAM. ZOBOZDRA VSTVO POLETI Zdravstveni dom Domžale, TOZD Zobozdravstveno varstvo sporoča urnik urgentne ambulante v času so pustov: vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. V nočnem času, ob sobotah popoldne in ob nedeljah se občani lahko poslužujejo urgentne ambulante na Zobni polikliniki (Nebotičnik) v Ljubljani. TEKMOVANJE ZA CANKARJEVO NAGRADO Za tiste, ki ne veste, za kakšno tekmovanje gre, naj razložim, da je tekmovanje za Cankarjevo nagrado tekmovanje iz materinščine. S sošolcem Martinom in Gregorjem sem se pripravljala na tekmovanje s precejšnjo vnemo in zagretostjo. Organizator — Slavistično društvo se je odločilo, da bo tekmovanje potekalo po pokrajinskih področjih Slovenije istočasno 17. aprila. Da se pripravljaš na tekmovanje iz slovenskega jezika, moraš čutiti do njega več ljubezni kot večina vrstnikov, obvladati moraš jezikovno znanje in pa predpisano snov iz slovstva. Letošnje leto je bilo posvečeno Josipu Jurčiču. Iz knjižnice smo si nanosili ogromno del, jih brali, si marsikaj izpisali, se poglabljali predvsem v predstavitve upovedenjh oseb, si razlagali Jurčičeve junake, posebneže. Dela je bilo veliko. Začelo se je s smolo. Martin je namreč zbolel. Tako sva z Gregorjem čutila še večjo odgovornost, ko smo se - najina učiteljica tov. Vute-jeva in midva znašli v soboto, 17.4., na Poljanski gimnaziji, kjer je potekalo tekmovanje. Imela sem takšno tremo, da se še prestopiti pošteno nisem znala. Tudi na obrazih drugih tekmovalcev se je poznalo, da pričakujejo naporno dopoldne. Radovedna sem bila, koliko bom znala, kakšen bo naslov spisa in še marsikaj se je porajalo v moji glavi v trenutkih pred začetkom. Po reševanju testov, ki so preskušali naše poznvanje Jurčičevih del in drobcev iz njegovega življenja ter znanje jezikovnih zakonitosti, značilnosti dobrega sporočila in slogovne posebnosti, smo imeli odmor, nato pa smo pisali spis. Dolgo se nisem mogla odločiti, kaj naj izberem. Je bolj prijeten za pisanje Martinek Spak ali Jurčičeve kmečke osebe pri iskanju sreče? Oklevala sem, vendar sem se morala odločiti. Deseti brat - Martinek Spak je zmagal. Pozneje sem izvedela, da se je tudi Gregor odločil za isti naslov. Zdelo se nama je, da sva teste dobro rešila, vprašanja se nama niso zdela pretežka in ker sva dovolj vadila, sva snov kar dobro znala. Dolgo sva čakala na rezultate in bila prav vesela, ko sva 20.5. izvedela, da sva oba med desetimi najboljšimi, Gregor je bil celo prvi, jaz pa sem bila na šestem mestu. Vesela sva bila povabila, naj se udeleživa podelitve priznanj v Mestnem gledališču 23.5. dopoldne. Organizator tekmovanja nam je pripravil prijetno predstavo Pri Obrščaku, ki so jo predstavili člani Kulturnega društva iz Stične. Uživali smo ob sočnem dolenjskem narečju, ki sem ga poznala doslej le ob branju Jurčičevih del, zdaj pa so vse jezikovne značilnosti zaživele pred menoj. Nepozabno bo zame to srečanje, pa tudi lepo priznanje in knjiga me bosta spominjala na prvo tekmovanje v materinščini. Gregorja je čakalo še veliko učenja. Republiško tekmovanje 5.6. v Kranju je bilo za osmošolca v zelo neustreznem času, saj smo takrat bojevali bitke za dobre ocene in pisali kup preglednih testov. Gregor je bil optimistično razpoložen in se je tekmovanja rad udeležil. S tova-rišico sta bila nezadovoljna z organizacijo tekmovanja, sošolec pa se nad testi in spisom - Posebneži v Jurčičevih delih - ni pritoževal. Gregor si bo prvo tekmovanje iz slovenskega jezika še bolje zapomnil, saj njegovo steno krasi zelo lepo Cankarjevo priznanje z republiškega tekmovanja. Mislim, da bi morali v času, ko naš jezik ni dovolj skrbno čuvan in negovan, z večjo pozornostjo pripravljati takšna in podobna tekmovanja, saj se je letošnje leto zgodilo, da so bila kar tri tekmovanja na isti dan in ob enakem času, kar gotovo ni prav. Andreja Bakan, OS Josip Broz Tito, Domžale OB MENGEŠKEM KRAJEVNEM PRAZNIKU V okviru praznovanja mengeškega krajevnega praznika, 8. julija, v spomin na leto 1941, ko so bile v Mengšu izvedene prve napisne akcije proti okupatorju, je bilo tudi letos precej prireditev, od tradicionalnega Mengeškega prepiha do Partizanskega mitinga, vmes pa je bilo več športnih prireditev. Mengeška igralska skupina se je predstavila tudi s krstno uprizoritvijo veseloigre Ivana Sivca Ljubezen, ljubezen ... O njej poročamo na drugem mestu ... Na podružnični osnovni soli v Krašnji izdali slikanico: OB POMOČI SVETLANE MAKAROVIČ — SPOROČILO IZ RDEČEGA AVIONA Na podružnični osnovni šoli Franc PER-VIDO v Krašnji so pred dnevi predstavili knjigo, ki so jo skupno napisali otroci te šole ter znana slovenska otroška pisateljica Svetlana Makarovičeva, ki živi v Korpah pri Blagovici. Posebno vrednost knjigi, ki je izšla v 5000 izvodih, daje dejstvo, da so tudi ilustracije prispevali otroci sami. Na tej šoli, kjer je v 4 oddelkih 63 otrok, 15 pa obiskuje malo šolo, so razvite mnoge interesne dejavnosti, katerih delo skrbno vodi in koordinira ob pomoči vseh šestero zaposlenih na šoli prizadevna Vera Beguševa. Ob lanski podelitvi bralne značke ter obisku Svet-lane Mrkarovičeve na šoli pa se je porodila ideja, da bi skupaj izdelali slikanico. Ideja je bila in treba jo je bilo le uresničiti. Ob veliki angažiranosti prosvetnih delavcev na šoli, pomočjo Svet-lane Makarovičeve ter ob prizadevnosti otrok je nastala slikanica Sporočilo iz rdečega aviona. Učenci so na svobodno temo posredovali ilustracije, njihove pripovedi ob teh ilustracijah pa je Makarovičeva uredila v fabulativno zaokroženo pripoved. Makarovičeva nam je v pogovoru povedala, da je sku- šala v največji meri ohraniti ustvarjalnost otrok. „Rada sem sodelovala s to šolo", pripoveduje Makarovičeva „saj v njej kar diši po ustvarjalnosti; nobenih prestrašenih obrazov ni tu, nobenega omalovaževanja otrok ah ponižanja. Otroka zelo prizadene, kadar je ponižan v človeškem dostojanstvu in šole, kjer se to dogaja, kar nekako samo od sebe dajo tudi navzven to slutiti. V Krašnji pa tega ni in zato zelo rada sodelujem tako z otroki, kot s prosvetnimi delavci na šoli." Ob predstavitvi knjige, ko je bil navzoč tudi Božo Kos, so otrokom podelili bralne značke ter pripravili kulturni programov katerem je nastopila dramska skupina z dramatizacijo Pike Nogavičke, ritmični krožek in drugi. Knjiga je izšla v nakladi 5.000 izvodov. M. B. Na osnovni šoli Josip Broz Tito: PODELILI SMO BRALNE ZNAČKE Na osnovni šoli Josipa Broza Tita smo v mesecu maju podelili bralne značke pridnim bralcem predmetne stopnje. Člani literarnega krožka smo pripravili recital in srečanje s priljubljenim mladinskim pisateljem Branetom Dolinarjem. Kljub izredno slabemu vremenu se nas je v četrtek, 5.5. zbralo zelo veliko v večnamenskem prostoru, ki smo ga svečano uredili. Ob zvokih kitare, plesu in pesmi se je odvijal naš po/urni program, nato pa se nam je predstavil naš gost. Zelo smo bili radovedni, ga spraševali in se z njim prijetno pogovarjali. Pisatelj nam je zaupa/, da je po poklicu dirigent in je v službi v Drami, zato smo ga prosili, naj sede za klavir in nam kaj zaigra. Naši želji se je odzval in skupaj smo zapeli za prijeten zaključek. Nato je naš gost čestital 45 osmošol-cem, ki so vseh osem let tekmovali za bralno značko, in jim podelil lepe knjižne nagrade. Mislimo, da je prireditev lepo popestrila kulturno življenje na naši osnovni šoli in veseli smo, da je med nami toliko ljubiteljev branja, saj je skoraj polovica učencev predmetne stopnje osvojila bralne značke v letošnjem šolskem letu. Andreja Bakan, lit. krožek OŠ Josipa Broza Tita Domžale Staršem otrok, ki so na počitnicah Na zadnjem sestanku predsedstva Društva prijateljev mladine Domžale smo razpravljali tudi o nekaterih negativnih pojavih šoloobveznih in mladoletnih otrok v naši občini. Pojavile so se kraje, vlomi, pijančevanje, razgrajanje, nedostojno obnašanje, ponočevanje, celo uživanje mamil. Vprašamo vas, starši, kje ste in kaj delate, da to dovolite. Zakaj dovolite, da obiskujejo mladoletni otroci gosti/ne, lokale, kjer ne vidijo nič dobrega? Zakaj jim dajete denar, da ga zapravljajo? V šoli so le nekaj ur podnevi, večji del dneva in noči so doma in vi, zanje odgovarjate. Približujejo se počitnice, posvetite jim več prostega časa. V potrošniški mrzlici pozabljate na svoje otroke, ki so naša sreča, veselje, bodočnost, pa tudi skrb in bolečina. V počitnicah naj bi se vaši mladoletni otroci vključevali bolj v razne telesnokulturne, taborniške, planinske in druge organizacije, ki jim nudijo v prostem času lepo rekreacijo. Tudi zaposlite jih s kakršnimkoli delom, da ne bodo tavali v brezdelju, delali škode po zelenicah in parkih s kolesi in motorji. Želeli bi, da mladoletni otroci ne bi pohajkovali, posebno v nočnih urah, da vam ne bi delali sramote, da bi bili doma. Posvečajte jim vendar več prostega časa. Brezdelje, pohajkovanje, pijančevanje, slaba družba, vse to jemlje ugled vam, dragi starši, šoli in kraju, kjer živimo. Večina otrok je sicer dobrih, lepo vzgojenih, a majhne, negativne skupinice jemljejo nam vsem ugled. Tega se zavedajmo/ Storite vsaj za svoje otroke vendarle kaj/ Predsedstvo Društva prijateljev mladine Domžale PROIZVODNI DAN NA OŠ JANKO KERSNIK BRDO Ena izmed pomembnih funkcij osnovne šole je tudi oblikovanje delovnih navad učencev, za katero bi včasih lahko rekli, da ima v naših šolah premalo priložnosti. Prav to je vodi/o kolektiv in šolsko skupnost učencev na osnovni šoli Janko Kersnik Brdo, da so ob pomoči sveta staršev pripravili proizvodni dan. Namen tega dne je bil, da učencem na tak način približamo posamezna fizična dela ter jih tako obenem tudi usmerjamo v posamezne poklice. Pri tem smo zlasti pri starših naleteli na veliko razumevanje, naše pomoči pa so bili zelo veseli tudi nekateri kmetje in TOZD Mojca. \__-S Predhodno pripravljen naCrt dela: čišćenje okolice šole in je usmeril učence v naslednja posameznih območij krajevnih Pionirska problemska konferenca: ČEMU PODCENJEVANJE PIONIRSKEGA DELA? Pred dnevi so pionirji, potem ko so na vshe osnovnih šolah pripravili problemske konference na temo „Pionir v krajevni skupnosti", pripravili tudi občinsko problemsko konferenco na isto temo. Skrbno so se pionirji in njihovi mentorji lotili dela ter dobro opredelili vlogo, ki jo pionirji pri urejanju krajevnega življenja in različnih problemov lahko imajo. V svojih poročilih so pokazali na oblike svojega dela ter predvsem na možnosti, ki jih lahko uresničijo v prihodnje s svojo množičnostjo in dobro organiziranostjo. Pa se je zdelo, kot da njjhovih problemov, njihovih rezultatov, ambicij ter želja nekaj prispevati naši družbi -nihče noče razumeti, kot da vse to nikogar ne zanima, kljub temu, da je šlo za občinsko problemsko konferenco, se je je udeležilo le nekaj posameznikov, ki so sicer prispevali k tehtni in že skraja dobro pripravljeni zasnovi pionirske vloge v krajevni skupnosti; vendar je kljub vsemu temu ostal slab občutek, da se delo pionirske organizacije in mentorjev, ki v njej delajo, podcenjuje. Tako je problemska konferenca minila zagotovo ob premalo uresničenih ciljih, ki so si jih pionirji zanjo zastavili. Očitno je slejkoprej, da ob tem podcenjevanju še nismo v dovolj težkem položaju, da bi znali denimo prav v krajevni skupnosti ceniti gospodarske, ekološke, samozaščitne in druge rezu/tate, kijih delo množične organizacije, kakršna je pionirska, lahko prinaša. Pionirji so izrazili svojo pripravljenost zbirati drugotne surovine (papir, steklo, železo, krpe), pripravljeni so sodelovati v akcijah večje prometne varnosti, urejanju in ohranjanju okolja ter drugem. Vse so napisali (čuda je možnosti) in zatrdimo lahko, da njihovim družbenim ciljem identični cilji — niso majhni. Pa njihove pripravljenosti očitno ne znamo in nočemo ceniti. Kljub temu, da bi vse krajevne skupnosti, kjer so potrebe velike, pripravljenost občanov sodelovati v akcijah, pa majhna — pridne roke še kako potrebovale. In ob vsem tem se lahko vprašamo: Kako je to sploh mogoče, saj gre za velike družbene koristi, ki bi jih pionirji na vsak način s svojim delom, pripravljenostjo in dobro organiziranostjo prispevali. Gre torej za očitno nerazurevanje dela tistih, ki smo jim sicer v besedah pripravljeni večkrat zaupati načelo, da na mladih svet stoji, v resnici pa si takoimenovane „fevde" jemljemo v zakup starejši. Le doklej? Matjaž BROJAN skupnosti v bližini šole. V tej akciji so sodelovali zlasti učenci razredne stopnje, ki so v vrečke pobirali smeti in različne odpadke, ki jih v naših krajevnih skupnostih ni malo, in si želeli, da bi se tudi starejši zavedali, da papirčki, ostanki polivinilastih vrečk, kosi in koščki železa, vrvice, ovojni papirji in drugo spadajo v različne odpadne koše, ne pa na cesto irazlične zelenice. Učenci 5. in 6. razredov so sodelovali pri urejanju prostora okoli šolskega športnega igrišča, precej pa se jih je napotilo tudi v bližnji sadovnjak. Sledilo je premetavanje zemlje, čiščenje sadnega drevja in grabljenje njegove okolice, pa pletje cvetli- čnih gredic in drugo. Mimo gre-desje bila zasuta velika jama, nasajene so bile vrtnice in pograbljeno šolsko dvorišče, katerega pa bo potrebno zarad bližajoče se postavitve spomenika Janku Kersniku dokončno urediti in tudi asfaltirati. Skoraj enako delo je imela tudi skupina, kije čistila in urejala okolico in gradiče ob tovarni Mojca, nekateri učenci pa so odšli na bližnje kmetije, kjer so sadili krompir, čistili travnike, vlačili dračje in drugo. Kmetje so bili njihove pomoči zelo veseli, nekateri izmed njih so jim pripravili prave gostije, učenci so se spoznali z različni- S SKUPNIMI MOČMI LAŽJE IN USPEŠNEJE V začetku meseca julija praznujejo svoj krajevni praznik tudi delovni ljudje in občani krajevne skupnosti Krašnja, ki so po besedah predsednika sveta KS tov. Braneta Močnika v zadnjih letih veliko pridobili. Njihov srednjeročni plan je bil zelo ambiciozno zastavljen, veliko so nameravali napraviti s prostovoljnim delom in marsikaj se jim je kljub pomanjkanju finančnih sredstev tudi posrečilo. Asfaltirali so cesto, dobili so novo šolo (pri tem nikoli ne pozabijo omeniti velike solidarnosti vseh delovnih ljudi in občanov naše občine), novo šolsko igrišče, prenovili so javno razsvetljavo, zgradili avtobusno čakalnico, ki pa še čaka na dokončno ureditev, in še in še bi lahko naštevali. Pri tem pa niso pozabili tudi na obrobne vasi svoje KS, kjer so precej denarja vložili v obnovitev električnega omrežja in izgradnjo novih transformatorskih postaj v Kranjem brdu, na Vrhu in Korenu, veliko pozornosti pa nemenjajo tudi vzdrževanju cest proti tem območjem. Kako s cestami? V dogovoru s Komunalnim podjetjem Domžale bo poslej te ceste, ki so jih doslej vzdrževali krajani s posipavanjem in ročni-m delom, vzdrževalo Komunalno podjetje, ki je obljubilo, da bo redno vsako leto v pomladanskem in jesenskem času temeljiteje popravljalo in vzdrževalo vse kategorizirane in nekategorizirane ceste. Če pa bi bilo potrebno zaradi evenruel-nih elementarnih nezgod določeni cestni odsek popraviti oz. urediti, bo izven določenega termina Komunalno podjetje opravilo tudi to. Precej dela bo tudi z vzdrževanjem vseh teh cest v zimskem času. To bodo skušali urediti tako, da bodo vsem krajanom, posebno pa šolarjem omogočili, da bodo lahko redno odhajali na delo oz. šolo v dolino. Občani z roko v roki V KS nimajo samoprispevka, vendar če bi sešteli vse prostovoljno delo in prispevana finančna sredstva v vzezi z njim, bi to predstavljalo kar precej visok samoprispevek. Povedati je namreč potrebno, da je prostovoljno delo, ob pomoči katerega so delovni ljudje in občani uresničevali svoje interese in zadovoljevali svoje potrebe, kljub pomanjkanju finančnih sredstev, često pripeljalo do (Nadaljevanje s 13. strani) mi kmečkimi opravili in morda se jih bo v bodoče več odločalo za kmetijske poklice. Ena izmed skupin pa je med tem pridno urejala domačijo ostarelih ljudi, jim očistila hišo od vrha do tal in pri tem s svojimi spretnimi rokami marsikaj postorila tudi okoli domačije. Nekaj učencev pa je ostalo na šoli, kjer so pod strokovnim vodstvom svojim učiteljem urejali različne zbirke učil in preparatov, pomagali čistilkam, umivatiokna, prali, likali in drugo. Najmanjša skupina pa se je vse dopoldne trudila, da je ob koncu proizvodnega dne lahko vsak našel svojo skupino tako ali drugače ovekovečeno v posebni številki CIKLAM. Proizvodni dan je torej za nami, ko smo ga ocenjevali, smo ob upoštevanju dejstva, daje bil prvi, ugotovili, da je zelo uspel. Pri tem je bilo potrebno zlasti pohvaliti tiste starše, ki so se skupaj z otroki udeležili posameznih aktivnosti in tako dali najboljši zgled. Proizvodni dan smo zaključili s skupno odločitvijo, da ga organiziramo tudi v naslednjem šolskem letu. cilja. Veliko vaščanov je sodelovalo v vrsti akcij, ki so jih organizirali po vaseh, pa naj se je šlo za urejanje pokopališča, cest, kanalizacije ali pa športnega igrišča, kjer je bila ativna tudi mladina. Žal pa se v prizadevanja organov KS in družbenopolitičnih organizacij še ne vključujejo vsi občani, nekateri izmed njih radi pozabljajo, daje vsaka izboljšava dobrodošla za vse, ne le za posameznika, pohvaliti pa velja vse od kraja za njihovo skrb za lepšo urejenost kraja. Vključenost šole ... Zgledna je tudi vključenost celodnevne osnovne šole Kraš-nja v delo krajevne skupnosti. Pri tem ne gre za sodelovanje učencev pri različnih kulturnih in športnih manifestacijah, temveč za aktivno vključenost vseh delavcev šole v delo samouprav- nih organov in družbenopolitičnih organizacij v KS. Ob krajevnem prazniku, ki ga praznujejo v spomin na požgano vas Koreno, so izdali tudi novo številko svojega glasila POD LIPO, v katerem so predstavili pestro življenje krajevne skupnosti in šole, organizirali pa so tudi vrsto športnih srečanj ter razstavo izdelkov učencev OŠ. Njihova želja je, da bi se v delo KS vključilo še več delovnih ljudi in občanov, kajti dobro se zavedajo, da bi šlo tako še lažje in uspešneje; zato si želijo, da bi se občani v še večji meri udeleževali delovnih akcij pa tudi sestankov, kjer bi se za marsikatero nujno potrebno nalogo dogovorili. Tako bi delo potekalo bolj sistematično, ljudje bi bili o problematiki bolje seznanjeni in lažje bi se vključevali v njeno razreševanje. V.V. DOM UPOKOJENCEV DOMŽALE Komisija za delovna razmerja OBJAV LJ A naslednja prosta dela in naloge: 2 STREŽNICI z dokončano osnovno šolo 1 SREDNJO MEDICINSKO SESTRO - pripravnico Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo je 2 meseca. Kandidati naj pošljejo ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh na naslov: Dom upokojencev Domžale, Komisija za delovna razmerja, 61230 Domžale, Cesta talcev 7. Kandidate bomo obvestili v 10 dneh po odločitvi, najkasneje pa v 30 dneh po preteku roka objave. IZSEUENIŠKA MATICA KAMNIK-DOMŽALE VABI NA IZSELJENIŠKI PIKNIK s kulturnim programom, ki bo v soboto, 14. avgusta 1982 ob 15. uri v Kamniški Bistrici — da bodo delavcem dodeljevale standardna stanovanja, — da kupujejo stanovanja v okviru programa stanovanjske gradnje samoupravne stanovanjske skupnosti. Delovni organizaciji se posojilo dodeljuje največ za dobo 10 let. Odplačilna doba je odvisna od višine odobrenega posojila, glede na odstotek posojila od končne kupoprodajne cene stanovanja: če znaša posojilo od znaša odplačilna končne kupoprodajne cene stanovanja doba do 40% 6 let od 41 - 50 % 7 let od 51 - 60 % 8 let od 61-70% 10 let Organizacijam, ki trenutno poslujejo z izgubo se glede na možnosti odplačevanja odobrenega posojila iz združenih sredstev odloži pričetek odplačevanja kredita največ za dve leti, s tem, da posojilo v celoti vrnejo najkasneje v 10 letih. Lastna udeležba delovne organizacije je diferencirana glede na višino dodeljenega posojila in znaša najmanj 40 % od vrednosti stanovanja iz kupoprodajne pogodbe. Za dejavnost šolstva, zdravstva, otroškega varstva, socialnega skrbstva je lastna udeležba za 10 % manjša in znaša 30 % končne kupoprodajne cene stanovanja. 2. 8.00C\000.— din za nakup stanovanj v etažni lastnini izključno v soseski SPB-1 1. faza v Domžalah — za vse delavce organizacij, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti, ali pa so zaradi neugodnih poslovnih rezultatov začasno oproščene tega združevanja, — za kmete ter druge delovne ljudi, ki združujejo delo in sredstva v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov, ki so družbenopravne osebe, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanoranjski skupnosti, — za delovne ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, pri njih zaposlene delavce ter delovne ljudi, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost, če združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti, — za upokojence in invalide, ki za stanovanjsko graditev namensko varčujejo pri banki ali pa so, oziroma bodo s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko pridobili stanovanjsko posojilo in zagotovili lastno udeležbo; pravico do posojila uveljavljajo po domicil-nem principu. Delavci, delovni ljudje, kmetje, upokojenci in invalidi lahko pridobijo stanovanjsko posojilo za nakup standardnega stanovanja če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da nimajo stanovanja, ali imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje in niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali počitniške hišice, ki presega 50 rfi, — da imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje in bodo z nakupom stanovanja sprostili družbeno stanovanje, — da zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem pri banki, ali pa s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko,na osnovi katerega so že ali bodo pridobili stanovanjsko posojilo, — da so sposobni vračati posojilo. Posojilo, ki ga dobi delavec za nakup ali gradnjo stanovanja, znaša največ 40 % od končne kupoprodajne cene stanovanja. Lastna udeležba delavca za pridobitev posojila je diferencirana in je odvisna od dohodka na družinskega člana v primerjavi s povprečnim dohodkom na zaposlenega v SRS v preteklem letu, ne more pa biti manjša od 30 % vrednosti standardnega stanovanja. Za lastno udležbo se šteje privarčevan denar, dokazan s hranilno vlogo, posojilom, pridobljeno na osnovi namenskega varčevanja ali kakšnega drugega sodelovanja z banko in druga dokazljiva vlaganja v stanovanje. Glede na to, da delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom, s sredstvi v lasti občanov, pri njih zaposleni delavci, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti ne morejo pridobiti družbenega stanovanja iz sredstev vzajemnosti, jim pripada posojilo po tem razpisu povečano do 40 š. Prednost pri dodelitvi posojila za nakup stanovanja v etažni lastnini ima delavec, ki — je sam ali njegova družina v težkem zdravstvenem stanju, — ima slabe stanovanjske razmere, — bo izpraznil družbeno stanovanje, — za posojilo pri SSS prosi prvič. Prosilci nerajo k rpšnji za posojilo dostaviti naslednjo dokumentacijo: — potrdilo o poprečnih mesečnih dohodkih za zadnje 3 mesece, ter potrdilo o dohodkih za leto 1981 s skupnim zneskom administrativnih prepovedi za člane družine, ki pridobivajo dohodek (predpisan obrazec), — potrdilo o številu družinskih članov, — potrdilo o premoženjskem stanju, — dokazilo o zagotavljenih lastnih sredstvih, — pogodbo o namenskem varčevanju oz. kakšnem drugem načinu sodelovanja z banko, na osnovi katerega je možno pridobiti stanovanjsko posojilo, — pogodbo o nakupu stanovanja. Obrazec prošnje in potrdila o osebnem dohodku se dobi pri DS SIS materialne proizvodnje občine Domžale, Ljubljanska 34 Domžale. Najdaljša doba vračanja posojila je 19 let. Glede na osebni dohodek na družinskega člana se odplačilna doba ustrezno skrajša, vendar ne more biti krajša od 3 let. Pri določanju odplačilne dobe, se delavcu upošteva tudi vsota anuitet dolgoročnih stanovanjskih posojil. Odplačilna doba se izračuna po 27. členu Pravilnika. Izračunana odplačilna doba velja za prvih pet let odplačevanja posojila. Po petih letih odplačevanja se mesečna anuiteta poveča za 12,5 % in po 10—tih letih še za 12,5 % začetne mesečne anuitete, kar ustrezno skrajša odplačilno dobo. Mesečna anuiteta, za odplačevanje posameznega posojila ne more biti manjša od 500 - din. Obrestna mera za vsa posojila je 4 % (štiri od 100). Vloge za posojila je potrebno dostaviti v roku 20 dni od objave natečaja na naslov: SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE DOMŽALE, Ljubljanska 34, Domžale. Odbor za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov in investicije bo po zaključku natečaja obvestil vse udeležence o izidu natečaja. Rezultat natečaja bo objavljen v Občinskem poročevalcu. Odbor za planiranje, razvoj, družbenoekonomskih odnosov in investicije Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale POMEMBNEJŠE NOVOSTI V ZVEZNEM ZAKONU O PROMETNEM DAVKU ZA VSAKO PRODAJO ALI STORITEV RAČUN S 1. julijem 1982 se prično uporabljati nekatere pomembne določbe zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu. Po novem to tudi v zveznem zakonu predvideni ukrepi za lažji in učinkovitejši nadzor nad obdavčevanjem proizvodov in storitev v prometu ter ostrejše sankcije za kršilce predpisov. Zavezanci prometnega davka naj upoštevajo zlasti naslednje novosti iz zveznega zakona: — posameznik, ki opravlja promet proizvodov lastne proizvodnje aH kupljenih ali drugače nabavljenih proizvodov ali, ki opravlja storitve, mora voditi knjigo prometa. To ne velja za individualne kmetijske proizvajalce, ki prodajajo lastne proizvode; — za vsak posamično dosežen promet proizvodov oziroma za vsako posamično opravljeno storitev, mora posameznik izdati račun, podatka Iz računov pa dnevno vpisovati v knjigo prometa. Izjeme so posamezniki, ki promet evidentirajo preko registrske blagajne; — posameznik, ki prevaža blago z motornim vozilom, mora voditi knjigo prometa in za vsak prevoz izdati posebni potni nalog o prevozu. To knjigo in nalog pa mora hraniti v vozilu in ju zaradi kontrole na zahtevo pokazati organu, pristojnemu za to kontrolo. Tako bodo tudi organi prometne milice odkrivali krilce teh predpisov in jih prijavljali upravi za družbene prihodka. Spremenjene pa so prav tako tudi določbe o kaznih za prekrške po tem zakonu, ki so se občutno povečala (od 50.000,- do 500.000,- din). Predviden je tudi odvzem premoženjskih koristi, pridobljenih s prekrškom in varnostni ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti v trajanju od 6 mesecev do dveh let. K doslednejšemu spoštovanju predpisov o prometnem davku in nasploh večji davčni disciplini, pa lahko največ prispevajo občani s tem, da bi vedno, za vsako storitev ali nakup od zasebnika zahtevali račun. Tudi to gotovo vodi v okvir osveščenega družbeno samozaščitnega ponašanja. V spremembi zakona so poostreni tudi pogoji za oprostitve plačila prometnega davka. Tako po novem prometni davek od osebnih avtomobilov za osebni prevoz invalidnih oseb do določene vrednosti avtomobila, največ enkrat v petih letih, na plačajo naslednje invalidne osebe, ki so stare več kot 18 let, imajo vozniško dovoljenje ali pa imajo pravico do postrežbe in tuje pomoči: — pri katerih je zaradi izgube ali okvare spodnjih okončin ali medenice nastala najmanj 80% telesna okvara po družbenem dogovoru o seznamu telesnih okvar; — ki so popolnoma izgubile vid na obeh očesih. Ta določba zakona velja ža od 1 /5-1982. S spremembami in dopolnitvami zakona je bil. uveden tudi nov princip obdavčevanja osebnih vozil po delovni prostornini, namesto dosedanje metode obdavčevanja po višini prodajalčeve cene. Za zaščito domača proizvodnje velja za uvožene avtomobile posebna tarifa. Delovna prostornina Domača vozila . Uvožena vozila -do 950 cem 8% 30% -od 950 do 1600 cem 14% 46% . -od 1800do 2000cem 36% 60% - nad 2000 cem 50% 80% Poleg gornjih stopenj veljajo še tarife posebnega davka od prometa proizvodov: republiška 8,5% in občinska 3% za vse vrste avtomobilov. Iz uprave za družbene prihodke TENIS ZAJC organizira od 19. julija do 25. julija 1982 začetni teniški tečaj. Za otroke od 8. - 12. leta od 9. - 11. ure, u odrasle od 15. - 17. ure. Prijave in informacije ori TENIS ZAJC. Mala Loka tel. 722-249. ZAKAJ VIŠJI DAVEK OD PREMOŽENJA NA POSEST STAVB IN PRISPEVEK ZA ZAKLONIŠČA? V letošnjem letu bodo lastniki stanovanjskih hiš in stano-. vanj plačali višji davek od premoženja na posest stavb in prispevek za zaklonišče, ker bo izvedena revalorizacija vrednosti teh objektov. Davčna osnova za odmero davka od stavb je namreč vezana na povečanje za toliko, kolikor se poveča gradbena cena 1, m2 koristne stanovanjske površine v letu, za katerega se davek odmeri. Tako se je v letošnjem letu po ugotovitvah komiteja za urbanizemfgradbeništvo, komunalne zadeve in varstvo okolja povečala gradbena cena za 1 m2 koristne stanovanjske površine za 36,98 % glede na preteklo leto. Odlok o ugotovitvi te cene je objavljen v Uradnem vestniku občine Domžale, št. 7/82. ' Na podlagi 48. člena odloka o davkih občanov občine Domžale se ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od stavb spremeni, ko se gradbena cena 1 m2 koristne stanovanjske površine, glede na vrednost iz preteklega leta, poveča za več kot 20%. V takem primeru se opravi revalorizacija vrednosti stavbe in je na novo ugotovljena vrednost osnova za odmero davka od stavb v nadaljnjih letih. Gradbena cena, ki velja za davčno osnovo bo po območjih znašala: gradbena gradbena cona cena dln/m2 cena din/m 2 faktor za leto 1981 za le(o 1982 SI 5.803,92 7.950,20 1,00 S 2 5.223,52 7.155,18 0,90 S 3 4.062.74 5.565,14 0,70 S, 1 so območja, ki se po prostorskem delu družbenega plana občine Domžale urejajo z zazidalnimi načrti in urbanističnim načrtom Domžale - Mengeš. S, 2 so območja, ki se po prostorskem delu družbenega plana občine Domžale In urbanističnem načrtu Domžale -Mengeš urejajo z dopolnilno gradnjo/ ' ■ S, 3 sb območja, ki se po prostorskem delu družbenega plaha občine Domžale urejajo z urbanističnim redom. Zaradi povečanja davčne osnove se bo za 36,98 % povečal tudi davek od premoženja na posest stavb in prispevek za zaklonišča, glede na preteklo leto. V tretji akontaciji bo že vključeno delno povečanje davka in prispevka na račun celotnega povečanja davka in prispevka, tako da ne bo - v četrti akontaciji zajeta vsa odmerna razlika. Iz UPRAVE ZA DRUŽBENE PRIHODKE OGLAS Prodam dobro ohranjen štedilnik - 2 elektrika In 4 plin. Rezek, Osojna 1, Vir. Tak^j zaposlim cvetličarko. OD'po dogovoru: Ponudbe r^ttl>72iil79. OGLAS Tristanovanjsko hišo na Rodici ugodno prodam. Naslov v uredništvu OP. Hi*-': e • . '