www.demokracija.si Št. 37, leto XI. 14. september 2006, 550 SIT/2,29 EUR GOSPODARSTVO PERGAR IZDAL NACIONALNI INTERES POLITIKA FESTIVAL DEMOKRATOV Demokracija Intervju s finančnim ministrom in j predsednikom Nove Slovenije dr. Andrejem j Bajukom __ —o -s CD CD CD S CD TZ5 "CD" CD CD CO CQ< CD CD_ CD" CD_ S3 co «-1- CD I\l CO rvl Q. -s CO a Union d d . Plvovamlôka ul. 2. Ljublana ® m H CD O TD O h-J C- C- Ci C- * (5 C- c* C- C- C- c- «§L . n Ol Z Q , » (r (r C- C- ^ 0 o o< ( (- 0 C N< 13 5> izračuni (((• 080 17 50 ) Obrestna mera že od EURIBOR + 1,85 % • Polovični stroški odobritve do 31.10. • 100 % izplačilo sredstev na TRR • Družinsko odplačevanje •Tudi za nekomitente! Demokracija ■ 37/xi ■ 14. september 2006 KAPITALSKI TRGI Cena nafte navzdol! Boštjan Kramberger, Kapitalska družba Prejšnji teden so svetovne borze preživele »v prostem teku«, kar zgodovinsko gledano ni presenetljivo, saj velja september za enega bolj dolgočasnih mesecev. PORTFELJ 8 DELNIC NA DAN 08.09.2006 VREDNOSTNI PAPIR TRG INDEKS VALUTA ŠT. LOTOV NAKUPNI TEČAJ TEČAJ 8.9.2006 RAST DELNIC V % SKUPAJ V SIT 1 Oberthur card system Francija PAR EUR 542 7.69 5.47 -28.87 710,470 2 FJH AG Nemčija GER EUR 1430 3.89 1.97 -49.36 675,090 3 Petroleo Brasileiro S.A. Amerika NYQ USD 53 96.88 83.75 -13.55 837,015 4 Krka Slovenija SBI SIT 10 143000 161371.76 12.85 1,613,718 5 Bayer Nemčija GER EUR 116 35.94 38.11 6.04 1,059,391 6 Continental Nemčija GER EUR 50 83.42 80.1 -3.98 959,758 7 Lockheed Martin Amerika NYQ USD 64 83.68 83.42 -0.31 1,006,753 8 Ishare MSCI Japan Amerika USD 387 13.83 13.7 -0.94 999,779 Denar v SIT 2,484,570 • Skupaj 10,346,544 Vrednost portfelja 04.11,2005-H0,023,326 ■ Vrednost portfelja 08.09.2006+10,346,544 • Donosnost portfelja v odstotkih+3.22 • Donos portfelja v SIT-»323,218 EUR+239.64 • USD+1 88.57 • HKD+23.96 prevzemno vojno, zadnja najvišja ponudba je Activisova, in sicer 2,5 milijarde ameriških dolarjev. Prevzemna premija, ki so jo pripravljeni ponuditi za Plivo, ima vpliv tudi na Krko, ki se je pretekli teden gibala že v območju 164 tisočakov. Okoli Petrola, ki je kalil borzne vode v prejšnjih tednih, ni nič novega, cena se je ta čas ustavila med 107 in 108 tisočaki. Naš portfelj je ta teden plačal davek velike izpostavljenosti na naftne delnice, saj so največ izgubile delnice družbe Petroleo Brasi-liero, Conergy in ETF na nafto in plin. Glede na preveliko izpostavljenost v trenutku, ko večina dejavnikov kaže, da bodo tečaj nafte padel, bomo prodali delnice Conergyja in ETF na nafto in plin. 19 Trg ameriških delnic se je v preteklem tednu konsoli-diral. Pomembnejši borzni indeksi so izgubili nekaj \Tedno-sti. Dow Jones 0,9 odstotka, Nasdaq 1,1 in S&P 0,6 odstotica. Od začetka leta je izmed omenjenih v minusu le indeks tehnoloških delnic Nasdaq, in to za 2,9 odstotka. Prejšnji teden sta med investitorje največ razburjenja vnesla podatek o nepremičninskem trgu, ki še naprej kaže hitro ohlajenje ameriškega gospodarstva, in rast stroškov delovne sile. Poznavalci ta teden ne pričakujejo večjih sprememb, saj vse do petka ne bo pomemb- DeMOKRACIJA ■ 37/XI ■ 14. september 2006 nejših makroekonomskih podatkov. V petek bo objavljen zanimiv podatek o inflaciji, ki bi imel lahko zelo velik vpliv na trg in na odločanje Ameriške centralne banke o spremembi temeljne obrestne mere. Ne smemo namreč pozabiti, da se bliža 20. september, ko bodo vodilni možje Ameriške centralne banke znova odločali o spremembi temeljne obrestne mere, od česar je odvisno gibanje tečajev delnic v naslednjem obdobju. Ta čas pogled na trg obveznic kaže, da bi lahko FED tudi drugič zapored temeljno obrestno mero pustil nespremenjeno. V Evropi smo na začetku tedna dočakali najvišje tečaje v zadnjih štirih mesecih. Vendar so proti koncu tedna drseli navzdol, kar je med drugim posledica ameriškega trga. Nemški DAX je teden končal malo pod 5.800 in poznavalci pravijo, da bi lahko naslednji teden padel na ravni malce nad 5.700 točkami, kjer naj bi bil večji podporni nivo. Tudi v Evropi je opaziti, da se ameriški investitorji šele vračajo s počitnic. Na svetovne trge bi lahko v prihodnje pozitivno vplivala cena nafte, ki se je v prejšnjem tednu spustila na ravni okoli 66 ameriških dolarjev. Za padanje cen nafte in posledično delnic, povezanih z nafto, je več vzrokov. Chevron je objavil, da je našel nahajališča nafte, ki bi lahko povečala ameriške naftne zaloge za 50 odstotkov, sezona orkanov še naprej prizanaša Mehiškemu zalivu, v sistem se bo verjetno kmalu znova vključilo naftno polje z Aljaske, ameriške naftne rezerve se večajo - vse to so dejavniki, ki so cene nafte potisnili na najnižje ravni v zadnjih petih mesecih. Nizke cene nafte lahko pozitivno vplivajo na druge delnice, saj bi z nižjo ceno nafte padli stroški podjetjem, kar bi se pokazalo v boljših izidih. V naši neposredni soseščini se zapleta in razpleta zgodba okoli Plive, islandski Activis in ameriški Barr sta se zapletla v pravo V Zavarovalnici Triglav smo v podjetniški paket premoženjskih zavarovanj združili tista zavarovanja, ki v največji meri krijejo nevarnosti pri delu in poslovanju podjetij. Pogoj za pridobitev 7 % popusta je sklenitev požarnega zavarovanja, zavarovanja splošne odgovornosti ter enega izmed naslednjih zavarovanj: obratovalni zastoj zaradi požara, proizvajalčeva odgovornost za izdelke, poklicna odgovornost, obratovalni zastoj v storitveni dejavnosti ali gradbeno zavarovanje. Za pripravo ponudbe pokličite zavarovalnega zastopnika, najbližje poslovno mesto ali pa izpolnite vprašalnik na naši spletni strani www.triglav.si. Vprašanja nam lahko pošljete tudi na e-naslov: podjetniški, paket@triglav.si. modra Številka ((OB triglav ZAVAROVALNICA TRIGLAV, O.D. SLOVENIJA Minister med dvema ognjema Peter Avsenik, foto: Bor Slana, arhiv Demokracije Potem ko se je v petek pred ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve zbralo okoli petsto sindikalnih protestnikov, so se socialni partnerji v ponedeljek sešli na drugem krogu pogajanj o spremembah zakona o delovnih razmerjih. Pred slabim tednom dni je v prestolnici spet piskalo. Okoli petsto protestnikov, predstavnikov vseh sedmih sindikalnih central, se je sprehodilo po središču mesta in opozarjalo, da predvidena sprememba zakona o delovnih razmerjih krči delavske pravice. Minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič in Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) pa sta protest označila za nepotrebnega. Sindikatom ni prav Protest, ki so ga pripravili Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), KNSS, Neodvisnost, Pergam, KS 90, zvezi sindikatov Solidarnost in Alternativa ter Konfederacija sin- dikatov javnega sektorja Slovenije, ni prinesel takšnih rešitev, kot bi si jih slednji želeli. Minister Drobnič je napovedal, da bi bil pripravljen v državni zbor poslati tudi neusklajen predlog zakona o delovnih razmerjih. "V zakonu so tudi členi, ki se tičejo izvrševanja evropske direktive v zvezi z varnostjo, zdravjem pri delu in prepovedjo diskriminacije. Tudi če bi kdor koli temu nasprotoval, bi bil dolžan kot minister takšen zakon posredovati v državni zbor," je dejal minister. V nasprotnem primeru bi se Slovenija po Drobničevih besedah znašla na evropskem sodišču. Očital jim je tudi, da svojih predlogov niso pripravili. Te izjave so vodje sindikatov odloč- no zavrnili. "Ni res, da nimamo predlogov. Predlogi, naj ostane dodatek na delovno dobo, naj ostane odmor za malico, naj se bolj spoštujejo sindikati znotraj podjetij, so zelo resni predlogi," je dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič, ki je prepričan, da je minister na strani delodajalcev. Po mnenju sindikatov naj lizbonska strategija, evropske direktive in sodna praksa namreč ne bi zahtevale krčenja pravic. V poslopju ministrstva so predstavniki sedmih central ministra pravzaprav dokaj ostro napadli. "Minister ni pripravil ocene stanja na trgu dela niti argumentov za spremembo zakona," je dejal predsednik Konfederacije sindikatov 90 Boris Mazalin. Dušan Rebolj, predsednik Pergama, pa je napovedal, da v "znižanje pravic" nikakor ne bodo privolili. V skrajnem primeru, pravi Rebolj, bo v Sloveniji protest vseh sindikatov. Sekretar Samo Hribar Milič SLOVENIJA Semolič: "Sem socialist." Ko je Dušan Semolič, nekdanji sekretar Socialistične zveze Slovenije, pred petnajstimi leti (12. junija 1991) postal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, se je z njim pogovarjala novinarka Karmen Grozdanič. Glede na večinsko levičarski izvor vodij sindikatov nasprotovanje ministru in njegovim predlogom ni presenetljivo. Nekateri vodje sindikatov, med drugim predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, pa so ministra celo pozvali, naj odstopi. Komu popušča Drobnič? Tudi v nadaljevanju pogajanj v ponedeljek bistvenega napredka ni bilo zaznati. Drobnič je že uvodoma izrazil prepričanje, da so pogajanja zaradi petkovega protestnega shoda otežena, vendar je glede usklajevanja mnenj optimist. Napredek je bil dosežen le na področju pogodb o zaposlitvi, ki bi jih bilo po novem mogoče sklepati za delovno mesto, poleg tega pa tudi za posamezno vrsto del, in sicer tako, da bi se opredelilo delovno mesto, v okviru katerega se opravljajo vrste del. Ker pa je bil predlog bližji sindikalnim zahtevah kot delodajalskim, so se oglasili slednji. »Ocenjujemo, da vlada ta čas preveč popušča sindikatom, in to ne samo pri zakonu o delovnih razmerjih, ampak tudi pri davčnih spremembah,« je dejal generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Samo Hribar Milič. 6ZS za lizbonsko strategijo Čeprav je petina določil predloga zakona že usklajena, ključna vprašanja ostajajo odprta. Delodajalci med drugim zahtevajo nižje odpravnine, lažje odpuščanje, sklepanje pogodb o vrsti del namesto pogodb o zaposlitvi ter izločitev odmora za malico iz delovnega časa. Sindikati tem zahtevam odločno nasprotujejo in so pripravljeni poseči po vseh zakonitih sredstvih, tudi po referendumu, saj jim potrebnih 40 tisoč podpisov, kot sami zatrjujejo, ne bi bilo težko zbrati. Na Gospodarski zbornici Slovenije pa menijo, daje predlog v precejšnji meri uravnotežen med predlogi delodajalske in sindikalne strani in ne zmanjšuje pravic delavcev. Za gospodarstvo je namreč po mnenju GZS najpomembnejša uveljavitev tistih sprememb, ki bodo omogočale, da bo Slovenija uspešno uresničevala lizbonsko strategijo. Za kaj se zavzemajo? Minister, ki se pri usklajevanju zakona zavzema za uveljavitev t. i. skandinavskega modela zaposlovanja, ki bi omogočil prožen trg dela in več Zaposlenost raste Bruto domači proizvod (BDP) se je v drugem četrtletju letos v primerjavi z drugim četrtletjem leta 2005 realno povečal za 4,9 odstotka. Omenjena visoka gospodarska rast se je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije v drugem četrtletju odrazila tudi v stalnem povečevanju zaposlenosti, saj je skupna zaposlenost v drugem četrtletju letošnjega leta znašala 928 tisoč oseb ali 9 tisoč oseb več kot pred letom dni. Zaposlenost se je povečala v vseh sektorjih gospodarstva, še najbolj pa v državnem sektorju. drza a: PA TN Predsednik ZSSS Dušan Semolič Karmen Grozdanič: "Gospod Semolič, ali se bo pri delu zveze svobodnih sindikatov zdaj, ko ste predsednik, kaj spremenilo?" Dušan Semolič: "Ja, no, nekaj gotovo vsak predsednik prinese s seboj. Vendar sem realist. Veste, bolj kot jaz nas bo spreminjalo življenje." Grozdaničeva: "Zanima me tudi, kako je vaša nova funkcija združljiva z dosedanjimi, z visoko funkcijo v Socialistični stranki Slovenije in s funkcijo predsednika poslanskega kluba socialistov?" Semolič: "Ja, poglejte, jaz sem socialist. Tega ne skrivam. Ampak sem hkrati dal vedeti, da kadar bodo in če bodo interesi stranke v navzkrižju z interesi sindikata, je moja opredelitev jasna. Interesi sindikata, članov te organizacije, sindikalne, so v prvi vrsti. Še to. Seveda vodja kluba ne bom več mogel biti, ker se tudi fizično to ne da, če se hočeš resno posvetiti temu delu." Dušan Semolič je torej že na začetku svoje sindikalne kariere priznal, da namerava v svojem delu še naprej izhajati iz socialistične doktrine. Pred jesenjo leta 2004 očitno ni prihajalo do tolikšnih "navzkrižij interesov" kot v zadnjih dveh; kar je seveda logično, saj je državo vodila njemu precej bližja LDS. Vir: www.rtvslo.si. Arhiv video oddaj: Sedma moč osamosvojitve zaposlitev, več investicij, več delovnih mest in večjo socialno varnost, seje torej znašel med dvema ognjema. Težko bo namreč dosegel popoln kompromis med delodajalci in sindikati glede predloga zakona. Če bo kriv prst pokazal slednjim, bodo ti najverjetneje začeli zbirati podpise za referendum. A glede na večinsko levičarski izvor vodij sindikatov nasprotovanje ministru ni presenetljivo, čeprav so se protesta tokrat udeležile vse centrale, tudi tiste, ki so bolj naklonjene desnosredinski vladi. Sindikati si torej lahko privoščijo marsikaj, saj so medijsko močno podprta in močna organizacija. Na svoji strani imajo tudi mnogo delavcev, katerih članstvo je bilo nekdaj neizogibno (danes ni več obvezno, vendar pa se mnogo delavcev iz njih ni izpisalo, čeprav se v primeru neobveznega članstva vanje verjetno ne bi vpisali). Gre torej v boju sindikalnih central dejansko za delavske pravice ali pa je nemara nasprotovanje ministru samo sebi namen in gre za zavajanje večine tistih delavcev, ki nimajo stolčkov v vrhovih sindikatov? Vsaj delno lahko na to vprašanje odgovorijo kazalci zaposlenosti, ki jih objavljamo posebej. E ^^FM 102.1 / i vM frota tel:02(537-Hi Demokracija • 37/XI • 14. september 2006 Slave Klavora 1 9000 Murska Sobota Slovenija tel.: 02/537 1949 fax.: 02/537 1948 GSM: 041/34 66 46 • 031/3 ^mmmmMmm? http://vwvw.radio-viva.cotn e-mail: viva@radio-viva.com 25 Minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič za pogajalsko mizo I Slovenska inovativnost proti svetovnim fosilnim energentom? Slovenija-energetska velesila? Gregor Drnovšek, foto: Gregor Pohleven Velika večina Slovencev si ne upa niti pomisliti, da bi bila lahko Slovenija vodilna sila v pridobivanju energije. Glede na to, da energijo skoraj vedno enačimo z nafto, je to tudi razumljivo. Pa vendar ne mislijo vsi tako. Si Slovenija torej lahko obeta, da bo postala vodilna svetovna velesila na področju pridobivanja energije? Naš sogovornik, inovator Alojz Vrbenik - Vrbnik je v to prepričan, saj naj bi bil izumil napravo, ta je sicer še v preizkusni fazi, ki bi na podlagi elektromagnetnega valovanja proizvajala energijo s takšno močjo, Inovator Alojz Vrbenik- Vrbnik 26 da bi lahko poganjala avtomobile ali denimo proizvajala dovolj moči za pridobivanje toplotne energije in podobno. Alojz Vrbenik - Vrbnik je v svojem življenju izumil že veliko zanimivih reči, nekatere izmed njih so mu zato, ker jih ni avtorsko zaščitil, po njegovih besedah prevzeli drugi in se sedaj kitijo z njegovim delom. Čeprav se sliši še tako neverjetno, v Vrbenika verjamejo tudi nekatera slovenska podjetja, ki že sedaj sodelujejo z njim pri nastanku te naprave, čeprav niti ne vedo, ali bo res delovala tako, kot pričakujejo. Vrbenik - Vrbnik hoče s to napravo Slovenijo dvigniti med najbolj razvite države sveta. V pogovoru z njim smo dobili občutek, da se ne peha za denarjem, temveč ima resnično željo pomagati najprej Slovencem, nato pa tudi drugim revnim prebivalcem našega planeta. Pomoč bi zagotovil tako, da bi za to napravo bogate svetovne velesile morale seči globoko v žep. Utirjeno magnetno polje Alojz Vrbenik - Vrbnik je izjemno zanimiv sogovorec. Zase pravi, da lahko na preverljiv način dokaže fizikalne zmote, ki so še danes priznane kot veljavne, kot je denimo Einsteinova teorija relativnosti. Pravi, da »vsak atom, molekula, Zemlja, osončje, galaksija, človek, žival, rastlina, tvori večno samozadosten sistem, ki si prek večnih prehodov lastne akumulacije in realizacije za- gotavlja večno samozadostnost in obstoj«. To samozadostnost vsem stvarem pa po njegovo omogoča prav elektromagnetno valovanje. Kot »kost« za glodanje o tem, ali ima prav, je Vrbenik denimo izpostavil trditev, da planetu Jupitru na račun akumulirane energije Sonca vseskozi narašča elektromagnetno polje. Kot pravi, se s tem nihče od znanstvenikov ne ukvarja zato, ker so posredno plačani za tisto, česar so se naučili in sedaj sami učijo naprej. Če bi to Jupitrovo povečanje elektromagnetnega polja testirala ameriška NASA ali pa ruska vesoljska agencija, sam namreč sredstev za takšno testiranje nima, bi to odkritje pomenilo pravo senzacijo na znanstvenem področju, hkrati Demokracija • 3?/xi • 14. september 2006 SLOVENIJA Vrbertikov izum pa bi to potrdilo njegovo teorijo samozadostnosti. Če se vrnemo k napravi, Vrbe-nik o njej pravi naslednje: »Moj aparat, imenovan EM agregat EL-Eliona, sledi enotni naravni zakonitosti mept (masa-energija-pro-stor-čas-življenje) in nič več in nič manj. To je v bistvu utirjeno magnetno polje trojne zrcalne vezi, kjer srednji sklop ureja notranjo in zunanjo rotacijo na os sočasno v nasprotni smeri.« Z napravo se ukvarja že 18 let. Na prvi pogled ima obliko letečega krožnika, a je sestavljena iz treh ali celo štirih magnetnih delov. Še vedno je v preizkusni fazi oziroma fazi izpolnjevanja in odpravljanja pomanjkljivosti, zato lahko na slikah vidimo le njen prototip. Po Vrbenikovem prepričanju bi denimo za poganjanje osebnega vozila naprava morala imeti premer okrog 50 cm. Naprava na pogled deluje izjemno preprosto, a če magnete pravilno sestaviš v pravilno zaporedje in ravnino, se sistem dejansko samodejno vrti okoli svoje osi, o čemer smo se prepričali tudi sami. S pravimi materiali bi lahko pridobili takšno moč, da bi naprava poganjala vozila ali ogrevala hiše. Zaradi svoje naprave se je Vrbenik dvakrat srečal tudi s predsednikom republike Janezom Drnovškom, ki naj bi se za ta projekt osebno zavzel pri predsedniku vlade. Podpora podjetij Vrbeniku je k projektu uspelo pritegniti tudi nekatera manjša in večja slovenska podjetja. »Pri projektu sodelujejo: EMO orodjarna Celje, ki želi v projekt vključiti tudi celjski Tehnopolis, vključen je še Tehno- loški park Inštituta Jožefa Štefana, Orodjarna Galero, Brusilstvo Matavž, vanj pa so samostojno vključene osebe, ki imajo potrebna tehnična znanja. Vsi, ki sodelujejo pri projektu, so pogodbeno vezani nanj.« Za nekaj pojasnil smo se obrnili tudi na direktorja podjetja EMO orodjarna Celje mag. Stanka Stepišnika. Dejal nam je, da princip te naprave pozna, da je Vrbeniku tudi pri njih na predstavitvi uspelo pokazati, da se prototip lahko samodejno vrti, sedaj pa išče prave kote in lego za boljši izkoristek. »Z njim sodelujemo pogodbeno, poskušamo mu pomagati, za zdaj pa mu svojega dela še ne računamo. Radi bi zadovoljili njegovo dušo, da bo čim hitreje prišel do rezultata.« Na naše vprašanje, ali verjame v Vr-benikov pričakovani rezultat, pa nam je Stepišnik dejal: »Optimist moraš biti. Jaz sem šolan človek, perpetuum mobile še ne obstaja. Če ima človek s tem zadovoljstvo in se v tem morda pokažejo tudi nekateri drugi, stranski učinki, ki so pozitivni za tehniko, je to velik uspeh.« Po njegovo pri tej stvari ni bistven samo glavni izdelek, ampak se pokaže veliko stvari, npr. pri programiranju, da je treba h kakšni stvari pristopiti drugače. »To so izkušnje, ki jih lahko potem pri drugih tehničnih izdelkih zelo pozitivno izrabiš. Če bi se pokazala uporabna vrednost te naprave, pa smo seveda pripravljeni iti tudi v proizvodnjo tega izdelka.« Pot do končnega rezultata Vrbe-nikove naprave je torej še dolga. A zdi se, da je izumitelj na dobri poti, da s svojim izumom naredi nekaj revolucionarnega. Brez pomoči pa mu seveda ne bo uspelo. 13 Kakšno bo vreme 6 dni? Vremenska napoved za 6 dni vnaprej! Prva slovenska televizija s šestdnevno vremensko napovedjo. © © ® MeSP amgfm ponedeljek torek petek Info TV je slovenska televizija, ki celodnevno predvaja poročila vsakih 15 minut. V naših informativnih oddajah lahko spremljate tako dogajanje doma kot po svetu. Info TV lahko sprejemate samo preko kabelskih sistemov. Program je popolnoma brezplačen. Za več informacij pokličite vašega kabelskega operaterja. Vremenska napoved za 6 dni je na sporedu v novicah, ki so 15 minut do in 15 minut čez vsako polno uro. Vremensko napoved "6 dni" najdete tudi na Mobitelovem mobilnem portalu Planet (Info/Vreme). Naročnik oglasa Info TV. d.o.o. Novo mesto Demokracija • 37/xi • 14. september 2006 27 SLOVENIJA Boj z mlini na veter Gregor Drnovšek, foto: Gregor Pohleven Kako težko se je bojevati z birokratskim aparatom, ki je poleg tega še zelo nezainteresiran za probleme malega človeka, prikazuje primer Jerneje Terbec iz Ljubljane. Inšpekcijske službe ne ukrepajo. Terbčeva živi na Ižanski cesti na območju karlovške-ga predmestja. Že od leta 2001 ji nagaja sosed, ki je postavil betonsko ograjo pred svojo hišo kar na del javnega cestišča. Zato je Terbčeva v petih letih na različne mestne in državne institucije naslovila nič koliko pisem, pritožb, zahtevala je tudi vnovične meritve za obnovitev svoje meje in pridobila informacije o tem, koliko mora biti široka cesta vzdolž njene parcele, a ograja še vedno stoji. Na zemlji V lasti MOL Terbčeva je najprej na mestni inšpekciji podala prijavo o nedovoljeni gradnji in že naslednji dan je na ogled prišel mestni inšpektor Valentin Kristan. V njegovem poročilu je med drugim zapisana ugotovitev: »... je bila opravljena izmera in gradnja ograje ne poteka po javni površini-cestišču...«. Ker je Terbčeva vedela, da to ne drži, je 30. 8. 2001 naročila izmero za ureditev svoje meje. Pri tej meritvi je kot predstavnik lastnika ceste prišel Janez Dotti z oddelka za go- spodarjenje z zemljišči pri MOL. Ker je bila naročena le meritev za njeno zemljo, ji je Dotti dejal, da bo moral podatek o zoženju ceste zaradi sosedove postavitve ograje preprosto pozabiti, ker to ni predmet teh meritev. Hkrati je omenil možnost, da sosed Slavko Fašalek odkupi ta del ceste. Po tej meritvi je dve dodatni meritvi naročila in plačala MOL (drugič tudi za ureditev celotne ceste in postavitev mejnikov v naravi). Neuradno smo izvedeli, naj bi Slavko Fašalek, direktor Mestne optike v Ljubljani, zelo dobro sodeloval z nekaterimi oddelki in njihovimi vodilnimi na ljubljanski mestni upravi. Zato lahko domnevamo, da gre v tem primeru morda za vračanje uslug. Ko je bila leta 2004 zadeva predstavljena komisiji za pobude občanov pri MOL, so naročili mestnemu inšpektoratu, naj MOL pisno obvesti gradbenega inšpektorja in ga pozove k odstranitvi ograje. MOL je res naslovila dopis na Inšpektorat RS za okolje in prostor in v njem zahtevala, da poskrbi za odstranitev ograje. A ograja stoji še danes, za Prava meja med cestiščem in Fašalekovim zemljiščem kar naj bi bil odgovoren predvsem inšpektor Komic, ki se je vsa leta ukvarjal s tem primerom. Ograja Še stoji Zadeva je postala še bolj nenavadna pred nekaj dnevi, ko je Komunalno podjetje Ljubljana, ki je v skladu s pogodbo z MOL za asfaltiranje in postavitev javne razsvetljave v tej ulici ulico asfaltiralo, čeprav je ulica na kraju, kjer stoji ograja, za približno pol metra ožja kot drugje. Ob ograji se sicer jasno vidi mejnik in tudi označba, ki jo je pustil geodet, ko je izmeril cesto, kar kaže, da je Fašalek ograjo preprosto postavil na cestišče, ki je v lasti MOL. Ker je trdil, da so tudi druge ograje v ulici zgrajene na cestišču, je maja 2004 podjetje Geodet inženiring, d. o. o., opravilo meritev celotne ulice. Na karti, ki je nastala po meritvi, je jasno napisano, da so vse obstoječe ograje postavljene v skladu s katastrskimi podatki, izjema je le Fašalekova. Za pojasnilo smo se obrnili tudi na Inšpektorat RS za okolje in prostor. Njihova tiskovna predstavnica Helena Lovše Vrhovec nam je o tem primeru dejala: »V obravnavanem primeru je investitor postavil ograjo delno na zemljišču javne - občinske ceste. Postopek gradbene inšpekcije je bil v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stanja v tem primeru zahtevnejši, ker je bilo potrebnega več časa za pridobitev dokazil o dejanskem stanju. Investitor ima sicer za gradnjo stavbe in ograje veljavno gradbeno dovoljenje, vendar je ograjo postavil delno na zemljišču, za katerega gradbeno dovoljenje ne velja. S tem je kršil določbe zakona o graditvi objektov, saj je del ograje postavljen brez gradbenega dovoljenja, tako da ima gradbeni inšpektor v pripravi inšpekcijski ukrep.« Odgovor inšpektorata je torej formalen in ne nakazuje dodatnih aktivnosti za rušenje ograje. Zato bomo dogajanje spremljali še naprej. f3 Sosed je ograjo postavil kar na javni cesti. i (t Če si med vikendi radi vzamete čas za daljše telefonske pogovore, je klicna opcija Vikend kot nalašč za vas: ob doplačilu 480 SIT (2 EUR) k mesečni naročnini lahko kličete vse vikende brezplačno. Če radi klepetate tudi ob večerih in ponoči, pa izkoristite izjemno ponudbo: klicno opcijo Vikend in Večer, ki ob doplačilu 800 SIT (3,34 EUR) mesečno omogoča v enem tednu 108 ur brezplačnih pogovorov!* Vikend MODRA ŠTEVILKA Naročite izbrano klicno opcijo na (((• 080 80 00 ) 48urna teden Brezplačni pogovori vse sobote in nedelje. d/ik OM ikend Večer 708ur na teden Brezplačni pogovori med tednom od 19.00 do 07.00 ure in med vikendom. IN ŠE VEČ! ' Ponudba velja za vse rezidenčne naročnike priključkov ISDN in klasične telefonije. Naročilo za izbrano klicno opcijo sprejeto v tekočem mesecu bo vključeno s prvim dnem naslednjega meseca. Ponudba velja za pogovore znotraj fiksnega omrežja Telekoma Slovenije. Cene vključuejo DDV. Cene v drugi valuti so informativne narave in so —. •• preračunane po tečaju zamenjave: 1 EUR= 239,640 SIT. 5lOV6niJ6 A TelekomV TUJINA Zaradi povečanja potreb po energiji naj bi EU v prihodnje čedalje več naravnih virov dobivala s kaspijskega območja.po Prekletstvo črnega zlata Ana Mullner, foto: agencije Evropska unija si prizadeva dolgoročno zagotoviti rezerve zemeljskega plina in nafte, a naložbe v razmeroma nestabilnih državah hkrati predstavljajo svojevrstno tveganje. Se največji izziv za Evropsko unijo je energetsko poslovanje z Rusijo, kjer se velika večina pogodb podpiše v Kremlju pod strogim nadzorom predsednika Vladimirja Putina. Rusija s svojimi bogatimi zalogami nafte in zemeljskega plina ohranja primat pri preskrbovanju evropske petindvajseterice z energijo. Tudi zato se EU skupaj s Slovenijo odloča svoje energetske potrebe zadovoljiti v drugih z naravnimi viri bogatih državah. V zadnjem času je največ govora o kaspijski regiji. Po Kazahstanu, ki je letos začel kazati izredno zanimanje za vstop na evropski naftni trg, teženj po povečanju poslovanja z EU ne skriva niti Azerbajdžan, s katerim naj bi v prihodnje v večjem obsegu poslovala tudi Slovenija. Prav energetski viri kaspijskega bazena so bili pred kratkim glavna tema novoustanovljenega Strateškega foruma Bled. Glede na dejstvo, da se bodo v prihodnje energetske potrebe razvitih držav še povečevale, bo to tudi ena prednostnih nalog slovenskega predsedovanja EU v letu 2008. Hkrati je EU še vedno močno odvisna od ruskih naravnih bogastev, ruski naftni mogotci pa tudi ne skrivajo želje po povečanju poslovanja z EU. Medtem pa se zdi, da je Ru- Vpliv ruske politike v energetiki je najvidnejši v družbi Gazprom. sija zaradi svojih naravnih bogastev že zbolela za boleznijo, ki jo nekateri imenujejo kar naftno prekletstvo, in je najbolj značilna za afriške države. Z nafto in zemeljskim plinom ena najbogatejših držav na svetu denar, pridobljen iz energetskih virov, namenja elitam, medtem ko se stanje v državi slabša. Kremelj, d. O. O. Ruske opozicijske stranke so vpliv politike na gospodarstvo, še posebej na energetskem področju, poimenovale kar Kremelj, d. o. o., in v njihovem 30 Demokracija • 37/xi ■ 14. september 2006 TUJINA Norveška z denarjem, pridobljenim od prodaje nafte, najbolje gospodari. Ruski predsednik Vladimir Putin mišljenju jih podpira marsikdo tudi zunaj ruskih meja. Poslovanje z nafto in zemeljskim plinom je najdobnosnejši posel v državi; Rusija na dan izvozi za 500 milijonov dolarjev nafte, vendar povprečen državljan od tega nima nikakršne koristi, saj jih več kot 70 odstotkov zasluži manj kot dvesto evrov na mesec. Na drugi strani pa skupine naftnih mogotcev bajno bogatijo in se tako oddaljujejo od prebivalstva. Jurij Solosov z moskovskega inštituta za energetske študije meni, da »Rusija pri poslovanju z nafto in zemeljskim plinom vedno bolj spominja na Nigerijo. Naravni viri niso poslabšali le gospodarstva, ampak so tudi skorumpirali celotno državo in pri tem najbolj trpijo prebivalci«. KGB Gazprom Za primer ruskega političnega vpliva na gospodarstvo velja tudi Gazprom, eno največjih ruskih podjetij, ki bo kmalu vstopilo tudi na slovenski trg. V času Putinovega mandata je ruska vlada povečala svoj delež v njem in sedaj že presega petdeset odstotkov. Putin je poskrbel tudi za to, da podjetje vodijo sami »preverjeni kadri«, večinoma pripadniki nekdanje tajne službe KGB, v kateri je dolga leta služboval tudi sam. V lasti Gazproma je tudi Gazprom Media, kar Putinu omogoča, da največja zasebna televizijska mreža v Rusiji o ruski vladi poroča le z lepimi besedami. Za umik države iz Gazproma si je doslej najbolj prizadeval nekdanji gospodarski minister in član nadzornega sveta v Gazpromu Aleksij Miller, ki pa je po pogovoru s Putinom kmalu stopil na realna tla. Putin je že ob več priložnostih izjavil, da je Gazprom, ta čas vreden 260 milijard ameriških dolarjev, eden njegovih največjih osebnih uspehov. V lanskem letu pa je bil Gazprom tudi največji davkoplačevalec, saj je v rusko državno blagajno prispeval 14 milijard evrov. A kljub vrtoglavim številkam, ki v ruski proračun pritekajo na račun energetskih virov, rusko gospodarstvo ne napreduje. Svetovna banka opozarja, da je gospodarska rast v Rusiji v prvi polovici leta znašala slabe tri odstotke, kar je celo slabše kot lani. Slabi gospodarji čedalje več analitikov opozarja, da so energijske zaloge večini držav, ki jih imajo, prinesle več težav kot dobrega. V večini držav, ki razpolagajo z levjim deležem nafte in zemeljskega plina, so na oblasti avtoritarni režimi, ki jim je k razcvetu pomagalo tudi gospodarsko poslovanje z naravnimi viri in tako ponekod poslabšalo splošno stanje v državah. Primer takega načina poslovanja so afriške države, predvsem Nigerija, Kongo in Angola. Paul Collier, profesor na oxfordski univerzi, je izračunal možnosti državljanske vojne v državah, ki so v največji meri odvisne od naravnih virov. Ugotovil je, da je v državah, ki se financirajo iz več virov, možnost državljanske vojne le o,5odstotna, medtem ko v državah, ki so odvisne le od svojih Demokracija ■ 3 naravnih virov, ta možnost zraste na 23 odstotkov. Surovi materiali so po Collierjevem mnenju najnevarnejši dejavnik za skupnost, celo pomembnješi od zgodovinskih, geografskih in etičnih dejavnikov. Račun je preprost: energetski viri so dragoceni, zato se zanje prizadeva več različnih skupin. A boj med njimi se lahko nadaljuje le s financiranjem od dobička, ki ga prinašajo energetski viri. In ker je ta vir dohodkov praktično neusahljiv, lahko konflikti trajajo leta ali celo stoletja. Zato ne preseneča, da se je v marsikateri državi splošno stanje zavoljo naravnih virov le poslabšalo. V Kongu se je npr. v zadnjih dvajsetih letih pričakovana življenjska doba drastično zmanjšala, večina državnega proračuna pa je namenjena oboroževanju. Zato se ne smemo čuditi, da imajo črno zlato marsikje za pravo prekletstvo. Norveški model Edina država na svetu, ki je znala izkoristiti svoje energetske vire na pravi način in ki bi tako morala biti zgled prej omenjenim državam, je Norveška. Norveška spada med največje proizvajalce nafte na svetu in je hkrati edina med njimi, ki nima javnega dolga. Prav tako nima težav s korupcijo, ima pa visok življenjski standard. Razlogi za njen 71X1 ■ 14. september 2006 gospodarski razcvet naj bi bili predvsem v dejstvu, da je Norveška že pred odkritjem nafte v Severnem morju konec šestdesetih let imela stabilno gospodarstvo. Da bi se izognila skušnjavam pri razpolaganju z naftnimi dobički, je ustanovila poseben sklad, katerega glavni namen je zagotavljati denar tudi za prihodnje generacije. Sklad upravlja norveški ekonomist Kunt Kjar, ki zagotavlja, da ga niti enkrat ni poklical politik, ki bi mu želeli »svetovati« pri upravljanju denarja. Pri upravljanju dobička, ki letno znaša 200 milijard evrov, ima nadzorni svet pri vseh pomembnejših odločitvah na voljo tudi moralne svetovalce. Samo polovica preseženega letnega dobička gre lahko v državni proračun, investicije v vojaškem sektorju pa veljajo za tabu. Po norveškem zgledu sta podoben sklad ustanovila tudi Kanada, ki ima svoja naftna črpališča na Aljaski, in Čile. 13 31 Nigerija slabo gospodari. Vpliv Kremelja na gospodarstvo GLOBUS Zvezni stečajni sodnik je dovolil odpravo pokojninske pogodbe pil tov letalske družbe v stečaju Delta Airlines. Delta odslej svojim pilotom ne bo več plačevala pokojnin, ampak bo obveznosti prevzela zvezna agencija za pokojninska poroštva. Podobno je storila druga največja ameriška letalska družba United Airlines leta 2004, ko je bila v stečaju. Tretja največja ameriška letalska družba Delta upa, da se bo izkopala iz stečaja sredi leta 2007, odprava pilotskih pokojnin pa je bil eden od pogojev za uspeh. Piloti bodo odslej dobivali malce manj denarja, vendar pa vodstvo družbe trdi, da bo povprečna pokojnina kljub temu znašala približno 75.000 dolarjev na leto. galska, Velika Britanija, Švedska in Slovenija) pa tudi Norveška. Biometrične potne liste bodo v skladu z uredbo evropskega sveta iz leta 2004 morale uvesti vse države članice EU z izjemo Velike Britanije in Irske pa tudi Norveška, Islandija in Švica. Proces Stoletja V sodnem postopku proti morilcem srbskega premierja Zorana Dindiča in pripadnikom kriminalne združbe Zemunski klan so po nedavnem odstopu sodnika Marka Kljaje-viča imenovali novo predsedujočo sodnemu senatu, sodnico Nato Mesarevič. Ena glavnih prič v omenjenih postopkih Ljubiša Buha Čume, ki ima status varovanega sodelavca tožilstva, pa je pobegnila v tujino. Za zdaj ni znano, kam je Čume pobegnil, njegovi odvetniki pa so dejali, da namerava državo, kjer naj bi bil, zaprositi za pribežališče. Predstavnik tožilstva za organizirani kriminal meni, da bi lahko odhod Čume-ta ogrozil sodni postopek proti Dindičevim morilcem. Zaradi odstopa prejšnjega sodnika bodo verjetno sojenje vrnili na začetek. Dindič je bil umorjen 12. marca 2003, trinajstim obtoženim za atentat nanj pa so začeli soditi 22. decembra istega leta. Še naprej vizumi Večina držav članic Evropske unije ni spoštovala roka za začetek iz- daje biometričnih potnih listov, kar pomeni, da bodo njihovi državljani za obisk v ZDA od začetka novembra letos potrebovali vizum. Za zdaj je evropsko komisijo o začetku izdaje biometričnih potnih listin uradno obvestilo le deset članic EU (Nemčija, Avstrija, Belgija, Francija, Nizozemska, Poljska, Portu- Moški potomec Japonska princesa Kiko je rodila prvega moškega potomca v japonski kraljevi družini v več kot 40 letih in s tem ublažila nasledstveno krizo ter utišala pozive po spremembi ustave, s katero bi omogočili, da prestol zasede ženska. Televizijske mreže so se v dogajanje vključile z izrednimi prenosi, ljudje so razgrabili posebne izdaje časnikov, politični voditelji pa so hiteli čestitati ob rojstvu dolgo pričakovanega naslednika. Mladi princ je prvi TUJI TISK Daily Telegraph Ostržek-musliman Critgraph .C&Uk sa i Ostržek, Tom Sawyer in drugi junaki svetovne mladinske literature, ki nastopajo v sto klasičnih literarnih delih, vključenih v šolski program v Turčiji, so v novih različicah sprejeli islam. »Daj mi ma-loo kruha, v Alahovem imenu,« 32 pravi Ostržek očetu Karlu v knjigi s pečatom turškega ministrstva za izobraževanje. »Slava Alahu,« pravi lesena lutka v nadaljevanju. V Treh Mušketirjih D'Artagnanu rečejo, da ne more obiskati Ara-misa. Vzrok bi Aleksandra Du-masa zelo presenetil. »Obdal se je s pravovernimi. Po težki bolezni je sprejel islam,« mu je rekla starka. Tudi v turški različlici se Tom Sawyer izogiba hišnim opravilom, poleg tega pa mu je slabo pri učenju islamskih molitev. Takšnim vsebinskim spremembam so bile podvržene še nekatere knjige, med drugim Nesrečniki Victorja Hugoja, kar je povzročilo škandal. Založbe, ki bodo nadaljevale z izdajanjem podobno spremenjenih knjig, bodo oglobljene. Washington ProFile Terorizem m Terorizem je postal pomemben dejavnik na področju mednarodne ekonomije, čeprav ne tako nevaren kot oboroženi konflikti in politični umori. Analizirali so delovanje velikih terorističnih dejanj na tempo razvoja ekono- mije držav, v katerih so se zgodila. Med drugimi so upoštevali teroristični napad 11. septembra leta 2001 v ZDA, bombne eksplozije na letoviščih na Baliju leta 2002, na železniški postaji v Madridu marca 2004 pa tudi na londonski podzemni železnici julija lani. Pregledali so tudi vpliv terorističnih napadov v 177 državah med letoma 1968 in 2000. Pokazalo se je, da je ekonomija teh držav imela negativne izide tri do šest mesecev po terorističnem napadu, potem pa so si države hitro opomogle od šoka. Teroristični napadi so pogostejši v razvitejših državah, vendar pa v revnejših povzročijo več gospodarske škode. Demokracija • 37/xi • 14. september 2006 GLOBUS fant, ki se je rodil v japonski kraljevi družini po rojstvu njegovega očeta princa Akišina, drugega cesarjevega sina, leta 1965. Rojstvo fantka bi lahko zmanjšalo pritisk na princeso Masako, nekdanjo uspešno poslovno žensko; ta je doživljala hud stres in je celo duševno zbolela, ko se je poskušala prilagoditi povsem drugačnemu življenju v palači in roditi sina. V 13-letnem zakonu s prestolonaslednikom Naruhitom je rodila enega otroka, zdaj štiriletno princeso Aiko. Najvplivnejša Nemška kancler-ka, 52-letna Angela Merkel, je po navedbah ameriškega časnika For-bes ta čas najvplivnejša ženska na svetu. Lani na primer sploh ni bila uvrščena na seznam. S tem je izpodrinila ameriško zunanjo ministrico Condoleezzo Rice, ki je pristala na drugem mestu. Na tretjem je kitajska podpredsednica Wu Yi. Na seznamu je največ Američank, ki prihajajo iz poslovnega sveta, uvrščena pa je tudi Marina Ber-lusconi, soproga nekdanjega italijanskega premiera Silvia Berlus- conija. Za eno mesto je prehitela Lauro Bush, soprogo ameriškega predsednika Georgea Busha, kije na 43. mestu seznama. Premalo žensk število moških v Dubaju je bistveno preseglo število žensk, tudi zaradi velikega števila tujih delavcev, tako da na eno žensko pridejo trije moški. Od skupnega števila prebivalcev je 73 odstotkov oz. 911.000 moških, 27 odstotkov oz. 330.000 pa je žensk. Število žensk se je letos povečalo za 0,8 odstotka. V Dubaju, trgovskem in turističnem središču regije in enem od sedmih emiratov, ki sestavljajo z nafto bogate Združene arabske emi-rate, je zaposlenih veliko tujcev, ki opravljajo fizična dela. Ker so slabo plačani, ne morejo s seboj pripeljati svojih družin. Lačni medvedi Prebivalci Cu-kotke v Sibiriji, najbolj severovzhodne ruske pokrajine ob obali Beringovega morja, so v bližini vasi Rirkajpij opazili kakih deset severnih medvedov, med njimi medvedko z mladičem. Pojav medvedov, ki iščejo hrano, je vznemiril tamkajšnje prebivalce, zato so s streli v zrak poskušali odgnati zveri, so sporočili predstavniki Svetovnega sklada za varstvo narave. Po mnenju strokovnjakov tovrstni pojavi v prihodnosti ne bodo redkost. Epidemija debelosti Na mednarodnem kongresu o debelosti, ki je potekal v Sydneyju, so strokovnjaki ugotavljali, daje debelost epidemija svetovnih razsežnosti, ki s spremljajočimi boleznimi ogroža stabilnost zdravstvenih sistemov povsod po svetu. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je predebela približno milijarda ljudi, pri čemer jih je 300 milijonov zelo debelih, to pa čedalje bolj postaja tudi ekonomski problem. Večinoma z gotovino Avstrijci imajo za plačilno sredstvo najraje gotovino, saj je kar 86 odstotkov avstrijskih gospodinjstev navedlo, da plačujejo v gotovini. Pred desetimi leti je bil odstotek še višji, 95 odstotkov, vendar gotovina še vedno ostaja najpogostejši način za poravnavo finančnih obveznosti. Konec julija je bilo tako v Avstriji v obtoku 606,8 milijarde evrov, kar je dvakrat več kot ob uvedbi evra v Avstriji v začetku leta 2002. TUJI TISK Mignews Judje za zgled Zakaj je na svetu toliko bogatih Judov? Ne le da so Kitajci našli odgovor na to vprašanje, odločili so se, da ga predstavijo otrokom. Na Kitajskem izhaja serija otroških knjig z naslovom Skrivnost judovskega uspeha. V vsaki od desetih knjižic je pravljica, ki predstavlja Jude kot pametne in izobražene ter uči otroke, naj spoštujejo starejše in pomagajo drug drugemu. Profesor Aaron Shaj, strokovnjak za kitajsko kulturo na Univerzi v Tel Avivu, pravi, da to ni nič presenetljivega, saj so bili Kitajci že od nekdaj pozitivno razpoloženi nasproti Judom in odnosi med tako različnima kulturama, kot sta judovska in kitajska, so bili vedno dobri. Prvi Judje so se naselili na Kitajskem že po propadu prvega templja. V 19. stoletju so se na Kitajskem naselili Judje iz Iraka in dosegli lep uspeh, v 20. stoletju, po revoluciji, pa so na Kitajsko pribežali Judje iz Rusije. Med njimi so bili tudi predniki izraelskega premierja, a so se kasneje preselili v Palestino. The Independent Avtizem in očetje Sfit?KMI Kot je pokazala raziskava, moški, starejši od 40 let, lahko šestkrat pogosteje zaplodijo otroka, ki bo trpel zaradi avtizma. Raziskava je zajela okoli 130.000 otrok in pokazala, da glede na staranje očetov tveganje avtizma pri otrocih skokovito nara- DeMOKRACUA ■ 37/XI • 14. september 2006 šča. Povezave med starostjo matere in avtizmom ni bilo opaziti, trdi skupna znanstvenikov z Inštituta za psihiatrijo Kraljevega kolidža v Londonu. To odkritje potrjuje, da imajo tudi moški svojo biološko uro, ki vpliva na spočetje zdravih otrok Vzrok, da so to odkrili šele zdaj, je v tem, da očetov niso nikoli preučevali tako pozorno kot matere in morda je problem staranja pri obeh spolih enak, le da o tem ni bilo dovolj raziskav. Med otroki, katerih očetje so bili ob njihovem rojstvu stari med 15 in 29 let, je bilo avtističnih le 6 na 10.000 otrok Če so bili očetje ob rojstvu otroka stari med 30 in 39 let, je bilo otrok z avtizmom 9 na 10.000. med otroki očetov, starih med 40 in 49 let, pa je bilo avtističnih 32 otrok na 10.000. 33 Judovski muzej v Berlinu si je v petih letih od odprtja ogledalo okrog 3,5 milijona obiskovalcev. Muzej, v katerem sta predstavljeni dve tisočletji zgodovine Judov v Nemčiji, dnevno v povprečju obišče okrog 2.000 obiskovalcev, s čimer se uvršča med najbolj obiskane točke v Betiinu. Od okrog dva milijona tujih turistov, ki so v letu 200S obiskali Berlin, je Judovski muzej ojbisfcal vsak Šesti turist. ■-"■ INTERVJU Davčna razbremenitev za hitrejši razvoj Slovenije Denis Vengust, foto: Gregor Pohleven Diplomo iz ekonomije je opravil v Men-dozi v Argentini. Na posebnem dvoletnem mednarodnem programu, ki ga je organizirala čikaška univerza, je pridobil prvi magisterij, drugega skupno z doktoratom pa na univerzi Berkeley v Kaliforniji. Zatem se je vrnil v Mendozo in tam poučeval kot profesor na univerzi. Kmalu je odšel v Washington, kjer je dobro leto delal pri Svetovni banki, nato pa se je zaposlil v Medameriški razvojni banki, kjer je dolgo in uspešno deloval. V zadnjih šestih letih službovanja v Washingtonu je bil direktor kabineta predsednika Medameriške razvojne banke in član predsedniškega sveta banke. V obdobju 1994-2000 je v Parizu vodil posebno predstavništvo te banke za Evropo in Izrael. Aprila 2000 je bil izvoljen za podpredsednika stranke SLS+SKD Slovenska ljudska stranka, maja 2000 pa za predsednika vlade RS. Avgusta 2000 je postal predsednik stranke Nova Slovenija. Ali lahko, prosim, povzamete namen in cilje nedavno objavljenega predloga davčne reforme? Predlogi sprememb v davčni zakonodaji so del širšega sklopa reform, ki jih izvajamo že od decembra 2004, in uresničitev reform, ki jih je vlada sprejela pred letom dni. Njihov namen je povečati gospodarsko rast in blaginjo v Sloveniji. Želimo izvajati Strategijo razvoja Republike Slovenije, ki je bila sprejeta v mandatu te vlade in zelo široko odgovarja na vprašanje, kam hoče naša država dejansko priti. Na davčnem področju želimo zmanjšati obremenitev gospodarstva, poenostaviti preveč zapleten davčni sistem, znižati obdavčitev osebnih prihodkov, predvsem prihodkov od dela, ki so v Sloveniji, če se primerjamo z drugimi državami, predmet izredno visoke progresije. Težko bi kje našli državo, v kateri bi bila marginalna stopnja - to se pravi najvišja obremenitvena stopnja - nad 70 odstotkov, kot je to pri nas. Upoštevati je namreč treba, da so tu poleg dohodnine še prispevki za socialno varnost in davek na izplačane plače. Slednji je posebnost v svetovnem merilu in vlada se je zavezala, da ga bo postopno odpravila. Gledati je torej treba ukrepe, ki so že bili ali še bodo sprejeti. Poudariti je treba, da smo za izhodišče vzeli, da morajo vse spremembe zagotoviti socialno vzdržnost prehoda in da morajo vsi ukrepi zagotoviti dosledno spoštovanje pakta o stabilnosti. To pomeni še nadaljnje spoštovanje kriterijev za vstop v evroobmočje. S skupnimi močmi smo dosegli, da smo kot edina država med novimi članicami izpolnili vse kriterije za prevzem evra. To je bil velik zalogaj, zato je naš dosežek toliko večji. Kriterije bomo še naprej spoštovali in vztrajali na začrtani poti. Zakaj ste se odrekli enotni davčni stopnji? Predlog za uvedbo enotne davčne stopnje, ki ima v svojem bistvu drastično zmanjšanje progresije, je bil lani na vladi sprejet kot izhodišče za javno razpravo o davčni reformi. Vedno sem zastopal stališče, da je zelo pomembno, da pride glede tega do širše razprave v naši družbi. Hkrati smo opozarjali, naj ta predlog ne bi bil predmet ideoloških razprav in razprtij. Zal je vseeno bilo tako, saj se kar nenadoma ni govorilo o nobeni drugi stvari kot o enotni davčni stopnji, in to zelo burno, z močnim zaostrovanjem stališč. Osebno sem zavzel stališče, da moramo napraviti poglobljeno analizo, kakšni bi bili učinki in posledice uvedbe enotne davčne stopnje. Ker gre za zelo resne zadeve, smo analizo želeli napraviti kar se da strokovno. Zato smo se odločili, da to odgovornost zaupamo raziskovalcem z Inštitita za ekonomska raziskovanja v okviru Ekonomske fakultete v Ljubljani. Profesorji in drugi strokovnjaki ekonomske fakultete so delali popolnoma neodvisno. To, ko nekateri sedaj trdijo, da smo vplivali na njihove ocene in hoteli zagotoviti določene rezultate, je velika laž. Edina stvar, ki jim jo je priporočilo ministrstvo za finance, je bila, da analizirajo več možnosti in ne ene same, da bi s primerjavo izbrali najboljšo rešitev za slovensko družbo tukaj in danes. Analiza je pokazala, da so pričakovanja predlagateljev enotne davčne stopnje nerealna. Izmed vseh analiziranih možnosti je pozitivni vpliv na gospodarsko rast najnižji prav pri predlogu enotne davčne stopnje. Seveda smo hoteli tudi vedeti, kakšni so vplivi na morebitno večje razslojevanje v naši družbi. Odločili Demokracija • 37/xi • 14. september 2006 smo se za predlog treh stopenj, ki dejansko zmanjšuje doslej pretirano davčno progresivnost, vendar ima hkrati najmanjši učinek na morebitno poglobitev razslojevanja. Odločitev o predlaganem modelu reforme smo sprejeli na podlagi poglobljenih strokovnih analiz, zato sem z izbrano odločitvijo zelo zadovoljen. Prepričan sem, da bo ob uresničitvi uživala tudi širšo javno podporo. Ena od težav, ki smo jih imeli do sedaj in se še vedno pojavljajo, je, da se na davčne spremembe gleda samo z vidika dohodninske lestvice. Dejansko gre za sedemdeset predlogov, ki imajo vsak svoj vpliv in je nanje treba gledati kot na celoto. Ne samo na ta sveženj, ampak na vse, kar je ta vlada že napravila, odkar je decembra 2004 prevzela odgovornost. Dejansko smo podedovali sistem, ki je bil negativen za naše gospodarstvo in za celotno slovensko družbo. Še enkrat moram izpostaviti postopno odpravo davka na izplačane plače, ki je silno pozitivna. Dejansko se že poznajo učinki tega ukrepa. Pričakujemo, da bodo v prihodnosti še večji. Neposredna razbremenitev gospodarstva daje prožnost našemu delovnemu trgu. Pričakujemo lahko večje zaposlovanje, predvsem zaposlovanje tistih, ki lahko največ pripomorejo k razvoju našega gospodarstva. Znano je, da so v dobrem gospodarstvu gonilna sila najbolj izobraženi ljudje. Ti lahko zagotavljajo, da bo gospodarstvo še naprej konkurenčno v vseh tistih panogah, kjer konkurenčnost očitno že obsstaja, in da bomo to konkurenčnost širili še na druge segmente našega gospodarstva. Kako nameravate pokriti izpad davčnih prihodkov, do katerega bo prišlo zaradi zmanjšanja dohodnine in manjše obdavčitve dobička podjetij? Bo prišlo do povišanja stopenj DDV? Ko se govori o izpadu davčnih prihodkov, se je treba zavedati, kdaj se bo ta izpad dejansko pojavil. Ko govorimo o davku na dobiček pravnih oseb, se bo izpad prihodkov proračuna v višini približno 20 milijard tolarjev pojavil šele leta 2008. Izpad v letu 2007 se bo pojavil pri dohodnini. Tam pričakujemo izpad v višini 35 milijard tolarjev. ► 35 INTERVJU Dr. Andrej Bajuk Za izhodišče smo vzeli, da morajo vse davčne spremembe zagotoviti socialno vzdržnost prehoda. ► Proračun za leti 2006 in 2007 smo načrtovali na podlagi podatkov, ki so bili takrat na voljo s strani Statističnega urada Republike Slovenije in na podlagi napovedi s strani Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Gospodarska rast se je za zdaj izkazala za višjo od predvidene. Sedaj že vemo, da je bila realna gospodarska rast v drugem četrtletju leta 2006 4,9-odstotna. Če k temu dodamo podatke iz prvega četrtletja (5,1 odstotka), bo gospodarska rast v letu 2006 znantno višja, kot smo jo pričakovali, ko smo pripravljali proračuna za leti 2006 in 2007. Želim poudariti, da gre za povečevanje gospodarske rasti, ki ima zelo zdrav izvor. Kaže, da gre za povečevanje na podlagi izvoza, kar je prav gotovo najbolj zdrav izvor gospodarske rasti, še posebej za gospodarstvo, kot je slovensko, ki je zelo odprto in je hkrati v pomembnem prehodu v stabilni tečaj s 1. 1. 2007. Kolikor bo gospodarska rast višja od načrtovane, kot kaže sedaj, bodo tudi davčni prilivi na vseh segmentih višji. Koliko točno bo teh dodatnih prilivov, je za zdaj nemogoče predvideti. Vendar bodo prav gotovo pomagali, da bomo vsaj deloma nadomestili izpad davčnih prihodkov. Pomembno je poudariti, da ukrepi, ki jih je vlada sprejela, ne vsebujejo samo davčnih sprememb, temveč tudi racionalizacijo in zniževanje javne porabe. Večino zakonov, ki se nanašajo na dodatna varčevanja, ta čas še pripravljamo. mehanizem, kako obdržati realne vrednosti transferjev. To je bilo pomembno v obdobju, ko je bila inflacija izredno visoka. Od tega, kako močan je bil posamezni lobi, ki je bil gonilna sila nekega transferja, je bilo odvisno, po kakšni formuli se je usklajeval transfer. Mi želimo to poenostaviti in vse spraviti na skupni imenovalec, ki je neoporečen, to je indeks cen. Ohranjanje realne vrednosti torej. Če bomo to napravili, se bodo takoj pokazali pozitivni učinki. Obstajajo namreč nekateri transferji, ki se višajo hitreje, kot rastejo cene, ker so vezani na produktivnost določenih segmentov. Enako se nam dogaja z maso osebnih prejemkov, ki jo pojmujemo kot pokojnine, čeprav to sploh niso prave pokojnine. Pokojnine so samo tisti denarni tokovi, ki jih posameznik dobi na podlagi delovnega razmerja v preteklosti, ko je vlagal v pokojninski sistem. Te pokojnine se valorizirajo vsako leto na podlagi ne samo cen, temveč tudi pod vplivom rasti produktivnosti oziroma v povezavi s plačami. To ima svoj smisel v tem, da produktivnost te generacije ni samo sad sedanjega dela, ampak tudi preteklega. Problem je v tem, da se tudi nekateri drugačni denarni tokovi imenujejo in obravnavajo kot pokojnine, čeprav to niso. Na noben način ne bi predlagal, da bi se realna vrednost teh rent izgubila. Je pa popolnoma legitimno, da jih imenujemo in obravnavamo kot rente. žamo. S prevzemom evra bomo odpravili eno največjih tveganj, s katerim se soočajo podjetniki, to je tveganje, povezano s spremembami tečaja. Uvedba evra veliko pripomore k prepoznavnosti Slovenije, končni cilj pa je dosledno spoštovanje vseh evropskih pravil igre, ki jih prinaša sistem evra. Stabilnost, ki nam jo bo vse to ustvarilo, bo omogočala odpravo mnogih dodatnih tveganj. Predvsem pa bo Slovenija z leti postala čedalje bolj podobna starim državam članicam EU. To je predvsem pomembno za dolgoročni razvoj naše države. Prevzem evra je torej pomemben zgodovinski korak in lahko smo zelo veseli, da bomo kot država in družba to dosegli. Do podražitev je po izkušnjah drugih držav, ki evro že imajo, zares prihajalo prek mehanizma zaokroževanja cen. Na podlagi teh izkušenj se je vlada že s 1.1. 2006 odločila, da začne veljati dvojno označevanje cen. Dvojno označevanje cen se bo obdržalo še kar nekaj mesecev po uvedbi evra. To pomeni, da smo ustvarili možnost, da ljudje laže preverjajo cene in se, če jim katera ne ustreza, obrnejo drugam. Tako smo oblikovali najučinkovitejši mehanizem preverjanja, to se pravi na podlagi preverjanja in odločanja vseh potrošnikov. Pa vendar bi lahko davčna reforma, ki bo povečala razpoložljivi dohodek prebivalstva poleg sočasnega prevzema evra in s tem povezanega zaokroževanja cen, povečala tudi inflacija? Dejstvo je, da bomo po uvedbi evra še bolj odprto gospodarstvo in treba je zagotoviti, da do tega ne bo prišlo. Sicer pa povišanje razpoložljivih prihodkov ne bo tako visoko, da bi lahko pričakovali močan vpliv. Kako poteka privatizacija Nove Kreditne banke Maribor? V postopku je sprememba odloka, ki tudi NKBM uvršča med ustanove v državni lasti, ki se lahko privatizirajo. Takoj ko bo odlok spremenjen, bo začela delovati komisija za privatizacijo banke. To je proces, v katerem bomo iskali strateškega partnerja, vsaj na začetku za 2 5 -odstotni delež v banki. Predvsem želimo pri izbiri partnerja delovati tako, da bo zagotovljena čim večja in čim preglednejša konkurenca. Kaj menite o predlogu kandidata za župana mestne občine Maribor Stojana Auerja, da bi morala država na mesto Maribor prenesti čertino delnic NKBM? Menim, da bi bilo prav, da bi se ta gospod soočil z dejstvom, da je NKBM že dolgo vseslovenska in ne le lokalna banka. Res je najmočneje navzoča v vzhodnem delu Slovenije, vendar ima veliko poslovalnic tudi drugje po Sloveniji. Poleg obstoječe mreže ji je bila že pred časom pripojena Goriška banka. Kasneje je bila pripojena še Poštna banka Slovenije, ki je imela nasploh najbolj razvejeno mrežo Ali lahko konkretneje poveste, kako in kje nameravate varčevati? Zelo pomembno je, da bomo poenostavili sistem vrednotenja socialnih transferjev. Ti so skupek najrazličnejših zakonov, ki so se nakopičili skozi desetletja. Vsak zakon je vseboval svoj 36 Vseskozi poudarjate, daje glavni cilj mandata prevzem evra. Mnogi se bojijo, da bo uvedba evra prinesla podražitve. Kakšne prednosti si obetate od uvedbe skupne evropske valute? Zavedati se moramo, da smo zelo odprto gospodarstvo, da zelo veliko izvažamo in uva- DeMOKRACUA • 37/XI • 14. september 2006 INTERVJU poslovalnic - v vsaki malo večji poštni poslovalnici v Sloveniji. Za Maribor je seveda pozitivno, da je sedež tako pomembne vsedržavne banke v mestu. Kako je s privatizacijo Nove Ljubljanske banke. Se bo KBC dejansko umaknil ali je to le pogajalska taktika? Kar se tiče NLB, ni nikakršnih dramatičnih novosti. Želel bi poudariti, da nismo zaprli vrat in da pogovori z našimi partnerji iz KBC še vedno potekajo. Nobena odločitev ni dokončna, dokler se ne realizira v praksi. V katero smer kažejo pogovori? Kot sem že rekel, ni nič dokončnega, dokler se ne zgodi. Znano je, da se zavzemate za čim večjo pravno varnost malih delničarjev in temu ustrezno ureditev kapitalskega trga ter nekdanjih pooblaščenih investicijskih družb (pidov), ki so zbirale certifikate državljanov v postopku privatizacije. Kako je z zakonodajo na tem področju? Pripravljamo zakon, katerega cilj je zagotoviti pravno varnost malih delničarjev in posodobiti celoten kapitalski trg. Nekatera vprašanja so še odprta in jih bomo poskušali rešiti na pregleden način, in sicer zato, da bomo omogočili, da bo naš kapitalski trg deloval in da bo varčevanje Slovencev igralo pomembno vlogo v razvoju slovenskega gospodarstva. Kako je s projektom Hitovega zabavišča v Novi Gorici, ki naj bi ga gradil skupaj z ameriškimi partnerji? Še vedno potekajo pogajanja in pogovori z morebitnimi partnerji. Mi smo naredili, za kar smo se zavezali. Predvsem hočemo zagotoviti, da se razširijo aktivnosti tudi na drugo turistično ponudbo, ne samo za povečanje obsega igralništva v takšni obliki, kot jo poznamo danes. Pogajanja potekajo in upam, da bo kmalu na mizi končna rešitev. Ali Hit pri tem projektu sploh potrebuje partnerja? Pojavljale so se trditve, da bi bil takega projekta zmožen sam. Ali nameravate znižati obdavčitev igralništva, kot to zahtevajo ameriški partnerji? Če bo šlo za projekt v obsegu, kot se sedaj načrtuje, je dodatni kapital prav gotovo potreben. Vendar ne gre samo za kapital, pomembna sta tudi znanje in izkušnje na področju širše ponudbe oziroma trženja igralništva v sklopu z drugimi aktivnostmi po ameriškem vzorcu, ki v Evropi še ni navzoč. Če bo šlo za povsem nov koncept ponudbe, ki bo očitno širši od igralništva, kot ga poznamo pri nas, smo pripravljeni znižati oziroma ustrezno prilagoditi davčno obremenitev. Pri tem bi seveda obdavčitev igralništva v doslej znani obliki ostala nespremenjena. Kakšno pa je stanje v Novi Sloveniji, ki ji predsedujete? Je po kongresu v Novi Gorici prišlo do poenotenja? Stanje je zelo pozitivno. Ta čas že izvajamo predvolilno kampanjo za nastop na lokalnih volitvah. S pripravljenjostjo sem na moč zadovoljen. Prepričan sem, da se bo izkazalo, da stranka nastopa enotno. In to se bo poznalo na volilnem izidu. Kakšna so pričakovanja? Kaj bi šteli za uspeh? Če bo izid boljši kot pred štirimi leti, bo to prav gotovo uspeh. Kako to, da v koaliciji podpirate skupna kandidata, Franceta Arharja v Ljubljani in Gregorja Pivca v Mariboru? Menimo, da so tako v Ljubljani kot v Mariboru potrebne korenite spremembe in da je skupni pristop tistih, ki se zavzemamo za spremembe v obeh mestih, najboljša stvar. V naši stranki smo te odločitve prepustili lokalni ravni. V primeru Ljubljane so se že odločili za Franceta Arharja. Podpiram gospoda Arharja, ker sem prepričan, da lahko Ljubljani prinese to, kar mesto najbolj potrebuje. To so zdrava pamet, prava gospodarnost in ne nazadnje poštenost. Kar se tiče Maribora, dogovori še niso končani, so pa zelo blizu konca. Demokracija ■ 371x1 ■ 14. september 2006 Kako ocenjujete delo vlade? Ste zadovoljni s položajem NSi v koaliciji? NSi je odigrala ključno vlogo pri sestavi te vlade in tudi pri izvajanju skupnega programa. Prevzeli smo odgovornost na več odločilnih področjih. Glede dela vlade je predsednik vlade dejal, da je zadovoljen, in temu ne bi imel kaj dodati. Mislim, da koalicija v primerjavi s koalicijami iz preteklosti deluje kar dobro. Bili smo enotni pri reševanju marsikaterih nalog. Tako kot povsod se sem in tja sicer pojavijo težave, ampak do sedaj smo bili vedno zmožni rešiti zadeve s skupnimi močmi. Prepričan sem, da bo tako tudi v prihodnje. Kaj so bistvene točke programa, s katerim greste na lokalne volitve? Gre predvsem za to, da v NSi res verjamemo v lokalno samoupravo. Kot finančni mini ster sem se zavzel, da smo občinam zagotovili več sredstev, in sicer v višini, ki je v zgodovini samostojne Slovenije še ni bilo. Seveda to prinaša tudi večjo odgovornost. To odgovornost lahko nosijo samo odgovorni ljudje. Verjamem, da so tisti, ki jih ponuja Nova Slovenija, zmožni prevzeti to odgovornost. Gre za poštene ljudi, ki so zmožni gospodarno ravnati in dejansko uresničiti to, kar si vsi želimo - da bi demokracija in splošna blaginja v Sloveniji lahko zares zaživeli. Kako je podelitev nagrade za finančnega ministra leta s strani ugledne britanske revije The banker vplivala na vaše delo? Zame je nagrada prišla popolnoma nepričakovano. To je spremenilo tudi ozračje v tistem obdobju, ko sem bil tarča zelo velikih pritiskov in kritik v medijskem prostoru. Vendar tudi v Sloveniji kot marsikje drugod velja, da ima ocena s strani neodvisnega tujega vira veliko večjo težo (»Nemo profeta in patria sua.«). Prav gotovo je podelitev priznanja pomenila sprostitev. S še večjim zagonom sem poskrbel za izvajanje tistega, k čemur smo se zavezali v koalicijski pogodbi. Imate ob vsem delu kaj prostega časa in kako ga preživljate? Imam zelo malo prostega časa. Sprostitve ni veliko - tu pa tam sprehodi z ženo, včasih, a redko, greva do slovenske obale. Položaj ministra za finance je zelo odgovorno mesto, v obdobju takšnih sprememb še toliko bolj. Zato je prostega časa in sprostitve malo, kar pa res pogrešam ... 19 37 Želimo omogočiti, da bo naš kapitalski trg čim bolje deloval in da bo varčevanje Slovencev igralo pomembno vlogo v razvoju slovenskega gospodarstva. ZGODOVINA Obsodili so človeka Franc Novak Pred šestdesetimi leti je komunistično sodišče obsodilo škofa dr, Gregorija Rozmana na montiranem sodnem procesu. Leta 1995 je bila vložena zahteva po obnovi procesa, a so jo v desetih letih ljubljanska sodišča večkrat zavrnila. Temeljnih načel neodvisnega sodstva, veljavnih v demokratičnih državah, kjer je zagotovljeno načelo stroge ločitve oblasti - ločitev zakonodajne, izvršilne oblasti in sodstva - v tem in v drugih podobnih procesih po vojni niso upoštevali. Sodišče je bilo tribunal s političnimi cilji, s pravnega stališča je bilo torej nekompetentno, je pred desetimi leti, potem ko je za potrebe obnove procesa napisala ekspertizo o medvojnem delovanju škofa Rožmana in povojni obsodbi na montiranem stalinističnem procesu, zapisala zgodovinarka Tamara Griesser-Pečar. Nepravna sodba 13. novembra 1994, pred vložitvijo zahteve za obnovo procesa proti škofu Gre-goriju Rožmanu, je takratni republiški javni tožilec Anton Drobnič 38 o sodbi, ki jo je leta 1946 nad civilistom izreklo revolucionarno vojaško sodišče, za Družino dejal, da je sodba »sestavljena iz polresnic, ideološko-propagandnega besednjaka tedanjega komunističnega režima, iz sprevračanja običajnega pomena besed in pojmov, iz vrste namigovanj in celo neposrednih laži«. O kazenskem postopku pa je dejal, da je »tako po obliki kot po vsebini srhljiv primer povojnega partijskega sodstva, ko je bilo kazensko pravo uporabljeno za ideološke in politične namene«. Čeprav je bila krivda v pravnem smislu vedno samo subjektivna, to se pravi, da mora sodišče predložiti dokaze, da je vsak posamezni obtoženec zagrešil protipravno dejanje, in mu dokazati osebno krivdo, ter da nihče ne more biti obsojen zaradi svojega svetovnega nazora, prepričanja ali politične usmeritve, je bila uvodna skupna obtožba proti celotni skupini obtožencev pavšalna in splošna. Vsebovala je očitke, ki že zaradi posebne vrste različnih navedenih deliktov niso mogli veljati v enakem obsegu za vse. Vojaško sodišče je v splošnem delu skupino pavšalno obsodilo za izdajo ljudstva in države ter vojne zločine. Pravnih meril ni upoštevalo. Termin »izdaja ljudstva« je (bil) politični, ne pa kazenski termin in za to zanj ne bi smel biti nihče obsojen. Selekcija dokazov v drugem delu obsodbe je sodišče konkretiziralo dejanja vsakega posameznika, pri čemer je povsem očitno, da ni bilo povezave med dejanji obsojencev. Tudi v tem delu sodišče pravnih načel ni upoštevalo. Tako npr. ni dopustilo vseh dostopnih dokazov in prič. Niti eden od duhovnikov iz Rožmanove bližine, ki so ostali v Sloveniji - npr. Stanislav Lenič, Anton Vovk, dr. Ignacij Nadrah - ni bil povabljen na sodišče, da bi pojasnil škofovo delovanje. Mati Toneta Tomšiča ni smela pričati v prid škofa, ker »bi s tem žalila najgloblje občutke slovenskega naroda«. Sodišče tudi ni upoštevalo motivov za določena dejanja, to pa je edino merilo za ugotovitev krivde posameznika. Poslušalci, ki so jih izbrali krajevni organi Ozne, so spremljali proces z neumestnimi klici in tako uprizorili ozračje političnega linča. Pravne maksime in dubio pro reo (v dvomljivem primeru je treba obtoženca oprostiti) sodišče ni upoštevalo. Ponaredki in laži sodba je bila napačna v vseh trinajstih točkah, ki so se nanašale na ljubljanskega škofa. Niti gola dejstva niso povsem ustrezala resnici. Tako npr. škof Rožman ni nikoli poslal Mussoliniju lojalnostne izjave. Izjava, ki je bila leta 1941 objavljena v Slovencu in Jutru, je bila Grazi-olijev ponaredek. Kljub Vovkove-mu pisnemu pojasnilu in priloženi avtentični izjavi, naslovljeni na visokega komisarja Graziolija, ki Demokracija • 37/xi • 14. september 2006 Škof Rožman na vratih ljubljanske stolnice (četrti z leve) ;odovine 20. stoletja * < zaj.arazred gimnazije Repetov ideološkopristranski učbenik ZGODOVINA je izredno skopa in se natančno drži cerlcvenega prava, po katerem mora Cerkev oblast vzeti na znanje, sodišče tega ni upoštevalo. Celo Franček Saje je moral leta 1951 v svoji »znameniti« knjigi Belogardizem priznati, da objavljena izjava ni bila avtentična. Kljub temu je bil v učbeniku za 4. razred gimnazije Naša doba (založba DZS) leta 1995, katerega avtor je zgodovinar Božo Repe, objavljen faksimile Graziolijevega ponaredka, ne da bi Repe to kje pojasnil. Prav tako škof ni bil organizator protirevolucionarnih vaških straž in tudi podatek o sestanku 17. februarja 1942 na škofiji je očiten ponaredek. »Obsodba« Cerkve Moralna in pravna ocena predloženih dejstev je bila zgrešena in popolnoma prežeta s takratnim političnim in ideološkim duhom. Bilo je več kot očitno, da ni šlo samo za obsodbo škofa, ampak so hoteli z njo onemogočiti tudi Katoliško cerkev kot ustanovo. Škof Rožman je iz skrbi za slovensko prebivalstvo in preživetje slovenskega naroda v zelo širokem pomenu besede sodeloval s političnim aparatom oblasti. Nikoli pa ni podpiral okupatorskih sil in tudi z njihovimi cilji se ni nikoli identificiral. Kot italijanski in nemški okupatorji je sicer odklanjal komunizem, toda komunistično ideologijo in prakso je obsojal zaradi verskega prepričanja - podobno kot papeži od samega začetka. Rožmanovo »sodelovanje« (kolaboracijo) je treba videti pred kulisami manjkajoče alternative. Dejavnosti škofa Rožmana med okupacijo Slovenije ni mogoče razumeti, če ne upoštevamo razlogov za njegove stike z okupacijskimi silami, ki so jih komunisti škodoželjno razlagali kot kolaboracijo. Z ignoriranjem okupatorske sile ne bi dosegel prav nič (razen moralnega vidika, ki pa v razmerah okupacije, vojne in hudega revolucionarnega nasilja ne bi štel veliko). Nasprotno, s takšno držo bi samo škodoval, saj bi se okupator iz maščevanja strože vedel do Slovencev, vernikov, duhovščine in do škofa. Poleg tega ne bi mogel posredovati za mnoge ljudi, kar je škof Rožman na veliko počel. Prav vsa dejanja, ki so mu jih očitali - in zaradi ka- terih je bil tudi »obsojen - je delal zato, da bi pomagal ljudem (posameznikom ali skupinam) v težkih situacijah. Tudi ob razvpiti domobranski prisegi je maševal zato, da bi ljudem pomagal (da bi jim dal duhovno oskrbo). Ne s pismi, ne s spomenicami, ne s svojimi obiski, gostitvami na škofiji ali s svojo navzočnostjo na javnih prireditvah ni nikoli nastopil zato, da bi podprl okupatorja, ampak je vse to počel, da bi olajšal življenje ljudi. Nekatera dejanja so mu očitali tisti, ki so počeli in bili odgovorni za strahotne zločine nad slovenskimi ljudmi - in so hoteli uničiti tudi škofa in Cerkev. Reševanje Življenj Povojna literatura je popolnoma napačno interpretirala sestanek v škofijskem dvorcu 12. septembra 1942. Ljudje so na eni strani trpeli pod nasiljem partizanov, na drugi zaradi maščevalnih dejanj okupatorja. Škof je poklical k sebi predstavnike meščanskih strank (nekateri pomembni so bili v ilegali in je bilo zato njihovo delo zelo oteženo), Slovenske zaveze in kulturnih ustanov, saj sta mu generala Mario Roatta, komandant italijanske vojske v Sloveniji in Dalmaciji, in Mario Robotti, poveljnik XI. armadnega zbora, avgusta zagrozila, da bosta izselila oziroma pobila večje število Slovencev in razveljavila pravice, ki so jih Italijani s konstitucionalno uredbo dali Slovencem v kulturnem in gospodarskem pogledu, če se ne bodo postavili proti partizanom. Ti so do takrat umorili vrsto duhovnikov in na stotine slovenskih civilistov - povečini iz ideološko-revolucionarnih »razlogov«. Kljub nejasnemu izidu sestanka je moral škof Rožman Italijanom odgovoriti (bil je čas ostre italijanske ofenzive in nasilja). Z njegovo vestjo je bilo nezdružljivo, da bi zaradi njegovega molka Italijani uresničili grožnje. Še isti dan je poslal pismo, ki ga, po dikciji sodeč, ni napisal sam. Iz spomenice jasno izhaja, kar so želeli sestavljavci tega dokumenta. Prvič, niso hoteli izselitve, drugič, želeli so neke vrste slovensko oboroženo policijo (z okupacijo je okupator odpravil slovenske varnostne organe, zato partizanskih umorov ni nihče Slovensko ljudstvo izreka zahvalo in vdanost Duceju Vd«noilnl il|*Tl l|iA!|Muka|« i*of« In U.ltrpniko. ilonmkcg* Ij.diiM ob Ijodolinikcm dnem poiUni Duceju DikcI Manipulacija v Repetovem učbeniku raziskoval, storilcev preganjal in nasploh srbel za varnost in red), in tretjič, poskusili so se spoprijeti z italijansko samovoljo. Poleg tega se je škof Rožman nekaj dni pozneje, 26. septembra 1942, formalno pritožil zaradi nedopustnih posegov Italijanov. V dvajsetih točkah je med drugim zahteval strogo pravičnost in popolno zakonitost v duhu rimskega prava, veljavnost predvojnih zakonov - razen v izjemnih primerih osebno svobodo, nedotakljivost stanovanja in lastništvo ter svobodo kulture. Zahteval je tudi, da Italijani izpustijo iz zaporov in internacije vse, ki niso zadržani zakonito, in zahteval vzpostavitev javnega reda in miru. (Ne)spoma prisega Zgodovinarka Tamara Griesser-Pečar je zapisala, da bi samo v enem primeru lahko sklepali, da je škof Rožman prestopil meje potrebne distance. To naj bi bilo 20. aprila 1944, ko je na ljubljanskem stadionu bral tiho mašo pred (zaradi očitkov razvpito) domobransko prisego - ta je bila sicer v odsotnosti nemških vojakov, poleg tega, kar je najpomembnejše, jo je nemško vojaško poveljstvo izsililo, s čimer je domobransko vodstvo potisnilo v kot (okoliščine prisege je natančno prikazal zgodovinar dr. Boris Mlakar v svoji knjigi Slovensko domobran-stvo). Nemci so prisego izkoristili v propagandne namene - odtod tudi razvpite slike s prisege. A tudi pri tem moramo ugotoviti, je dodala Griesserjeva, da je po škofovih besedah in poročilu tajnika Leniča to naredil z zelo težkim srcem. Če preučimo in premišljeno ovrednotimo izjave, postane jasno, da je bil škof Rožman v hudi dilemi. Kot dušni pastir je želel vsakemu posameznemu vojaku pokazati, da ima oporo v Cerkvi. Kot škof je stremel za tem, da enot, ki so se bojevale proti revolucionarnemu nasilju, ne bi pustil samih v njihovem izjemno težkem položaju. Ni želel dati povoda, da bi Nemci, kot je grozil Rosener, razpustili te vojaško-var-nostne enote, čeprav je sodelovanju z Nemci (načelno) nasprotoval. Preštudiral je besedilo prisege in se šele po intenzivnem izpraševanju svoje vesti in pod pritiskom končno odločil, da bo bral mašo. Zavzel je stališče, da sploh ni šlo za prisego Hitlerju, saj je bila stara prisega kralju in jugoslovanski državi še vedno veljavna. V tej obliki mu je navzočnost pri katoliških vojakih uspelo uskladiti z lastno vestjo. Slabi nameni Griesserjeva je dodala: »Dejansko pa je to dejanje še vedno težko razložiti in ostaja škofova šibka točka. Njegov nastop je bil za okupacijsko silo propagandno dejanje, čeprav sam tega ni niti najmanj želel. Rožman prisege s svojo navzočnostjo nikakor ni nameraval poudariti niti ni hotel Nemcem služiti kako drugače.« O škofovi »šibki točki« bi težko govorili, saj je zgodovinarka dovolj jasno pojasnila okoliščine prisege in škofove navzočnosti na stadionu. Škof ni imel slabih namenov, ampak nasprotno: s svojo navzočnostjo je želel domobranskim vojakom, ki so bili v težki situaciji, pomagati. To je najbolj pomembno. Vse drugo so malo pomembni očitki - kot vemo, pa je teh bilo vse do danes veliko in so bili izrazito škodoželjni. Nemci so njegovo navzočnost res fotografirali in izkoristili za propagandne namene. Tu so jih komunisti in njihovi apologeti vse do danes lepo posnemali. Ene in druge so vodili izrazito slabi nameni. Tisto, kar pri prisegi edino nekaj šteje, je, da je bila izsiljena, da so bili domobranci v težkem položaju in da jim je škof želel pomagati. Prisega je posledično življenja reševala, komunistično-partizan-sko nasilje pa jih je jemalo. IS Demokracija ■ 37/xi • 14. september 2006 39 ZGODOVINA 750 let mesta Kranja V. M. Letos Kranj praznuje 750. obletnico prve omembe kot mesta, zato je Gorenjski muzej v Mestni hiši v Kranju pripravil razstavo z naslovom In civitate Chreinburch - 750 let prve omembe mesta Kranja. Kranj se je kot pravo srednjeveško mesto začel razvijati v 13. stoletju, o čemer pričajo pisni zgodovinski viri. Vendar ne smemo zanemariti tudi nekaj prejšnjih obdobij. O dolgi naselitvi v starejših dobah govorijo bogate arheološke najdbe evropskega pomena. Carnium, Creina ... Ime naselbine nad sotočjem Save in Kokre - Carnium nam v 7. stoletju prvič posreduje neznani ravenski kozmograf. Iz leta 973 je znana trgovska pot Via Chreinariorum, ki je potekala po Sorškem polju. Ime kraja se kot Creina prvič omenja 1060 v briksenških tradicijskih listinah. V tem času je bila tu namreč utrdba briksenških škofov, ki so si poleg blejske pridobili tudi posest severno od Kranja. Pomembno vlogo je imel v procesu nastajanja dežele Kranjske, saj je bilo tu vo- jaško in upravno središče dežele s sedežem mejnega grofa. Tako je bil najpomembnejši kraj dežele, njegov pomen pa je dvigoval tudi sedež prafare (10. stoletje). V drugi polovici 12. stoletja so grofje Andeški postali namestniki mejnega grofa na Kranjskem. Središče njihove posesti je bilo sicer v Kamniku, vendar jim je pripadal tudi uradni sedež v Kranju in krajišnikov fevd v kranjski kotlini. Bili so ustanovitelji mesta, mesto je od njih dobilo mestne pravice (različne privilegije) in grb (rdeč orel na modrem polju). Civitate Chreinburch Listina z datumom 18. junij 1256, napisana v Beljaku (hrani jo državni arhiv na Dunaju), v kateri koroški vojvoda Ulrik III. Španhajmski podeljuje Ortenburžanoma, grofoma Henriku in Frideriku, zemljišče za utrdbo v mestu Kranju, prvič omenja mesto Kranj (civitate Chreinburch). Kranj je bil že pred tem mestna naselbina, saj se njegovi prebivalci meščani omenjajo že leta 1221. V prvi polovici 13. stoletja so na Kranjskem in južnoštajer-skem območju nastajala najstarejša slovenska mesta (Ljubljana, Kamnik, Ptuj), med katera spada tudi Kranj. Za srednjeveško mesto je značilna mestna samouprava, ki so jo sestavljali občina (srenja) meščanov, mestni svet in mestni sodnik. Občina meščanov in mestni sodnik se prvič omenjata leta 1309, mestni svet pa se je oblikoval v sredini 14. stoletja. Takrat je bil Kranj pod oblastjo Habsburžanov, ki so mesto dajali v zastavo različnim fevdalcem, med njimi grofom Celjskim. Razvoj Kranja Kranj je skozi stoletja veljal za sejemsko mesto. Zametki preprostega trgovanja spadajo že v čas nastanka prafare, ko so ob cerkvenih proščenjih ob cerkvi menjavali različno blago iz mesta in ožje okolice. Kot gospodarsko središče bližnje okolice je prerasel v gorenjskega. Z različnimi izdelki in pridelki so trgovali na tedenskih in dveh letnih sejmih (pomladanski Markov, jesenski Tilnov), v 17. stoletju pa je dobil še tretji letni sejem, namenjen prodaji živine. Kranjski sejmi so bili znani daleč naokrog in so uživali velik ugled. Kranj je imel vlogo tudi v tranzitnem prometu, predvsem v trgovanju z žitom, železom in obrtniškimi izdelki. Za tovornike, ki so prihajali ali odhajali čez Ljubelj in Jezerski vrh, je bil Kranj prva pomembnejša postaja na Kranjskem oziroma južno izhodišče za nadaljnjo pot. Zaradi obsežnega trgovanja so morali Kranjčani skrbeti za neoviran prehod čez Savo in Kokro. Viri dokazujejo, da sta mostova čez reki stala že v 13. stoletju. S kranjsko trgovino se je ves čas bojevala za prevlado podeželska, zato je mesto poskušalo pridobiti monopol. Enako je bilo v obrti. Meščani so se preživljali z različnimi obrtmi, ki pa so imele tekmece v okoliških kmečkih vaseh (npr. v 17. stoletju sitarstvo in platnarstvo v Stražišču in Bitnjah). Za najstarejšo obrt v Kranju velja mlinarstvo ob Savi in Kokri. Obrtniki so se od 15. stoletja združevali v rokodelskih cehih. Mestna veduta V 17. stoletju so mesto začeli širiti proti severu, kjer so na vrhu Jelenovega klanca zgradili kapucinsko cerkev in samostan, ki sta delovala do reform cesarja Jožefa II. ob koncu 18. stoletja. Mesto je iz Utrinek z razstave 40 Demokracija ■ 37/xi • 14. september 2006 ZGODOVINA leta v leto drselo v večje dolgove, gospodarstvo je nazadovalo. K obubožanju so pripomogli tudi večji požari. Kot biser je izstopala v obliki piramide grajena veduta mesta s cerkvenimi zvoniki, obzidjem in obrambnimi stolpi, ki je bila ena najodličnejših na Slovenskem, kar nam je ohranil topograf Mathias Merian. Veduta se je spremenila ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja, ko so odstranili večino obrambnih naprav. Društva, Čitalnice Na začetku 19. stoletja je bil Kranj v upravi Ilirskih provinc. Dobil je svojo občino (merijo), ki je obsegala mesto z okolico, in za kratek čas tudi državno gimnazijo. V četrtem desetletju je tu živel in umrl pesnik France Prešeren, ki je s somišljeniki zaznamoval revolucionarno leto 1848. V dobi ustavnosti se je razmahnilo društveno življenje. Središče narodnega in kulturnega prebujenja je leta 1863 postala Narodna čitalnica, kateri so se do prve svetovne vojne pridružila še druga društva. V šestdesetih letih je mesto dobilo dvojezično nižjo gimnazijo. Z odprtjem gorenjske železnice (1869/70) je zaradi pritoka cenejših izdelkov obrt v mestu nazadovala Odprle so se možnosti za razvoj manufaktur in manjših industrijskih podjetij: kocarija Valentina Ple-iweisa in Fidelisa Terpinca, usnjar-na Karla Pollaka, umetni mlin Leopolda Jugovica. Umetni mlin je leta 1894 kupil Peter Majdič, ki je bil eden največjih industrialcev v južnem delu Avstro-Ogrske. Širjenje Kranja Kranj je bil ob vstopu v 20. stoletje podeželsko trgovsko-obrtno mesto z nekaj manjšimi industrijskimi obrati. Po prvi svetovni vojni je skupina podjetnih meščanov, članov novega občinskega sveta, na čelu z županom Cirilom Pircem dejavno posegla v gospodarski razvoj mesta in vanj pritegnila tuji, predvsem češki kapital. V dvajsetih letih so predvsem na desnem bregu Save začele delovati velike tekstilne tovarne (Jugočeška, Jugobruna, Intex, Tekstilindus) in tovarna gumijevih izdelkov Semperit. Temu zgledu so sledili domači podjetniki in trgovci, ki so ustanavljali manjše tekstilne in konfekcijske proizvodne obrate. Kranj je postal drugo najpomembnejše tekstilno središče v Sloveniji. Industrializacija in številne možnosti zaposlovanja so v Kranj privabljale delavce iz okolice in število prebivalstva v mestu je naglo naraščalo. Širjenje Kranja zunaj starega mestnega jedra, potrebe po infrastrukturi in pomanjkanje stanovanj so narekovali pripravo novega mestnega urbanističnega načrta. Leta 1936 so bila kranjski občini priključena tudi okoliška naselja. Razstava Na razstavi v kranjski Mestni hiši so prikazani glavni dejavniki, ki so v preteklosti zaznamovali razvoj mesta in mu v posameznih dobah dajali svoj pečat. Od 13. pa vse do 20. stoletja so bili za gospodarstvo mesta pomembni sejmi in trgovina. Obrtniki, združeni v cehe, so zadovoljevali predvsem potrebe mesta, v 19. stoletju so nastajale prve manufakture, kasneje že tudi prva industrijska podjetja. V 20. letih preteklega stoletja je z vlaganji predvsem češkega kapitala zacvetela tekstilna industrija s številnimi novimi tovarnami in veliko zaposlenimi. Po drugi svetovni vojni se je pomen industrije še povečal, predvsem s pomembno elektro in gumarsko, pa tudi še tekstilno in čevljarsko panogo, ki so zaposlovale veliko delavcev. Številni novi priseljenci v mesto so narekovali tudi hitro širitev Kranja, predvsem z novimi stanovanjskimi soseskami. Razstava se dotika tudi nekaterih oblik meščanskega življenja, kulture ter velikih urbanističnih sprememb v novejši dobi. Avtorici razstave sta višji kustodinji Monika Rogelj in Marjana Žibert. S Štajerci, POZOR! Radio Ognjišče boste od 29. avgusta lahko ujeli na spremenjeni frekvenci 104,5! Prijetno poslušanje! RADIO OGNJIŠČE Demokracija • 37/XI -14. september 2006 41 Petra Janša, foto: vir STO/ Bobo, B. Kladnik Lipica je zaselek s kobilarno na kraški planoti južno od Sežane. Svetovni sloves _ si je pridobila z vzgojo pasme konj lipicancev, imenovanih po Lipici, ki je izvirno slovensko ime (lipica - majhna lipa). Kobilarna je bila ustanovljena leta 1580, ko je avstrijski nadvojvoda Karel kupil Lipico prav s tem namenom. V njej so se ukvarjali z vzrejo domačih kraških konj, kupili pa so tudi več andaluzijskih žrebcev in kobil za križanje. S križanjem so vzgojili novo pasmo, belega lipicanca. Kobilarna Lipica je edino zaokroženo in neokrnjeno srednjeveško kmetijsko posestvo pri nas ter eden najlepših kulturnozgodovinskih spomenikov Republike Slovenije. Od 22. do 24. septembra se lahko udeležite prireditve Dnevi Kobilarne Lipica in spoznate zibelko konj lipicanske pasme. Andaluzijski konj na KraSU Zgodovina Lipice je tesno povezana s Habsburžani, ki vladajo obsežnemu delu baročne Evrope in zato potrebujejo konje. Ob dej stvu, da je med konji takrat veljal za idealnega španski, in ker je Kras po svoji zemlji in podnebju najbolj podoben Španiji, odločitev nadvojvode o izbiri posesti na Krasu za dvorno kobilarno ni prav nič presenetljiva. Po odhodu Turkov v zadnjem navalu leta 1545 je ostal letni dvorec tržaškega škofa bolj ali manj poškodovan in zapuščen. Nadvojvoda Karel, tretji sin cesarja Ferdinanda I. Habsburškega, leta 1578 izbere škofovsko posest za potrebe prihodnje dvorne kobilarne in 19. maja 1580 podpiše pogodbo o prevzemu posesti. Leta 1581 nakupijo v Španiji 24 plemenskih kobil in 6 plemenskih žrebcev. Po končanih obnovitvenih delih prvi upravnik kobilarne Franc Jurko leta 15 85 sporoči nadvojvodi, da je obstoj kobilarne zagotovljen. Na dunajskem dvoru v času cesarja Jožefa (1705-1711) v Lipici gradijo nove objekte: hlev za plemenske žrebce (Velbanca), cerkev s kaplanijo, urejajo se travniki, poti in gozdovi. V letu 1729 začnejo na Dunaju graditi jahalno šolo za potrebe dvornih ceremonialov, ki kmalu zatem postane svetovno znana. Leta 1735 na slavnostnem odprtju dvorne jahalni-ce na Dunaju že nastopi 54 lipiških žrebcev. Lipiška kobilarna pa se občutno širi z nakupom novih posesti pri Postojni: Poček, Bile in Prestranek. V času vladavine cesarice Marije Terezije (1740-1780) se izoblikuje lipicanec, kot ga poznamo danes. Med letoma 1797 in 1815 prizadene lipiško kobilarno vrsta nesreč in razdejanj, v času francoske okupacije pa je čreda zaradi pogostih epidemij zdesetkana. Izvirne rodovniške knjige z vso preostalo dokumen- Lipicanec je avtohton kraški konj, oplemeniten s španskim, napolitanskim in arabskim konjem. LIPICA tacijo se v času Napoleonovih vojn izgubijo. Ko Lipica znova pripade avstro-ogrski monarhiji, se čreda vrne v Lipico, kjer se obnavljajo poškodovani hlevi, preostali objekti in skoraj povsem uničena krajina. V letu 1816 se v lipiško čredo uvede izvirni arabski žrebec Siglavy, rojen leta 1810. Na njegovem potomstvu je osnovana peta klasična linija, ki je ohranjena do danes. Obnovijo se rodovniki preživelih konj. Rodovniške knjige se vodijo v dveh izvodih; prvega ima kobilarna kot delovno knjigo, kopija se hrani v Hofburgu, cesarski palači na Dunaju. Po ukazu cesarja Franca II. je bila kobilarna okrepljena z uvajanjem plemenskega materiala večinoma arabskega izvora. Zaradi oddaljenosti od prestolnice in s tem nastalimi stroški je v upravi lipiške kobilarne oblikovan predlog o selitvi kobilarne bliže Dunaju, a leta 1848 cesar Franc Jožef naši kraji I. odloči, da kobilarna ostane v Lipici, njeno obnovo pa vodi izjemno učinkoviti general grof Karel Griinne. Leta 1892 je imenovan zadnji avstrijski upravnik lipiške kobilarne Emil Finger. Začne z obsežnimi izboljšavami zemljišč v Lipici in Prestranku ter z obnovo hlevov za oskrbo in trening. Lipicanci V Šoli Lipicanec je posebna pasma konj, po rasti srednje velik, globok in širok konj. Njegova višina je okrog 160 cm, merjena z vrvico. Žrebeta so običajno temne barve, s starostjo pa konji postanejo značilno beli. V Lipici je šest osnovnih rodov žrebcev: Conver-sano, Favory, Maestozo, Neapolitano, Pluto, Siglavy in dober ducat rodov kobil. Vsa lepota in šarm lipicanca prideta do izraza prav v gibanju, kar je lipicanca usposobilo za paradnega konja veliko bolje kot druge pasme konj. Mladi, triinpolletni žrebci pridejo iz črede v hlev za treniranje, kjer se določeno obdobje privajajo na novo okolje in kjer poteka delo najprej na lonži, tako da žrebci pridobijo zaupanje. Ravnanju z žrebci se posveča izredna pozornost, zaradi česar postanejo žrebci poslušni in spoznajo zadrževanje ali priganjanje. V tej fazi dela pridobijo pravilno držo ter enakomerno in uravnoteženo hojo. Kasneje žrebce zajahajo in tedaj morajo sprejeti in se naučiti nositi v naravni drži jahače-vo težo, izboljševati ravnotežje in se spoznati z jahačem. V drugem letu oziroma obdobju je trening usmerjen v spoznavanje in razvoj telesnih in duševnih lastnosti konja. Žrebci se naučijo vaj, kot so zavoji, veliki krogi, osmice, obrati okrog zadnjih nog, odstopanje, pravilni prehodi v galop in stranhodi. V nadaljnjem delu, ko se začne učenje visoke šole, se posveča pozornost čistim tempom, jasnim prehodom iz enega tempa v drugega, veliko časa se posveča v galopu. Sledi šolanje korektnih menjav galopa v skoku, serije menjav na določeno število galopskih skokov in končno piruete. Sledi še šolanje konj v izvajanju piaffa (kas na mestu) in passaga (lebdeči kas), sprva na roki in nato pod jahačem. V zadnjem letu šolanja se pri žrebcih razvijajo figure visoke šole do popolnosti, zlasti še menjave galopa v skoku na vsak korak. S tem je končano šolanje umetnosti jahanja na tleh in začne se šolanje NAŠI KRAJI I/elbanca ali hlev za plemenske žrebce nad zemljo, kot so elementi leva-de, courbette, capriole, pesade, ki so pravzaprav odlika lipicanskega konja. Podobno kot žrebci morajo skozi šolanje tudi kobile, vendar v največji meri skozi šolanje vožnje. Pri treh letih in pol razvrstijo žre-bice v hlev za vozni trening. Tu se najprej prav tako lonžirajo, preizkušajo pod sedlom in kasneje privajajo na vozno opremo. Sledi vpreganje žrebic samostojno in kasneje ob izšolani kobili. Kobile se učijo poslušnosti in vožnje, šele nato lahko vozijo mlade kobile skupaj. Šolanje vožnje poteka v dvovpregah in štirivpregah. Podoba Kobilarne Lipica Historično jedro Lipice je dobilo podobo sklenjene celote v prvih desetletjih 18. stoletja. Poleg graščine in Velbance so v ta sklop sodili še »magacin« za žito in manjši stanovanjski objekti okrog pripadajočega dvorišča. V nadaljevanju tako imenovana hofa, proti jugu je stala še kapela in na kraju, kjer je danes gostišče, kaplanija. V tem obdobju so že stali objekti tudi na kraju današnjih hlevov »na Kobile so primernejše za vožnjo z vpregami. Tekmovanje v dresurnem jahanju Lipicanci v naravnem okolju Kapelico Lurške Matere Božje je dal zgraditi konjeniški general Karel Griinne. jubilejnega hleva »abrihtunge«, to je hlev za dresurne konje. S tem se je tudi težišče posesti preneslo z vzpetine s starim jedrom v smeri proti Lokvi. Od prvotnega hlevskega kompleksa na kraju današnje Borjače se je pozidava širila proti JV. Leta 1852 so bili pozidani hlevi »na borjači« s pokrito jahalnico, leta 1898/99 pa »abrihtunga«. Nekoliko odmaknjen je hlev ob tržaški osi, ki je nastal že leta 1819. V sedemdesetih letih 20. stoletja so v zaledju »abrihtunge« pozidali še novo pokrito jahalnico in malo jahalnico s hlevi. Leta 1977 je bil pozidan hipodrom. Vsi našteti objekti so namenjeni izključno konjem in delu z njimi. Vsa dejavnost je skoncentrirana na tem območju, ki je po pozidavi tudi najobsežnejše, saj poleg hlevov vključuje tudi odprt prostor za prireditve in delo s konji. 19 Kobilarno je leta 1580 ustanovil nadvojvoda Karel. Galerija Avgusta Černigoja Vir: www.slovenia-tourism.si (Slovenska turistična organizacija), wwiv.lipica.org Demokracija • 37/xi • 14. september 2006 RECENZIJE Historična misel ». Založba ZRC V knjigi Zgodovina historične misli je zajeta več kot dve in pol tisočletji dolga doba nastajanja zgodovinopisja in njegovega razvoja. Na skoraj sedemsto straneh komentarjev in novih prevodov temeljnih del zahodne historične misli je mogoče najti natančen opis razvoja zgodovinopisja v grški in rimski antiki, obsežen pregled srednjeveških avtorjev s posebnim poudarkom na bizantinskem in renesančnem zgodovinopisju, premišljen izbor zgodnje novoveških in modernih avtorjev z odlomki iz njihovih najvplivnejših razmišljanj o pomenih zgodovinopisja, opredelitev razsvetljenskega zgodovinopisja, soočenje z nacionalnim in pozitivističnim načinom interpretacije preteklosti, predstavitev izvorov tako imenovanega novega zgodovinopisja, oceno vpliva postmodernizma na razvoj zgodovinopisja v zgodnjih desetietjih 20. stoletja in oblikovanje nove kulturne zgodovine, s katero smo vstopili v 21. stoletje. Izbrana besedila zgodovinarjev spremljajo uvodne predstavitve. Izbor avtorjev presega okvir literarne zgodovine »historiografov«, saj najdemo vrsto pomembnih besedil pri piscih, ki sicer spadajo v druge literarne zvrsti. Koraki v samostojnost Založba Mladinska knjiga Knjižica Slovenija. Koraki v samostojnost je pregled dogodkov iz obdobja demokratizacije in osamosvojitve Slovenije (1980-1992). Predstavlja okrog 580 dogodkov in vsebuje okrog 50 dokumentarnih fotografij. Anton Bukovnik je aktivno sodeloval v obrambnih aktivnostih za zavarovanje slovenske osamosvojitve, odtlej pa se s to problematiko ukvarja raziskovalno. Predzgodovina osamosvojitve je dolg proces, ki pa seje začel in se vse hitreje odvijal po smrti jugoslovanskega diktatorja Tita leta 1980 in se mednarodnopravno končal s sprejemom Republike Slovenije v OZN leta 1992. Potekal je v tesni povezavi s korenitimi in dramatičnimi spremembami v širšem mednarodnem okolju. Zato so v pregled uvrščeni pomembni dogodki in pojavi iz mednarodnega, jugoslovanskega in slovenskega prostora. Razpotja, izbire, spopadi ; Mladika, Trst V novem avtobiografskem delu Razpotja, izbire, spopadi povzema Miran Gregorič pomembnejše epizode svoje dosedanje življenjske poti, ki so ga odločilno zaznamovale in oblikovale, in to od otroštva naprej, prek študentskih let in delovanja v gospodarstvu vse do avtorjeve opazne angažiranosti znotraj ci- . «oP Balkonske rastline in velike posodovke vilne družbe v zadnjih letih. Pri tem jih postavlja v širši družbeni kontekst in je zato knjiga tudi ogledalo vsakokratnih družbenih razmer. Knjiga je razdeljena na vrsto pregledno napisanih poglavij, v katerih so prikazane teme, kot so: dogodki iz gimnazijskih let, na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, Udba ante portas, v mladinskih delovnih brigadah na izgradnji avtoceste Beograd-Skopje, medijski krst ali prvi veliki javni spopad z epilogom na sodišču, pravšnji za Drago, v Ljubljani, v Trbovljah, v perutninskem kombinatu v Pivki, v razburkanih vodah Luke Koper, zlato obdobje slovenske politične pomladi, civilnodružbeno delovanje na Koprskem po ustanovitvi slovenske države in najbolj aktualno - Kocijančičeva nagrada. Kemija Založništvo Jutro Kemija. Snov in spremembe 1 je izviren učbenik za kemijo v prvem letniku gimnazije, ki ga je napisal Andrej Smrdu. Snov je razdeljena na pet poglavij: Snov in njene lastnosti, Formule spojin in enačbe reakcij, Zgradba atoma, Kemijska vez in struktura snovi ter Energijske spremembe-, dodan je še kemijski slovar z dvesto pojmi. Avtorje učbenik pisal v razumljivem jeziku, zahtevnejše pojme je posebej razložil. Posebno pozornost je namenil povezovanju kemije z vsakdanjim življenjem. Precej je tudi nazornih prikazov reševanja računskih nalog, k boljšemu razumevanju pa pripomore tudi večje število primerov. Alojzij Dolhar - Planika, Kanalska dolina Dr. Alojzij Dolhar, zdravnik in planinec, se je rodil leta 1902 pri Sv. Ivanu v Trstu, umrl pa leta 1969, ko se je vračal s Slemena pod Mojstrovko, kjer se je udeležil odkritja spominske plošče štirim slovenskim alpinistom, ki so leto prej tam postali žrtve snežnega plazu. Živel in svoje zdravniško poslanstvo je opravljal v Trbižu. Med obema vojnama je bil zaveden in trden Slovenec, do smrti steber in pobudnik narodne zavesti med Slovenci Kanalske doline. Bil je Kugyjev naslednik. Slovensko planinsko središče Kanalske doline Planika iz Ukev je izdalo zbornik Dr. Alojzij Dolhar. V začetku zbornika je uvodoma objavljena njegova biografija in razmišljanje o nepozabnem nonotu, ki ga je napisal urednik zbornika in vnuk Erik Dolhar, sledijo Dolharjevi dnevniški zapiski in objavljeni članki. Razmišljanja o dr. Dolharju so napisali sin Rafko Dolhar, Dušan Jelinčič, Dorče Sardoč Slavko Tuta, Miro Kocjan, Bojan Pavletič, Drago Stoka in Janez Krušic. Usodne poti Mondena, Grosuplje Založba Mondena iz Grosuplja je izdala roman Zdravka Kaltnekarja z naslovom Usodne poti. Roman govori o naših fantih, ki so bili prisilno mobilizirani v nemško vojsko, proti koncu vojne pa so se znašli v različnih vojaških enotah. Na primeru treh bratov obravnava mnoge pomembne dogodke na nemških frontah, v partizanskih in v domobranski enoti. Avtor je uporabil številne citate iz različnih virov, največ iz medvojnega gorenjskega časopisa Karawanken Bote. Z njimi je prostorsko in časovno opredelil pomembnejše dogodke in s tem v romanu poudaril zgodovinsko noto. Sporočilo romana je, da se v vseh vojskah najdejo dobri in hudobni ljudje. Balkonske rastline * Založba Mladinska knjiga Balkonske rastline in velike posodovke je bogato ilustriran priročnik z bogato ponudbo informacij za začetnike in izkušene ljubitelje cvetja. Obsega navodila in nasvete za: pripravo osnove in ureditve balkona in terase, načrtovanje glede na kombinacijo barv in obdobja cvetenja ter seveda sajenje in nego rastlin. V drugem delu knjige je zbranih več kot 200 »osebnih izkaznic« priljubljenih in manj znanih cvetnic, dišavnic, zelenjavnih ter sadnih rastlin, primernih za balkone in terase. 44 Demokracija ■ 37/xi ■ 14. september 2006 k n j igarna Demokracija < KNJIGA MESECA SEPTEMBRA USPESNICA Med svobodo in rdečo zvezdo Avtor: Dušan S. Lajovic Obseg: 347strani. Format: 17x24,5 cm. Trda vezava. Lajovčeva knjiga je izšla pred tremi leti po objavi razvpitega seznama Udba.net, kije mnoge zelo razburil. Seznam in knjiga sta dregnila v tabu O slovenske preteklosti in sedanjosti: Udbe oziroma njenih sodelavcev. V knjigi je seznam sodelavcev Udbe, vendar je prvi del posvečen burnemu Lajovčevemu življenju: od prikaza slovenskega podjetništva med vojno, prek medvojnega dogajanja oziroma komunistične revolucije in upora zoper njo do prikaza slovenskega četništva. Sledimo Lajovčevim begunskim letom in iskanju življenjskih možnosti v daljni Avstraliji, prikazu življenja izseljencev v Avstraliji in opisu avtorjevega gospodarskega uspeha. V zadnjem delu je opisal vlogo izseljencev pri osamosvojitvi domovine, svojo gospodarsko in politično aktivnost in dodal razmišljanje o zamolčani zgodovini. ZADNJI IZVODI! Redna cena: 6.200,00 SIT/25,87 EUR Pri nakupu knjige meseca septembra 20% POPUST, vam prizn zato boste zanjo odšteli le 4.960,00 SIT/20,69 Naročniki tednika Demokracija pa 30% P OP US boste del zato boste za knjigo odšteli le 4.340,00 SIT/18,11 Akcijska ponudba velja do BO. septembra 2006 oz. do razprodaje zaiog. Obvestilo potrošnikom: informativne cene v evrih so preračunane iz tolarskih cen po centralnem paritetnem tečaju 1 EUR = 239,64 SIT. Naročam knjigo Med svobodo in rdečo zvezdo Število izvodov: Ime in priimek (ime podjetja): Datum naročila: Datum rojstva (samo fizične osebe): Ulica: Podpis in žig naročnika (samo pravne osebe): Kraj, poštna št.: Kontaktna oseba (samo pravne osebe): Davčni zavezanec: □ NE □ DA ID za DDV: Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Demokradja, p.p. 4315,1000 Ljubljana ali na faks 01 230 06 61. Naročila sprejemamo tudi po e-pošti knjigarna@demokracija.si ali po telefonu 01 230 06 66. Poštnino po veljavnem ceniku Pošte Slovenije plača naslovnik ob prevzemu. Vse cene vsebujejo 8,5% DDV. www.demokracija.si/knjigarna Nova obzorja d. o .o., Komenskega 11, Ljubljana KULTURA Dopustimo slovenščini raznolikost Lucija Horvat, foto: Bor Slana, arhiv Demokracije Študijski dnevi Draga 2006, že 41., kijih prireja Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta, so se končali s predavanjem Marka Stabeja o odnosu Slovencev do lastnega jezika. Po Stabejevem mnenju se za prihodnost slovenščine ne bi smeli bati. i ^adnji predavatelj letošnje J Drage 2006 Marko Stabej, m ^profesor za slovenski jezik in stilistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, je v svojem predavanju s poetičnim naslovom Zvezde, vrtnice in trnje vse navzoče spomnil, da se Slovenci premalo zavedamo raznolikosti slovenščine. V strokovni javnosti obstajata dva tabora - eden, ki je prepričan, da je slovenščina ogrožena, in drugi, ki je nasprotnega mnenja. Slovenščina ima v primerja« z drugimi jeziki resda malo govorcev, vendar se je s slovensko državnostjo mednarodni položaj slovenščine normaliziral. Ker je slovenščina državni jezik, po Stabejevem mnenju ni tako zelo ogrožena. Toda nova normalnost slovenščine ima danes veliko obrazov, kar večino Slovencev preseneča in česar nismo pripravljeni sprejeti. Gre za besede in oblike, ki odstopajo od norme slovenskega jezika, in prav teh odstopanj se Slovenci bojimo. Za bogatejšo slovenščino Ključno vprašanje, ki si ga je Marko 46 Stabej postavil v svojem predavanju, je, kako naj slovensko govoreči ravnamo s slovenščino. Nanj je odgovoril v štirih točkah. Prva je tako imenovana dekriminalizacija tistih govorcev slovenščine, ki glede na jezikovne norme govorijo napačno slovenščino. Nadalje bi se morali Slovenci o sebi in drugih bolje informirati, si pridobiti večje jezikovno znanje in poskrbeti za boljšo jezikovno opremljenost slovenščine. Stabej je zagovornik praktičnega odnosa do slovenskega jezika, saj je pragmatični vidik jezika pomemben tako za Slovence kot za tujce, ki se v čedalje večjem številu želijo Slovenščina, kdo bo tebe ljubil? naučiti slovenščine. Na tolikšen naval tujcev nismo bili pripravljeni, zato še vedno primanjkuje kakovostnih učbenikov, še zlasti za predšolske otroke in poslovneže, ter dvojezičnih slovarjev. Še posebej veliko je tujih študentov na študijski izmenjavi v Sloveniji: letos enomesečni intenzivni tečaj slovenščine, ki poteka ta mesec na filozofski fakulteti, obiskuje okoli 400 tujih študentov. Tudi zaradi njih, vendar ne le zaradi njih, je Stabej poudaril pomen praktičnega ravnanja s slovenščino, pri katerem si je treba predstavljati potrebe in želje govorcev. O slovenščini je govoril Marko Stabej. Slovensko ali angleško Marko Stabej je razmišljal še o tem, da Slovenci še vedno ne znamo pravilno presoditi situacije, v kateri lahko v tujem jeziku govorimo sami oziroma kdaj je bolje najeti prevajalca ali sodnega tolmača, da bi ohranili pomen in raznolikost vsebine, ki jo želimo podati. Tudi angleška imena podjetij so za nekatere pravi trn v peti, toda kaj, tako Stabej, ko nikogar nikjer niso naučili, kako se slovenska imena tvorijo. Proti koncu se je Stabej vrnil k začetni misli in sklenil z ugotovitvijo, da sta za bogato živost jezika enakovredno potrebni dve vrsti govorcev: potrebni so tisti, ki jih zelo skrbi za jezik, in tisti, ki jih to manj skrbi in bolj zaupajo govorcem. Slovenščina na prepihu udeležence Drage so tega dne pozdravili tudi predsednik SAZU Boštjan Žekš, državni sekretar Zorko Pelikan in v imenu Svetovnega slovenskega kongresa Tomaž Pavšič. Žekš, ki se je navezal na temo predavanja o slovenskem jeziku, je dejal, da smo Slovenci živeli v zaprtem okolju in poskušali braniti slovenščino z zaprtostjo. Z vstopom Slovenije v mednarodne povezave pa moramo zdaj gojiti slovenski jezik na prepihu, pri čemer se lahko marsičesa naučimo od zamejcev. E Demokracij v ■ 37/xi ■ 14. september 2006 Slovenščine se uči vse več tujih študentov, ki pridejo na izmenjavo v Slovenijo. KULTURA Evropska dediščina Napovednik dogodkov Slovesen začetek Dnevov evropske kulturne dediščine (DEKD) bo letos v Rusiji. Odprli jih bodo 21. septembra v muzeju Ermitaž v Sankt Peterburgu, odprtje bo hkrati del dogodkov ob predsedovanju Rusije ministrskemu odboru Sveta Evrope. Nato se bo 22. septembra dogajanje preselilo v državni Muzej Carsko selo, kjer bo potekala razprava o vrednotah evropske kulturne dediščine. Udeleženci razprave v Carskem selu, ki bo potekala v organizaciji ruskega ministrstva za kulturo in množične medije, sanktpeterburših mestnih oblasti in Sveta Evrope, se bodo naslonili na načela okvirne konvencije Sveta Evrope o vrednosti kulturne dediščine za družbo, ki je bila oktobra leta 2005 sprejeta v Faru na Portugalskem na sklepni V Sloveniji bodo letošnji DEKD posvečeni gradovom, utrdbam in mestnim obzidjem in bodo potekali od 23. do 30. septembra. Koordinator slovenskih DEKD je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Do danes se je v Sloveniji ohranila le dobra desetina nekdanjih grajskih stavb, še več pa je bilo uničenega, ukradenega in izgubljenega grajske- konferenci ob 50. obletnici Evropske kulturne konvencije. Govorili bodo o pomenu evropske kulturne dediščine za države, mesta in vasi ter za evropsko prihodnost v globaliziranem svetu. Izpostavili bodo rusko kulturno dediščino kot del evropske kulturne dediščine ter opozorili na potrebo po tesnejšem sodelovanju med oblastmi in civilno družbo. Posvetili se bodo tudi koristim, ki jih kulturna dediščina prinaša družbi, dediščini kot podpori za razvoj in dediščini kot orodju za državljansko vzgojo ter se ob koncu seznanili z inovativnimi praksami pri ohranjanju kulturne dediščine v Evropi. Dnevi evropske kulturne dediščine so lani potekali na Češkem v Pragi in zgodovinskem mestecu Hrudim. L. H. ga inventarja. Nekdanjo veličino in sijaj mnogih uničenih gradov je danes mogoče opazovati le še na grafikah v topografijah J. V. Valvasorja in G. M. Vischerja s konca 17. stoletja. Številni gradovi, ki so se ohranili, imajo danes nove funkcije in vsebine, ki so pogosto pogoj za oživitev, obnovo in restavratorske posege. Organizatorji letošnjih DEKD želijo gradove, utrdbe in mestna obzidja predstaviti kot nosilce spominov in zanimivih sporočil iz preteklosti ter opozoriti tudi na možnost kulturnega, gospodarskega in družbenega razvoja ter kulturnih povezovanj. Lani so bili slovenski DEKD v Piranu na temo Nesnovna (neopredmete-na) kulturna dediščina. L. H. ČETRTEK, 14.9,2006 18.15 Dvorni trg: Akademska folklorna skupina France Marolt - ljudski plesi 19.30 Cankarjev dom: Orkester Slovenske filharmonije - klasična glasba 20.00 Križanke: Jan Plestenjak - pop PETEK, 15.9.2006_ 19.00 Slovenska filharmonija: Martin Knez, kitara (Slovenija) & Ozan Buralioglu, kitara (Turčija) 19.30 Cankarjev dom: Orkester Slovenske filharmonije - klasična glasba SOBOTA, 16.9.2006_ 19.00 Pločnik: Kalinka (Rusija) - ljudska glasba 20.00 Cankarjev dom: W. Shakespeare: Hamlet. Gledališka igra Hamlet sicer sledi izvirniku, vendar je prenesena v turški kulturni okvir, na sultanov dvor v Istanbulu. Igralec Amar Selimovič je za vlogo Hamleta prejel nagrado za najboljšega mladega igralca na festivalu MESS v Sarajevu. Predstava je vpeta v čas, ki v marsičem ustreza sodobnosti z začetka 21. stoletja, v čas po 11. septembru 2001. NEDELJA, 17.9.2006_ 20.00 Cankarjev dom: Simfonični orkester Čajkovskega (Rusija) - klasična glasba. Dirigent Vladimir Fedosejev vodi orkester že od leta 1974. V Ljubljani predstavlja četrto simfonijo Čajkovskega in dva pri nas manj izvajana skladatelja. 20.00 KUD France Prešeren: Gledališče Tris (Avstrija): Viva la revolution - klovnovska predstava. Gledališče Tris sestavljajo klovnese, ki na področju klovnovskega gledališča ustvarjajo že deset let. Predstava je zasnovana kot soočenje treh med seboj zelo različnih likov. PONEDELJEK,-¡8.9-2006_ 20.00 Cankarjev dom: Perpetuum Jazzile (Slovenija) & ManSound (Ukrajina) - džez, popularna glasba. Vokalni ansambel Perpetuum Jazzile predstavlja novo, že četrto zgoščenko z imenom Čudna noč. Poleg njih nastopa eden najboljših džezovskih sekstetov a cappella na svetu ManSound, ki ga sestavljajo vrhunski poklicni glasbeniki. TOREK, 19.9-2006_ 20.00 Križanke: Josipa Lisac (Hrvaška) - pop. Josipa Lisac je v svoji dolgoletni karieri zaznamovala hrvaško glasbeno prizorišče 5 svojim edinstvenim glasbenim pristopom in pojavnostjo. SREDA, 20.9- 2006_ 19.30 Šentjakobsko gledališče: A. Kermauner: Dosje: Hiacinta Novak 20.00 Križanke: Tony Cetinski (Hrvaška) -pop Grad Snežnik RADIČ« ZELEIMI VAL 93.1 & 97.0 Mhz ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.o.o., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje Ermitaž V znamenju gradov Demokracija ■ 37/xi ■ 14. september 20m 47 FILM Izkazovanje čustev Monika Maljevič Razdrtje romantičnega razmerja nikoli ni lahko, a predstavljajte si, kako težko je zapustiti nekoga, ki premore nadnaravne moči, hkrati, pa je to nevrotična in posesivna oseba. V tej nezavidljivi zagati se znajde nadobudni Matt, ko se želi raziti s sicer lepo, toda preveč posesivno Jenny, ki pa ni navadna ženska, temveč prava superjunakinja, ki je pripravljena uporabiti vse svoje moči, da bi Matta obdržala. Ljubezenska čustva si bosta na nenavaden način izkazovala Uma Thurman in Luke Wilson. Težko se je raziti, včasih pa je to preprosto nevarno. V komediji Ivana Reitmana Moja super bivša Matt Saunders misli, da je končno našel popolno dekle, prelepo Jenny Johnson, Ja je čisto po naključju superjunakinja, G-Dekle. Ko Jenny/G-Dekle postane preveč posesivna, jo želi Matt zapustiti... a le kako se razideš z žensko, ki lahko leti, dviguje avtomobile in s svojim termičnim vidom skozi jeklo izžge luknje? Ženska, ki je dobila košarico, Jenny/G-Dekle, nad Matta spusti ves svoj bes svojih supermoči, ko si Matt najde novo dekle, sodelavko Hannah Lewis. Matt je zlomil Jennyjino srce. Zdaj kani Jenny polomiti vse drugo. Nekaj novega Ivan Reitman je režiral številne uspešne komedije, a pri svojem novem filmu se je odločil lotiti žanra na nov način. »To ni bilo lahko," pravi režiser. »Videli smo že veliko komedij z romantičnimi elementi in vse so se odvile po točno določenih zapovedih: fant sreča dekle, fant za nekaj časa izgubi dekle, potem jo dobi nazaj." Reitman je svežo zamisel, ki jo je iskal, našel v izvirnem scenariju Dona Payna, dolgoletnega scenarista in izvršnega producenta Simpsonovih. Paynov scenarij je bil povsem drugačen od klasičnih zapovedi komedije: fant se ogreje za dekle, za katero odkrije, da je superjunakinja. Payne je idejo še razdelal, saj je njegova superju- My Super Ex-Girlfriend Režija: Ivan Reitman Scenarij: Don Payne Produkcija: Gavin Polone, Arnon Milchan Igrajo: Uma Thurman, Luke Wilson, Anna Faris, Eddie Izzard, Rainn Wilson, Wanda Sykes Premiera: 14.9.2006 Distribucija: Continental Film nakinja nevrotična, posesivna in zahtevna - prava srhljiva trojica vsake romance. »Čeprav je osrednji ženski lik superjunakinja, Donov scenarij ni bil stripovska zgodba," pravi Reitman. »To ni film o superjuna-kih. Ta komedija je zakoreninjena v realnosti. Tudi če vam filmi o superjunakih ali filmi po stripih niso všeč, je v Moji super bivši veliko stvari za vas. Donov dialog je naturalističen, sodoben, oster - in zabaven." Paynova ljubezen do komedije, ki jo dokazuje morda največja komična serija vseh časov Simpsonovi, je združena z nečim, čemur on pravi čisto čudaštvo. »Ko sem odraščal, sem prebral ogromno stripov, še danes jih imam rad, nad čemer je moja žena nadvse zgrožena. Fantazija vsakega čudaka je, da bi imel superpunco za dekle, in zamisel, da bi čisto običajen možakar hodil s superdekletom, se mi je zdela zabavna." Payne dodaja, da so zamisel o tem, da ženska s supermočmi hodi z običajnim moškim, v preteklosti že obdelali, na primer v nadaljevankah Bewitched ter I Dream of Jeannie. A Payne zamisli dodaja nov preobrat: »Spraševal sem se, kaj če bi se odnos med običajnim možakarjem in super junakinjo sfižil. Kaj če bi spoznal, da je ona trčena? Takega norega bivšega dekleta si res ne želiš," pravi Payne, kar je superblaga izjava. IS Demokracija • 37/XI • 14. september 2006 RAČUNALNIŠKE IGRE V ČETRTEK OB NAKUPU VEČERA ZA SAMO 000 SIT Naročniki Večera lahko igre naročite na naslovu: ČZP Večer, 2504 Maribor. Naročila sprejemamo tudi po e-mailu knjiga@vecer.com in telefonu: 02/23 53 326, 02/23 53 322 ali 02/23 53 500. Naročeno vam bo raznašalec prinesel na dom, plačilo bo po položnicah za Večer. Zaloge so omejene. AVTOMOBILIZEM Francoski skakač Tekst in foto: Boštjan Horvat Renault megane grandtour 2,0 dCi privilege luxe Resda pri Renaultu niso poslali na trg vozila, ki je namenjeno postavljanju takšnih in drugačnih rekordov, vendar bodo tako sopotniki kot drugi udeleženci v prometu presenečeni nad njegovimi zmogljivostmi. Z novim dvoli-trskim turbodizlom s 110 kW (150 KM) je namreč tudi mega- 50 Demokracija • 37/xi ■ 14. september 2006 ne v kombijevski izvedbi postal precej poskočen. Skok se pozna na cenovni lestvici, še vedno pa gre za uporabno družinsko kombinacijo. Prepoznaven Oblikovna silhueta vzbuja pri opazovalcih deljena mnenja, vendar nekaj drži kot pribito - megane grandtour je prepoznaven, in ko ga uzrete, se ne sprašujete, za kateri avtomobil gre. Da pa vseeno ni čisto običajen megane, opozarjajo 16-palčna platišča iz lahke litine. Prepoznavni zunanjosti sledi tudi notranjost, ki je klasično 'renojevska'. Zelo TEHNIČNI PODATKI RENAULT MEGANE GRANDTOUR 2,0 DCI vrsta motorja turbodizelski, vrstni, 4-valjni, 4 ventili na valj prostornina v ccm 1995 moč v kW (KM) pri vrt./min 110(150) pri 4000 največji navor v Nm pri vrt./min 340 pri 2000 menjalnik ročni, šeststopenjski pogon na sprednji kolesi mere (dolžina x širina x višina) v mm 4500 x 1781 x 1467 medosna razdalja v mm 2686 prtljažnik v litrih 520/1600 masa praznega vozila (nosilnost) v kg 1540 (2225) največja hitrost v km/h 209 pospešek 0-100 km/h v s 8,8 poraba (po normah EU) v 1/100 km 6,9/4,6/5,4 poraba na testu v 1/100 km 7,3 cena vozila v SIT 5,753.000 prijeten ambient je odet v bež barvo, lepo, toda če je karavan prvenstveno namenjen majhnim oziroma mladim družinam, sodijo med obvezno opremo še copati in čistila, saj svetla barva kar kliče po tem, da se umaže. Voznikov prostor in položaj za volanom je udoben, vendar pa sama ergo-nomija ne navdušuje. Stikalo za tempomat je namreč nameščeno pod volanskim obročem, na zelo nedostopnem mestu, in lahko si predstavljate, kako je videti vožnja po avtocesti, medtem ko tipate in iščete stikalo za vklop. Vsa druga stikala, tako deljene klimatske naprave, ki mimogrede AVTOMOBILIZEM rekordno nizke dosežke. Tisti, ki ga bodo kupili zaradi obljubljenih pospeškov, bodo pač morali računati z okoli devetimi litri na sto kilometrov, sicer pa bo povprečje nekje med sedem in osem. O varnosti pri renaultih ni več treba dvomiti, saj so opremljeni z vsemi elektronskimi pomagali, pritrdišči isofix, serijsko s šestimi zračnimi blazinami in zavesami, mogoče pa je doplačati tudi za dve zadaj. Dokaz je pet zvezdic na testih Euro NCAP. Brez vprašanj ne gre Megane grandtour je, gledano v celoti, zelo soliden avtomobil, ki sopotnike ob prvem močnejšem pospeševanju spravi v gosto-besednost in vprašanja, kot sta, 'koliko konjev pa ima tale renault, 'je kaj predelan', postanejo pogost spremljevalec vaših voženj. Malo manj solidna je cena, ki se povzpne na skoraj šest milijonov tolarjev in bo gotovo razlog, da bo marsikateri potencialni kupec obiskal še vozila v konkurenčnih salonih. (D zelo zadovoljivo opravlja svojo funkcijo, kot radijskega sprejemnika, so potrebna kratkega ogleda, saj je treba nekaj časa, da se privadite na njihovo bolj nenavadno postavitev. Pohvaliti velja veliko odlagalnih mest, ki pridejo prav na daljših poteh, in seveda velik in lepo obdelan prtljažni prostor. Že v osnovi meri je zajetnih 520 litrov, s povečevanjem pa pridobite kar 1600 litrov uporabnega volumna. Pri opremi luxe, ki jo je imelo testno vozilo, ne boste pogrešali ničesar, tudi če spadate med največje petičneže. Za hitre očete Tisto, kar v avtomobilu najbolj navdušuje, so zagotovo vozne zmogljivosti. Dizelski motor z dvema litroma delovne prostornine proizvede 150 konjskih moči, kar je dovolj, da megane pospeši do sto kilometrov na uro v manj kot devetih sekundah. Še posebej je navdušujoče pospeševanje v drugi in tretji prestavi, kjer se kolesa zelo rada zavrtijo v prazno. Malo manj prijetna je vožnja skozi ovinke, saj se grandtour kar preveč nagiba. Povratnih informacij na prepoložnem volanu, ki ob večjih hitrostih otrdi, bi bilo lahko za malce športnejše občutke tudi več. Ko bi vsaj še menjalnik sledil odličnosti motorja, tako pa se dobro preračunanih šest prestav včasih zatika na nenatančni ročici. Testna poraba načeloma ni bila visoka, vendar tako zmogljivi dizli težko prinašajo Novice AUDI TT COUPÉ V Slovenijo je že pripeljal nov čudovit Audijev kupe TT. Navdušuje z zmogljivima bencinskima motorjema; šibkejši model s sprednjim pogonom ima 2,0 litra, neposredni vbrizg goriva, turbinski polnilnik ter 147 kW (200 KM), močnejši V6 pa 3,2 litra, štirikolesni pogon quattro ter 184 kW (250 KM). V obeh primerih so zmogljivosti odlične (pospešek od 6,6 do 5,7 sekunde, končna hitrost 240 oziroma 250 km/h), menjalniki pa šeststopenjski, lahko tudi S-tronic, Audijevo ime za robotizirani menjalnik DSG z dvema sklopkama. Osnovna cena za različico s šibkejšim motorjem se začne pri 8,66 milijona SIT, za močnejšo pa pri 10,81 milijona SIT. FORD S-MAX & GALAXY Navdušenci nad sodobnimi enoprostorskimi vozili imajo lahko spet razlog za veselje. Ford je v Slovenijo pripeljal kar dva nova modela, ki z uporabnostjo, predvsem pa z videzom širita ponudbo na nova področja. S-max je namreč prvi iz serije športnih enoprostorskih vozil, na pol poti med karavanom in velikim enoprostorcem, kot je novi galaxy. Hkrati za Ford pomeni tudi predstavitev nove dizajnerske usmeritve, imenovane 'kinetic design'. Vstopna različica je pri obeh modelih na voljo z bencinskim dvolitrskim motorjem s 107 kW (145 KM) in petstopenjskim ročnim menjalnikom. Večji poudarek je na sodobnih turbodizelskih agregatih s prostorninama 1,8 ter 2,0 litra. Galaxy ponudbo širi še s šibkejšim 1,8-litrskim turbodizlom s 74 kW (100 KM), športni S-max pa s petvaljnim turbobencinskim agregatom iz focusa ST, ki ima 2,5 litra delovne prostornine, 162 kW (220 KM), 320 Nm in šeststopenjski ročni menjalnik. Najcenejši S-max stane 4,85 milijona SIT, najcenejši s turbodizlom 5,54 milijona SIT, medtem ko je najcenejši galaxy vreden 5,56 milijona ter s turbodizlom 5,95 milijona SIT. NISSAN QASHQAI Qashqai predstavlja Nissanov odgovor na zadnje trende, ki kažejo, da se v razvitem svetu čedalje več kupcev ob razmišljanju o nakupu SUV-avto-mobila odloča za primerke z bolj kompaktnimi zunanjimi merami. Hkrati je novi Nissanov model tudi zamenjava za model almera. Mali 'murano' je zasnovan na modificirani platformi z oznako versa in je po želji kupca opremljen tudi s stalnim štirikolesnim pogonom od modela X-trail, običajne izvedbe imajo le pogon na sprednji kolesni par. Ob prihodu na evropski trg bodo za premikanje zadolženi štirje pogonski agregati. Demokracija • 37/XI • 14. september 2006 51 ZDRAVJE SIS® Bolniki z osteoartrozo se morajo gibati vsaj 30 minut na dan. Revma ni le bolezen starejših Lucija Horvat, foto: arhiv Demokracije Kadar slišimo, da nekoga muči revma, marsikdo pomisli, da je to starejši človek. Toda revmatičnih bolezni je več vrst in so ponavadi neozdravljiva vnetna obolenja, nekatera od njih pa prizadenejo poleg sklepov tudi kožo, oči in notranje organe. Za katero od revmatičnih bolezni lahko zbolijo tudi zelo mladi ljudje, včasih celo otroci. Revmatičnih bolezni je več kot sto, najpogostejše skupine pa so osteoartroza, zunajskle-pni revmatizem, s kristali povzročena sklepna vnetja, sistemske bolezni vezivnega tkiva in vnetne revmatične bolezni, kamor sodi tudi revmatoidni artritis. Čeprav revmatične bolezni lahko prizadenejo tudi mlajše ljudi, se pojavnost teh bolezni s starostjo ljudi veča. Diagnosticiranje revmatičnih obolenj je precej zahtevno, saj je mogoče, da se pri enem bolniku prepleta več bolezni. Pogosto se med seboj kombinirajo vnetne revmatične bolezni in sistemske bolezni vezivnega tkiva. Kadar je sum na katero od revmatičnih obolenj pa tudi na Sklepi so lahko trajno prizadeti. revmatoidni artritis upravičen, je potreben pregled pri specialistu revmatologu. V Sloveniji se je čakalna doba z dveh podaljšala na osem mesecev. »Velikokrat se zgodi, da pride bolnik k specialistu po nepotrebnem, ker je sam vztrajno zahteval napotnico. Treba pa bi bilo poskrbeti, da bi do specialista prišli res samo tisti, ki ga resnično potrebujejo,« meni dr. Matija Tomšič s Kliničnega oddelka za revmatologijo Kliničnega centra v Ljubljani. Osteoartroza Revmatična bolezen, ki sicer večkrat muči ženske kot moške, je osteoartroza in se večkrat pojavlja pri starejših. Prva revmatična težava, ki je znak za osteoartrozo, so bolečine v sklepih, ki so intenzivnejše med gibanjem in po njem. Kadar bolnik miruje, bolečin skorajda ni. Na prizadetih sklepih nastanejo grčaste in čvrste otekline, najpogosteje pa sta prizadeta kolka, koleni in sklepi prstov na rokah. Na prizadetem sklepu nastanejo bolezenske spremembe, sklepna ovojnica se zadebeli, nastajajo ciste in kostni izrastki, končno se spremeni tudi oblika kosti. Za osteoartrozo je značilna tudi jutranja okorelost, saj traja okoli pol 52 Demokracija • 37 na ■ 14. september 2006 ZDRAVJE Karitas PODARIMO OTROKOM V RUANDI, KONGU IN BÜRUNDIJÜ ognjišče UPANJE IN PRIHODNOST! S poslanim sporočilom SMS s ključno besedo AFRIKA na 1919 Prispevajo lahko uporabniki Mobitel CSM/UMTS ter uporabniki Sl.mohiL . Dražbi Mabitfl in SI.mobil se izpovedujeta vsem t prihodkom iz naslova tako zbranih sporočil. 2 rekreacijo proti nadležni revmi ure, da si bolnik razgiba sklepe. Za zdravljenje osteoartroze je zelo pomembna telovadba; gibanje namreč okrepi mišice in zmanjša bolečino. Dodaten pritisk na bolne sklepe kolen in kolkov slabo vpliva tudi prevelika telesna teža, zato bolnikom močno priporočajo, naj shujšajo. Za blaženje bolečin se predpisujejo paracetamol, neste-roidni antirevmatiki in opioidni analgetiki, za upočasnitev procesa osteoartroze pa zdravila, kot sta diacerin in hondroitin sulfat. Revmatoidni artritis Revma- toidni artritis je kronična vnetna bolezen, ki prizadene sklepe, v najhujši obliki celo skupaj z ob-sklepnimi deli. Ker je sistemska bolezen, je prizadeta tudi koža, oči, živci in notranji organi. Bolezen se razvija simetrično: otekli in boleči so sklepi na prstih rok, zapestja, komolci in sklepi stopal, pozneje pa se oteklina lahko razširi še na kolke, kolena in gležnje, redko na hrbtenico. Revmatoidni artritis se razvije pri okoli enem odstotku prebivalstva, ki je imelo za to bolezen gensko predispozicijo. Sprožilni dejavniki bolezni so lahko različni. Poenostavljeno rečeno gre za bolezen, pri kateri imunski sistem napade lastna tkiva in sklepe ter povzroči vnetje. Ženske zbolevajo za revmatoidnim artritisom trikrat pogosteje kot moški, in to predvsem v mlajših do srednjih letih. Potek bolezni je pri posameznikih različen. Pri nekaterih poteka blago in zelo počasi, včasih se celo umiri in potuhne za nekaj let. Na srečo je buren potek bolezni s hitrim napredovanjem veliko redkejši. Splošni znaki, ki spremljajo revmatoidni artritis, so izguba teka in hujšanje, splošno slabo počutje in utrujenost, včasih pa tudi nekoliko povišana temperatura. Pogosto se pojavi tudi slabokrvnost. Bolečine so ponavadi zelo hude in bolnika močno prizadenejo ter ovirajo pri gibanju in celo najnavadnej-ših opravilih, kot je umivanje zob. Če se vnetje sklepa po zdravljenju ne umiri, lahko pride do trajne okvare sklepnega hrustanca in trajne zmanjšane gibljivosti sklepa. »Za diagnosticiranje revmatoidnega artritisa so dovolj štiri od sedmih diagnostičnih meril, vendar je veliko bolje, če še ni prišlo do trajnih sprememb na sklepih. Takrat je šla bolezen že predaleč,« pravi dr. Tomšič. Bolnik z revmatoidnim artritisom se zjutraj od bolečin in negibljivosti ponavadi še veliko teže premika, težko se obleče in težko gre celo na stranišče. Tudi služba zaradi bolečin terja velik napor, če je bolnik sploh zmožen priti do nje. Zdravljenje artritisa Revmatoidni artritis je neozdravljiva bolezen, zato so cilji zdravljenja lajšanje bolečin, umirjanje vnetja in upočasnitev napredovanja bolezni. Če bolezni ne zdravimo, se sklepi in drugi deli skeleta deformirajo, obsklepne vezi in kite se skrajšajo, gibalna sposobnost sklepov se zato močno zmanjša; posledica je invalidnost, poleg tega lahko pride tudi do mišične atrofije. Bolniku predpišejo nesteroi-dne antirevma-tike, zdravila, Dr. Matija Tomšič boste darovali 230 SIT (0,% EUR) ki lajšajo bolečine in vnetje, ter počasi delujoča imunomoduli-rajoča zdravila, ki popravljajo delovanje imunskega sistema in tako spremenijo potek bolezni. Zelo pomembno je, da se zdravila predpišejo takoj, ko se bolezen ugotovi, ker jo je le tako mogoče dovolj učinkovito ustaviti. Na voljo so tudi biološka zdravila, ki delujejo zelo usmerjeno in brez stranskih učinkov, vendar so izjemno draga in se z njimi lahko zdravi le omejeno število ljudi. Če so spremembe na sklepih prehude, pride v poštev tudi operativno zdravljenje. Vpliv bolezni na vsakdanjik Revmatične bolezni pogosto spremlja tudi psihična pobitost, saj je dolgotrajno in nenehno bolečino, še zlasti pa nezmožnost za delo zelo težko prenašati. »V času, ko je bila bolezen v polnem zagonu, nisem mogla po stopnicah navzdol drugače kot vzvratno. Marsikomu se je verjetno zdelo nenavadno, da gre mlada ženska po stopnicah navzdol na tak način, in bilo mi je zelo neprijetno,« pravi gospa Geronijeva, ki je za revmatoidnim artritisom zbolela pri sedemnajstih. Z ustreznimi zdravili se je njena bolezen umirila. Gospa Ru-sova, ki je za revmatoidnim artritisom zbolela pri 40 letih, pa upa, da ji bo novo predpisano zdravilo končno umirilo bolezen, in pravi: »Trmasto vstajam v službi; zaposlena sem polovični delovni čas. Čeprav moram, ko pridem iz službe, najprej počivati, mi služba veliko pomeni. Živimo na podeželju in v službi pridem v stik z ljudmi, kar mi je v olajšanje.« 13 Demokracija • 37/xi • 14. september 2006 53 lifip : mSsm Neizkušene in zaletave ameriške mladeniče je na Japonskem ustavila »grška tagedija«. Amerika, imamo težavo! Lovro Kastelic, foto: arhiv Demokracije Kolumnist časnika The Dallas Moming Stars Kevin B, Blackistone je po hudem košarkarskem porazu ZDA z Grčijo zapisal; »America, we have a problem!« Ali gre za ponovitev svetovno znane in resnične ameriške polomije, ko je 321.860 km stran od Zemlje ob eksploziji rezervoarja s kisikom poveljnik vesoljskega plovila Apollo 13 James A. Lovell še enkrat ponovil »Houston, we've had a problem!«? 36 let pozneje je namreč po Blackistonu napočil čas za novo reševanje. Tokrat je na vrsti ameriški šport, ki se je ujel v zanko številnih do zdaj nekritično sprejetih porazov. Histerična košarka Grški reprezentanci je z »grško tragedijo« brez vsakršnega zvezdnika NBA (Spanoulis se bo šele v prihajajoči sezoni pridružil raketam iz Houstona) uspelo dobesedno prizemljiti ameriško visoko letečo in vase zaverovano kritiko. S preračunljivo in visoko inteligenčno predstavo je dokazala, da je evropski slog za Američane ta čas prezahteven. Komisar NBA David Stern je v zadnjem desedetju s svojimi ukrepi, ki so vsi v znamenju globalizacije košarke NBA s prirejenimi pravili, popolnoma spremenil bistvo košarkarske igre. Jo je tudi razvrednotil? Liga NBA je medtem postala prvovrsten spektakel, ki mora biti ves čas visoko eksploziven. Približno 3.000 tekem se v hitrem ritmu, ki je že na meji histeričnega, odvije vsak večer nekako takole: himna, met, zabijanje, skok, reklame, plesalke, fast food, kričanje, reklame, zabijanje, zabijanje, met, skok, reklame. Igra se je popolnoma individualizirala, tržno blago so namreč postali posamezniki in ne več ekipe. V Evropi se v nasprotju z NBA igra timsko, študiozno postavljene obrambe pa omogočijo le resnično najboljšim, da izstopijo iz »timske-ga« povprečja. Evropska igra še vedno sloni na pretkanih, izkušenih in racionalnih košarkarjih (Bodi-roga, Papaloukas, Garbajosa, Vuj-čič); ti imajo s svojim ekipnim duhom in strastjo do pristne košarke velikanski vpliv tudi na svoje naslednike, ki se v nasprotju z ameriškimi mladci že v začetku kalijo ob svojih prekaljenih idolih. Akcijski triler V Severni Ameriki je danes košarka kot nekakšen akcijski triler, v katerem so prve svetovne megazvezde s svojimi ekstremnimi fizičnimi lastnostmi. V zadnjem obdobju, ko se je igra le še pospešila, v slogu »run and gun« se vsepovprek zabija, primarne so neštete ekshibicije, slog ulične košarke (ena na ena) pa se je prek močnega vplivanja nerealnih računalniških igric in velikih multinacionalk (obutvena, tekstilna, računalniška industrija) praktično že prezrcalil na uradne košarkarske terene, so 54 Demokracija ■ 37/xi ■ 14. september 2006 ISÄiiS košarkarskemu svetu za nameček zavladali še neizobraženi mladeniči, ki s svojo nerazgledano po-javo tečejo le v eno smer - v napad. Stern si mane roke, dolarčki veselo kapljajo, pod seboj ima krdelo neizobraženih »sužnjev«, NBA je zasužnil že domala ves svet, na pravkar minulem SP na Japonskem pa jih je v polfina-lu pričakala Grčija in jih gladko ugnala. S preprosto igro, consko obrambo in kakovostnim postavljanjem blokov (pickn roll) je 11-milijonska Grčija povozila celotni stroj NBA. Diagnoza Mladcem je infantilna domiselnost (z ulic) in odvečna eksplozivnost v hipu pošla. Po In-dianapollisu 2002 in Atenah 2004 jih je znova oblila hladna evrop- ]>iiliiwlHHIIJI Ostal jim je le njihov nogomet. ska prha. Kaj zdaj? Kako naprej? Oglasili so se številni diagnostiki. Od sedaj naprej moramo pošiljati samo najboljše! Ali niso bili vsi najboljši, ki so se odzvali trenerju Krzyzewskemu, na Japonskem? Wade, James, Anthony ... Za nameček so vsi ti tudi podpisali triletno pogodbo, s katero so se zavezali, da bodo za reprezentanco igrali vse do Pekinga 2008 in s tem končno vzpostavili izginuli reprezentančni kult. Kaj pa potem krasi vse tiste najboljše, kot so Shaq, Kidd, Billups, Garnett, Bryant, Allen? Izkušnje! Proti evropskim ekipam bi morali igrati preizkušeni, bistri in še posebej uigrani! Potem bi bilo nemara še najbolje, da bi poslali kar celotno postavo prvakov NBA. Denimo letošnjo Vročico iz Miamija s trenerjem Rileyem vred ali pa kar lanske Detroit Pistons, ki težijo k obrambni in preudarni (evropski) taktiki ter so izjemno uigrani. Peterka Billups, Hamilton, Prince, Rasheed in Ben Wallace bi uničila vsakogar! Zanimiva ideja, ki pa bi bila bržkone že čez nekaj sezon utopična, saj v NBA igra čedalje več neameriških košarkarjev. Kaj pa bi denimo storila peterka, ki v svojih ekipah opravlja najbolj nesebična opravila: Ridnour, Korver, Barry, Dunleavy, Kaman? Mogoče pa bi bilo še bolje, da bi razvajene zvezde NBA pustili kar lepo doma in bi raje vpregli vse tiste ameriške legionarje, ki pravzaprav držijo pokonci evropsko klubsko košarko in jo zato tudi brez težav (Fibina pravila) razumejo. Ameriška košarka ima vsekakor še vedno dovolj rešitev ... Zato kolumnist Blackistone meni podobno kot pisec bloga CCI Chuck Swirsky: »Ali je bil poraz proti Grkom razočaranje? Da! Katastrofa? Ne!« To je pač realnost ameriškega športa, ki je v ekipnih panogah že daljše obdobje brez tako želenega primata. Blackistone Napisal je žalostin- ko ameriškemu športu ... Zmaga namreč postaja za Američane le pobožna želja. Ko je Hasim Rahman padel v 12. rundi proti Olegu Maskaevu, je šel še zadnji prestižni boksarski naslov v roke VzhodnemuEvropejcu. Za trenutek so se na prestol vrnili na Tou-ru. Potem pa dopinška sramota! Hvala lepa, Floyd Landis! Hvala tudi podobno mislečim atletom! Ali ste vedeli, da je avstralski gol-fist Geoff Ogilvy zmagal na Odprtem prvenstvu ZDA? Rana peče že tretje leto zapored. Tudi Ryder-jev pokal je šel znova v roke Evropejcem. Finalni poraz Roddicka na Odprtem prvenstvu ZDA, ki je proti Federerju prav tako poskušal z igro na moč, je bil le še eden v nizu. Proti švicarski prefinjenosti pač ni šlo. Švicarji kraljujejo tudi na najbolj prestižnem jadralskem tekmovanju America's Cup. Kar je bilo nekoč za Američane samoumevno, že od leta 1995 ni več. Na ZOI razen Millerjevega pijančevanja niso storili ničesar ... Bejzbol je njihov nacionalni ponos, a so jim ga na World Baseball Classic spodkopali Japonci. Kaj imajo skupnega s Togom? Nikogar niso premagali na SP v nogometu. Še dobro, da imajo svoj (ameriški) nogomet (NFL)! 13 Igre bogatih Esad Babačič Tudi tokrat bo liga prvakov v znamenju vojne najbogatejših klubov, ki so spet tekmovali, kdo bo pokupil več odličnih nogometašev. Posledica bogataških igric je popolna nemoč revnih, ki lahko le še sodelujejo, zmagajo pa ne več. Vsaj na papirju ne. Edina poživitev je poplava vzhodnoevropskih klubov, ki pa bodo očitno igrali le stranske vloge. Težko je namreč verjeti, da bo na račun »prišlekov« kateri od bogatih obtičal v zgodnji fazi tekmovanja. Morda se lahko v igrice velikih vmeša ruski ponos CSKA Moskva, drugi pa bodo bržčas topovska hrana bogatim angleškim in španskim klubom. Obvezni program bo sicer okrnjen, saj ne bomo videli Juventusa, zato pa bosta toliko bolj zagrizena Milan in Inter, ki branita čast italijanskega nogometa. Najzvestejši navijači Interja čakajo naslov že od leta 1965. Če sodimo po okrepitvah, ki so si jih omislili pri Barceloni in Chelseaju, pa bodo morali nanj počakati vsaj še eno leto. Prvaki so dokončno zaprli vse poti do svojih vrat, ko so pripeljali Thurama in Zambrotto, tako da bodo že tako supe-riorni Katalonci močnejši kot kadar koli. Na ta način so se odzvali na nakupe Chelseaja, ki je pripeljal Andreja Ševčenka, Michaela Ballacka in Ashleyja Cola. Zanimivo, oba favorita se bosta dvakrat pomerila že v predtekmovanju, tako da se bosta lahko še bolje spoznala. Nobenega dvoma ni, da bo vsaj eden od njiju na koncu v velikem finalu, za katerega pa je še kar nekaj resnih kandidatov. Ze omenjeni Inter seje okrepil z zvenečimi imeni, kot so Ibrahimovič, Crespo, Vieira in Grosso, toda zelo verjetno je, da se bodo črno-modri v odsotnosti Juventusa in po hendikepu Milana usmerili na osvojitev scudetta. Popolnoma prenovljeni Real računa predvsem na železno disciplino Fabia Capella, ki bo iz ozadja prežal na svojo priložnost. Svoj pohod na evropski vrh bo gotovo nadaljeval Arsenal, ki se zanaša na svoje preverjene kadre, tako da uigranost ne bo vprašljiva. Prav nič prizanesljivi ne nameravajo biti pri Manche-stru Unitedu, kar velja tudi za Bayern, ki se sicer pritožuje, da ne more več slediti najbogatejšim evropskim klubom. Toda Bavarcem ni nikdar manjkalo pregovorne bojevitosti, s katero so lomili tudi močnejše od sebe. Nekje tu, v boju za četrtfinale, sta tudi Lyon in močno okrepljena Valencia. Seveda ne smemo pozabiti na skrajno nepredvidljivi Liverpool, ki se je že poslovil od domačih ambicij, zato se bo moral spet reševati skozi ligo prvakov. Pred dvema letoma je že dokazal, da mu takšna vloga ustreza, in zakaj ne bi vaje ponovil še enkrat. Kljub evidentni premoči nekaterih moštev bo tudi tokrat odločal navdih, na krilih katerega je mogoče poleteti tudi čez še tako visoke pregrade. Kdor bo imel največ inspiracije v pravem trenutku, bo letos odnesel žlahtni naslov. Demokracija ■ 37/xi • 14. september 2006 55 Nedavni požar v Medvodah je povzročil ogromno gmotno škodo. Milijoni izginili v zubljih Bogdan Sajovic, foto: Bor Slana Požar, ki je zajel stavbo nekdanje tekstilne tovarne v Preski pri Medvodah, je povzročil za okoli sedemsto milijonov tolarjev škode. Človeških žrtev na srečo ni bilo, laže so bili poškodovani trije od okoli dvesto gasilcev, ki so se bojevali s plameni. Polaganje strehe na tovarniški hali v Medvodah je pripeljalo do velikega požara, ki je pogoltnil okoli sedemsto milijonov tolarjev vrednosti. V Preski pri Medvodah je bila nekdaj tekstilna tovarna. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je šla tovarna v stečaj. Prostore so prodali različnim kupcem, ti pa so si nato v stavbi uredili prodajalne, delavnice in skladišča. Sčasoma je bilo treba obnoviti tudi streho in prvi dnevi septembra so bili dovolj topli ter suhi, da so se delavci lotili te naloge. V torek okoli šestnajste ure pa je pri polaganju hidroizolacijske folije zagorelo. Ogenj se je začel bliskovito širiti po približno tisoč petsto kvadratnih metrov veliki tovarniški hali. V tovarni ni bilo protipožarnih zidov, zato je imel ogenj še toliko lažjo pot pri 56 širjenju. V stavbi je imelo svoje prostore tudi podjetje Eko gum, katerega poslovna dejavnost je obnova pnevmatik za tovorna vozila. Pnevmatike so se tako vnele in požar se je še okrepil. Gost dim je kmalu ovil vse Medvode in povzročil nemalo ugibanj. Hitro so se razširile govorice, da v Medvodah gori. Nekateri glasovi so omenjali, da gori kemična tovarna Donit, in širila se je bojazen, kaj bo, če bi kemikalije eksplodirale. Na vso srečo nevarnosti, da bi zagorela kemična tovarna, ni bilo, vsekakor pa je bil že požar na omenjenem objektu dovolj močan, da so imeli gasilci precej dela. Z njim se je spopadlo kakšnih sto gasilcev iz šestih prostovoljnih gasilskih društev v medvoški občini. Kmalu se je na pomoč pripeljalo še okoli osemdeset drugih gasilcev. Deloma so bili to pripadniki poklicne gasilske brigade iz Ljubljane, deloma pripadniki prostovoljnih društev iz ljubljanske, kranjske in škofjeloške občine. je zmanjkalo vode in gasilci so jo morali voziti od drugod, zaradi česar se je gašenje nekoliko zavleklo. Končno so okoli osme ure zvečer požar ukrotili, seveda pa previdnost ni bila odveč, tako da so na pogorišču čez noč ostale požarne straže. Človeških žrtev na srečo ni bilo, trije gasilci pa so poiskali pomoč v bolnišnici. Dva sta se laže zastrupila z vdihavanjem ogljikovega monoksida, eden je dobil lažjo opeklino na roki. Kot že rečeno, pa je nastala materialna škoda v višini okoli sedemsto milijonov. Poleg podjetja Eko gum, ki je v požaru izgubilo ves svoj inventar ter uskladiščeno blago, je bilo prizadeto tudi sosednje podjetje Tapos, ki se ukvarja s prodajo avtomobilskih delov. Škoda v njem je bila še večja kot v Eko gumu. Stavba je skoraj v celoti pogorela. (B Se vode je zmanjkalo jakost požara dokazuje tudi to, da so bili nekateri kovinski deli v stavbi, med drugim blok avtomobilskega motorja, preprosto staljeni. Med bojem z ognjenimi zublji Demokracija • 37/xi • 14. september 2006 bližina domišljija kronika EVJ ELEKTROPROM d.o.o. Loke pri Zagorju 22 1412 KISOVEC tel.: 03 56 57 150 fax: 03 56 71 488 www.elektroprom.sl ŠTAJERSKI VAL prijateljstvo RADIO JE UHO,S KATERIM SLISIMO SVET! Trije krivi, dva ne Za bombna napada v romskem naselju sta bila dva od ELEKTROPROM ♦ elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ trgovina EVJ CENTER ♦ lokalna televizija ETV ♦ tiskana vezja ♦ grafitne ščetke ♦ delovni stroji in nizke gradnje •barSEDMICA petih obtožencev oproščena, Obsojenca sta dobila po trideset let zapora.Trije so bili spoznani za krive, dva pa oproščena obtožbe za dva bombna napada na romski naselji v Brezjah in Dobruški vasi. Maja lani je bila v Brezju ranjena Lucija Brajdič, potem ko je v njeno hišo priletela bomba. Še hujše so bile posledice napada mesec dni kasneje v Dobruški vasi. Tedaj je ročna granata, ki je priletela skozi okno, ubila Ivanko Brajdič in Jovanko Hočevar. Lansko jesen so policisti priprli 34-letnega Janeza Schullerja, 25-letnega Leona Podlogarja in dvajsetletnega Branka Žižmonda, ki so jih sumili, da so vrgli ročni bombi. Osumili so tudi 58-ietnega Ludvika Praznika, da je naročil napada, in dvajset let mlajšega Damjana Revinška, daje bil posrednik med naročnikom in izvajalci. Med sojenjem se je izkazalo, naj bi bil rije pa spoznani za krive. Revinšek v preiskavi proti Prazniku pričal na pritisk policistov, zato sta bila ob razglasitvi sodbe oba spoznana za nedolžna. Sodišče je odločilo, da je dovolj materialnih dokazov, da sta Schullar in Podlo-gar kriva, čeprav sta oba zatrjevala, da o bombnih napadih ne vesta ničesar. Vsakemu so sodniki prisodili najvišjo zaporno kazen, trideset let zapora. Podlogarja je to tako razjarilo, da je poskušal obračunati s tožilcem. Pet paznikov ga je komaj ukrotilo in spravilo iz dvorane. Žižmond, ki je priznal, da je bil pomočnik pri napadih, pa jo je odnesel s precej nižjo kaznijo - prisodili so mu deset let in deset mesecev zapora. Zadeva še ni pravnomočna, saj se namerava tožilstvo pritožiti na oprostilni sodbi, seveda pa se bo pritožila tudi obramba obsojenih. B. S. Demokracija ■ 37/xi ■ 14. september 2006 ŽUPAN BO SEGEL V ŽEP Zdaj že nekdanji župan Svetega Jurija ob Ščavnici Slavko Mihalič je po odločitvi sodišča kriv zlorabe položaja, ker je dal kot župan na občinske stroške potegniti malo manj kot dvesto metrov asfaltne ceste do hiše svojega brata. Sodišče mu je zato naložilo, da mora iz svojega žepa občini poravnati stroške asfaltiranja, in sicer dobra dva milijona tolarjev s zamudnimi obrestmi od leta 2001. Tako je prišlo do enega redkih primerov, da je sodišče zašilo lokalno veličino, ki je zlorabila položaj. Kaj si o tem mislijo njegovi krajani, bo znano jeseni, če bo Mihalič znova kandidiral. HIGIENA NAD VSE V isti noči sta vlomilca, morda pa je bil to celo isti nepridiprav, dobila veliko željo po higieni. Na Koželjevi ulici v Ljubljani je tako neznanec vlomil v skladiščne prostore podjetja in se založil z različnimi vodovodnimi pipami. Blago je vredno okoli pol milijona tolarjev. Isto noč je nebodigatreba vlomil tudi v kozmetično trgovino na Prušni-kovi. Na debelo se je založil z raznovrstnimi kozmetičnimi in higienskimi pripravki, šamponi, mažami in podobnim blagom. Trgovci so tako ob približno dva milijona tolarjev, policisti pa pospešeno vohajo za nadišavlje-nim zlikovcem. delavnik ativna oddaja Brcu '«SHL na kanalih ' (Murska sobota) RUMENO Zadovoljna in zadovoljena Slovenska pevka, ki privlači mo- in ljubezenskem življenju je simpatična pevske poglede in sproža ugibanja o ka vrgla karte na mizo. Njen srčni izvoljenec svoji zasebnosti - Natalija Ver- je 25-letni Dejan, ki je v nekem slovenskem boten je zaljubljena. Po večle- tabloidu priznal, daje navdušen nad njenim tnem molku o svoji zasebnosti oprsjem. In nad njo, seveda. Ni noseča V tabloidih po vsem svetu je zaokrožila novica o četrti nosečnosti Victorie Beckham, žene nogometaša Davida Beckhama. Informacija se je rodila, ko je po enem od zadnjih treningov David svojim oboževalcem delil avto-grame. Venomer navzoči novinarji so ga zasuli s kopico vprašanj, med drugim so ga vprašali, ali je Victoria res četrtič noseča in kako se počuti, ko bo četrtič postal očka. David je na vprašanja novinarjev odgovarjal le z ja, ja in ja (špansko: si, si), in kot kaže, sploh ni vedel, kaj od njega želijo. Novinarji so ga prijeli za besedo in hitro objavili zgodbo. Izkazalo pa se je, da je novica »strel v prazno«. Predstavnik ^^^^^^ Beckhamovih jo je namreč hitro zanikal. ^^Ir^SkO Za vso zmešnjavo je kriv David Beckham, ki se po treh letih ži- r služi milijone v no- ^jjj^Hjta^^^ gometnem velikanu Realu iz Madrida, še ni naučil španščine. Zvezdnik pogosto ne ve, kaj ga tamkajšnji novinarji sprašujejo. Treba bo v tečaj španščine! Ves svet je nestrpno pričakoval, kdaj bo lahko videl slavno dojenčico Suri, hčerko Toma Cruisa in Katie Holmes. Tom, Katie in Suri so se slikali za revijo Vanity Fair in tako končali ugibanja o tem, ali se je Suri sploh rodila, ali v resnici obstaja in kakšna je. Tiskovna predstavnica tabloida Beth Kseniak je dejala, da so si pri reviji že dolgo želeli Surijine fotografije. Vedeli so, kako težko ljudje čakajo, da bodo videli, kakšen je Tomov prvi biološki otrok. Kseni-akova je zatrdila, da revija za fotografije temnolase deklice, ki je bila rojena 18. aprila, ni plačala ničesar, prav tako ne obstaja noben dogovor, povezan z dobrodelnostjo, kot je bilo v primeru Shiloh. Suri je bila poleg Shiloh, hčerke Brada Pitta in Angeline Jolie, najteže pričakovan dojenček letošnjega leta. Televizijska postaja CBS je imela ekskluzivne pravice za oglaševanja Vanity Faira, v katerem se Suri predstavlja kar na 22 straneh, fotografije pa je posnela svetovno znana fotografinja Annie Leibovitz. Svet je dočakal temnolasko. Lani je z radijskih postaj odmevala uspešnica Wernerja in Brigite Šuler Hej, mali, opala, letošnje poletje pa sta poslušalce osvajala s pesmijo Hej, mali, na pomoč!!!, ki je bila nekakšno nadaljevanje prve. Po poletnem dopustu pa sta se glasbenika spet vrgla v delo in rezultat je videospot za zadnjo uspešnico, ki se že vrti na malih zaslonih. Brigita je v videospotu vroča in razigrana v posebej zanjo naročenih kostumih iz Amerike. 58 Demokracija • 37/xi • 14. september 2006 lé tí pamatrjsjs, WWW, f) El] d J,SÍ TV-KULOAR Standard! HOROSKOP Magična gledalka Če z vrnitvijo Trenj in Uroša Slaka, cenjene bralke in bralci, morda pričakujete, da mu bom v celoti namenila že prvo septembrsko kolumno, se motite. Nič omembe vrednega ni bilo. Scena spominja na Polnočni klub, tema - odnosi med vlado in predsednikom države ter v naši zunanji politiki nasploh - pa čez poletje že velikokrat obdelana. Edini dosežek je bila zveza v živo s Križnarjevim prijateljem. Bolj kot Slak si omembo zasluži Omizje, namenjeno propadlemu postopku zoper Mitjo Ribičiča, oziroma, da se bom natančno izrazila - na to so pazili tudi v oddaji -, propadlemu poskusu uvedbe preiskave zoper Mitjo Ribičiča. Oddaja z naslovom »14 tisoč žrtev brez storilca« je bila, kot je pri nacionalki pač v navadi, v sredo zvečer ob 23. uri, vodila pa jo je stalna znanka poznove-černih oddaj Rosvita Pesek. Zasedba je bila videti sanjska. Oba nekdanja generalna tožilca, Anton Drobnič (nekdanji domobranec) in Zdenka Cerar (danes članica LDS). Med njima se je kar iskrilo, kar je bilo tudi pričakovati. Da pri takem Omizju ne bo umanjkal dr. Tine Hribar, mi je bilo jasno, ko sem zagledala voditeljico, saj ga pogosto vabi v svoje oddaje, čeprav je to pot, kot je dejal Hribar, zelo okleval, ali naj še pride na to temo kaj povedat ali ne. Dr. Jera Vodušek Starič, zgodovinarka, in Pavle Jamnik, kriminalist, pa sta bila tako ali tako živi priči v tem poskusu uvedbe preiskave. Za problematičnega gosta se je izkazal le sodnik in odvetnik iz Hrvaške, ki bi prvenstveno moral le kaj več povedati o sojenjih v Haagu, predvsem pa je bila težava njegovega nerazumevanja v prevodu. Prevajalka je zamujala, jezik je bil pravniško suhoparen, zato je bilo videti, kot da je dr. Mit-ko Naumovski tujek v tem Omizju. Predvsem pa Peskova ne bi smela izzivati z vprašanji o Ribičiču, pač pa o sojenjih v Haagu. Ost Omizjajebila uperj ena v tožilstvo in sodišče. Na dan je prišlo nekaj alarmantnih podrobnosti. Dokument, ki ga je pokazala in prebrala Voduškova, pod njim pa je bil podpisan Ribičič, so imeli na mizi tudi sodniki in tožilci. V njem Ribičič poroča o zunajsodnem poboju neke osebe in kara Beograd, zakaj o tem pisno komunicira, ko pa so se vendar dogovorili, da likvidacije potekajo tiho in naskrivaj. Jamnik je navrgel, kako je še danes prepričan, da obstaja neposredna povezava med seznamom zapornikov in osumljeno osebo. Hribarje s prstom pokazal na nesposobno in indok-trinirano sodstvo, poleg tega pa še na politiko, ki ni bila sposobna sprejeti niti ene dostojne deklaracije o obsodbi zločina, da o vojnih zakonih, ki bi ustrezali resnici, niti ne govorimo. Priznam, da sem sedela pred TV kot vkopana in razmišljala o tem, kar je bila rdeča nit oddaje, to je, ali je s tem neuspehom tožilstva in porazno sodbo sodišča umrlo zadnje upanje, da v Sloveniji za povojne poboje tudi koga obsodijo. Prepričana sem, da je to upanje res umrlo. Le voditeljiči-ne nejevolje na koncu oddaje si nisem znala razložiti, ko je dejala, da so menda »preveč nadrobili in zato ni razbrati celote«. Vse sem dobro razumela in razmere v slovenskem sodstvu so mi zdaj bolj jasne kot kadar koli prej! Če si voditeljica postavlja (pre)visoke standarde za svoje oddaje, naj jih drugič raje obdrži zase. V Trenjih si na primer ne postavljajo nobenih standardov. Pri njih se vsako vprašanje začne: Kaj pa vi mislite o tem ...? 03 Oven 21.3.-20.4. Nenadoma vam bo zelo jasno, kaj morate narediti, in ne boste se obotavljali. Ko boste imeli nekaj prostih dni, povabite koga na obisk. Petek in sobota bosta nekoliko zamorjena, sicer pa se znate spraviti v dobro voljo. V nedeljo vas čaka pustolovščina. Bik 21.4.-21.5. Zvedajte se, da ste ta trenutek še posebej občutljivi in da ni vse tako strašno in grozno, kot se vam mogoče dozdeva. Poiščite nasvet pri dobrih prijateljih in ne tiščite v sebi tega, kar vas teži. Že proti koncu tedna se bodo za vas odprla nova obzorja. $ Dvojčka 22.5-21.6 Od veselja boste preverjali vsaj dvakrat, ali podatek res drži, potem pa se boste pomirili. Nekoliko boste morali pospraviti po svojem domu, sicer vam bo nerodno, če pridejo k vam nenapovedani obiski, ki jih boste sicer zelo veseli. Rak 22.6.-21.7 Iti ven s prijatelji morda ni najboljša ideja, ker imate veliko postoriti. Ne bo vam žal, če boste ostali doma. Prelep dan se utegne spremeniti v nočno moro zaradi enega samega nepremišljenega koraka, zato bodite previdni. Lev 22.7.-21.8. Če je človek tako navdušen, kot ste vi, ne more iti nič narobe, zato se mirno ukvarjajte s svojimi opravki. Poslušajte in bodite odprti za nasvete in pripombe, hkrati pa sledite svoji intuiciji. Sobota in nedelja vas bosta naučili nečesa zanimivega. & Devica 22.8.-21.9. Romantična nedelja se bo raztegnila še na ponedeljek. Ves dan boste imeli v mislih določeno osebo, ki vas je prevzela. Če vas bo nekdo klical in prosil za nasvet, nikar ne bodite kritični, ker ga utegnete preveč prizadeti. V torek in sredo boste dobre volje. Tehtnica 22.9.-22.10. Preplavljeni ste z občutki prejšnjega romantičnega izleta, vendar ohranite zdravo pamet, ko boste izvedeli neko podrobnost iz življenja osebe, s katero ste bili. Preudarnost vam bo prinesla veliko olajšanje, čeprav ne boste najbolj zadovoljni. Škorpijon 23.10.-21.11. Kjer je volja, tam je pot. Če si boste torej nekaj zares želeli narediti, boste našli način, kako to uresničiti. Vaše zasebno življenje se bo nekoliko zapletlo, ker vas bodo potrebovali na vsakem koraku, vi pa boste neznansko zaposleni. Strelec 22.11.-20.12 Vačevanje z denarjem je lahko vir zadovoljstva, izziv in svojevrstna igra. Namesto da bi kupili papir za zavijanje in kartico, napišite sporočilo na kos papirja in zavijte darilo vanj. V prihodnjih dneh boste komunicirali s popolnimi tujdzelo družabni boste. Kozorog 21.12-19.1. Saj poznate občutek, ko na radiu zavrtijo vašo najljubšo pesem? Takšno navdušenje vas bo preplavilo v petek in bo trajalo ves dan. Če pišete pesmi, je to gotovo dan, ko boste napisali največ. Konec tedna vas bo potrebovala vaša družina. © Vodnar 20.1.-18.2 Počutite se kot sprevodnik, ker morate kar naprej nekaj preverjati, ljudem pa greste zato nemalo na živce. Pomislite, ali ne bi bilo bolje, če bi se temu izognili tako, da zamenjate družbo. Morda se boste znašli med zanimivejšimi ljudmi. Ribi 19.2.-20.3 Če boste nekoga prosili za uslugo, boste morda nehote naredili uslugo njemu. Z vašo pomočjo se bo lahko izognil neprijetni obveznosti. Zelo radi bi prišli na zeleno vejo, kar vam bo z veliko truda vendarle uspelo. 60 Demokracija • 37/xi • 14. september 2006 Da ne bí fcníí moteni: ftako in drugače) KRIŽANKA ENOTNI V ZMAGI OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE SESTAVIL: MIRAN ERCEG Rojstni lisi slovenske države od prvih večstrankarskih volitev do mednarodnega priznanja (april 1990-maj 1992) • predstavitev zgodovinskih dejstev • kronološko urejena fotokronika • objava faksimilov najpomembnejših državotvornih dokumentov • izbor iz takratnega časopisnega in revijalnega tiska (članki, karikature) USTREŽLJIV ČLOVEK ENOTNI V ZMAGI SLAB SADEŽ, KI ODPADE ITALIJANSKI POLITIK PRODI Cena: 12.800 SIT (53,41 €) Za člane kluba Samorog: 9.984 SIT (41,66 €) Možnost nakupa na tri obroke STROKOVNJAK ZA VINA i VRSTA SODOBNEGA PLESA Informacije in naročila: knjižni klub Samorog, telefon: 01/ 433 43 06, naslov: Dalmatinova 1,1000 Ljubljana, e-pošta: knjizni.klub(fl samorog.com MESTO V I AFGANISTANU IGRALEC RANER SMOLNATA BAKLA (STARINSKO) BOLGARSKI PISATELJ BALKANSKA DRŽAVA VISOLA ŠOLA REKA V SEVERNI ITALIJI, ADIŽA GRŠKI SLIKAR MESTO NA FINSKEM NESPRETEN ČLOVEK (SLABŠALN0) ANDREJ IEMEC GLAVNI ŠTEVNIK GESLO BESEDA BREZ NAGLASA KORALNI OTOK MESNI IZDELEK KISEL JUŽNI SADEŽ NAUK0 ANALIZI OBLIKA IMENA KRAJ PRI OPATIJI HITER KONJSKI TEK DESNI PRITOK VOLGE DVOJINA NASELJE V SLOVENSKIH KONJICAH IZRASTEK NA GLAVI NJIVA PEVKA VILERJEVA MREŽASTA TKANINA GLAVNO MESTO FILIPINOV ETILNI ALKOHOL JEZERO V SZ. DELU RUSIJE JAKOBOV BRAT MESTO V ITALIJI MARKO ELSNER ZVEZDA REPATICA AMERIŠKA IGRALKA ARDNOVA VNETJE KOŽE VZHODNO-AFRIŠKI GRM PLOSKOVNA MERA IGRALEC VAL1Č KAPITAN PODMORNICE NAUTILUS NAPOVED ČESA ARG. NOG. DIEGO A. INDIJSKI HRAST PRIPADNIK SLOVENSKI ALPINIST ČESEN ORGANSKA SPOJINA ŽIVA MAJCEN KRAJ NA PORTUGALSKEM ! PRITOK BALHAŠKEGA JEZERA USTNA ODPRTINA PRI ZVEREH MENIČNO JAMSTVO GLIVIČNA BOLEZEN NA VINU KOVINA Rešitev prejšnje križanke GAMETA, OVITEK, RENATA, ESINO, NT, VB, OJA, ŽIR, STARE LAZE, IRA, INDIKACIJA, DAN, RAI, AMARELA, NK, ALS, RE, SERIJA, ROM, LO, ENARE, IVO, LATEN, VI, CILEA, RTI, ATAR, ANATOLE, CELINA, AREST, ELISTA Nagrajenci 35. številke 1. nagrada: URŠKA BERČIČ, Javori 5/a, 1261 Ljubljana Dobrunje 2. nagrada: STAŠA LETTING, Cankarjeva ul. 1, 3310 Žalec 3. nagrada: MARTINA DRAGOŠ, Cesta Staneta Žagarja 39, 4000 Kranj Dobitnikom čestitamo in jih hkrati prosimo, da nam pošljejo svojo davčno številko. Nagrade 1. nagrada: 2. nagrada: 3. nagrada: bon v vrednosti 7.000,00 tolarjev za nakup knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog bon v vrednosti 5.000,00 tolarjev za nakup knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog bon v vrednosti 3.000,00 tolarjev za nakup knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog 1 Nagradno križanko izrežite 1 in najpozneje do 21.9.2006 1 pošljite na naš naslov: Demokracija, p.p. 4315, 1001 Ljubljana, s pripisom "Nagradna križanka". Demokracija • 37/xi • 14. september 2006 61 KRONIKA ČASA so nemški volilni knezi za nemškega kralja izvolili grofa Rudolfa Habsburškega. To je omogočilo vzpon Habs-buržanov med najmogočnejše evropske dinastije. se je rodil slovenski baročni slikar Franc Mihael Strauss, najvidnejši predstavnik Straussove slikarske delavnice iz Slovenj Gradca. je avstrijska vlada za deželnega glavarja na Kranjskem imenovala Radoslava Razlaga kot prvega Slovenca na tem položaju. Bil je tudi priljubljen taborski govornik. je avstro-ogrski cesar Karel I., ki je nasledil Franca Jožefa sredi prve svetovne vojne, moral odstopiti kot avstrijski cesar. se je rodil ameriški pisatelj in kulturni kritik Henry Louis Mencken. Rekel je: »Greh je slabo misliti o drugih - vendar se tako le redko zmotimo.« se je rodil francoski igralec in pevec šansonov Maurice Chevalier. so se v Turjaškem gradu zbrale posadke vaških straž, ki so jih začele oblegati partizanske enote. so Rusi zažgali Moskvo, ko je vanjo vkorakala francoska vojska. se je v Kobdilju pri Štanjelu rodil škof, pisatelj, kritik in urednik Anton Mahnič. je Slovensko sociološko društvo ustanovilo svojo ustavno komisijo. se je v Veliki Polani rodil pisatelj in politik Miško Kranjec. je Alexander Fleming objavil odkritje penicilina. je začela veljati mirovna pogodba z Italijo, s katero si je Slovenija dejansko priključila Primorsko, ki je bila več desetletij izpostavljena poitalijančevanju. so odprli železniško progo Ce-Ije—Ljubljana. je Anton Martin Slomšek dosegel premestitev škofije iz Št. Andraža v Maribor. sta v okviru mirovne konference o Jugoslaviji začeli delovati komisiji za institucionalna vprašanja in za vprašanja varstva manjšin. se je rodil slovenski pripovednik, pesnik in dramatik France Bevk. se je v Ljubljani rodil predsednik slovenske vlade Janez Janša. Na pogrebu dr. Jožeta Pučnika je rekel: »Samo nekdo, ki je bil pahnjen v temo, zares ve, kaj je svetloba.« Pokol Ircev V času angleškega kralja Karla 1.(1625-1649), drugega Stuarta na angleškem prestolu, so boji za ustanovitev absolutistične monarhije v Angliji dosegli vrhunec. Spori so se nazadnje končali z zmago Oliverja Cromwella, podeželskega plemiča in odločnega protestanta, ki je postavil kralja pred sodišče. Januarja 1649 so ga obglavili in Anglija je postala republika. Cromwell je vzel volilno pravico vsem nasprotnikom svojega režima in vladal deželi. Irci so po verski reformaciji v Angliji ostali katoličani in se med angleško buržoazno revolucijo večkrat uprli Angležem. Cromwell je njihove upore krvavo zatrl. Najhujši pokol je izvedel 11. septembra 1649 v Droghedi. Dal je pobiti vse prebivalce tega starega mesta kot svarilo za celotno deželo. Ircem je vzel skoraj vso zemljo, jo razdelil med angleške lorde in veleposestnike, tako da se je političnemu suženjstvu pridružilo še gospodarsko. Angleži so se začeli množično naseljevati na Irskem, zlasti v Ulstru. Tako je nastal »izvirni greh« spopadov med irskimi katoličani in protestanti. »Kulturni molk« V prostorih Slovenske matice v Ljubljani je 11. septembra 1941 skupina slovenskih kulturnih delavcev, ki so bili naklonjeni OF, ustanovila Kulturni plenum OF in sprejela sklep o kulturnem molku, to je bojkotu kulturnega življenja na okupiranem ozemlju. Kulturni molk je bil posebna oblika ustrahovanja, s katerim je hotela partija prisiliti slovenske kulturnike, da bi seji pridružili ali da bi vsaj ne nastopali proti njej. Ta ukaz pa ni veljal za nekatere kulturnike, ki so z OF simpatizira-li. Tako je bil npr. kasnejši predsednik IO OF Josip Vidmar še maja 1942 dramaturg ljubljanske Drame in je prejemal plačo od okupatorja. Tudi Otona Župančiča je ves čas vojne plačeval okupator... Opera in drama sta bili med vojno prav tako polni kot pred njo. Po končani vojni so julija leta 1945 sprejeli zakon o kaznovanju zločinov in prestopkov proti »slovenski narodni časti«, ki je veljal za nazaj. Obravnaval je tudi kulturno in umetniško sodelovanje z okupatorjem in »domačimi izdajalci«. Kakšne volitve hočemo Srečevanje slovenske oblasti in alternative je jeseni 1989 preraslo v t. i. okroglo mizo. V alternativi so na srečevanja gledali z nezaupanjem, češ da gre za »partijsko konzulto«, saj sta ZKS in SZDL praktično z zavlačevanjem onemogočali dogovor. Slovenska Alternativna koordinacija je 11. septembra 1989 objavila poziv javnosti in pristojnim organom SR Slovenije z naslovom Kakšne volitve hočemo. Podpisalo ga je 11 organizacij, od tega sedem političnih zvez oziroma strank, med njimi ZSMS. Oblastna in alternativna stran sta imeli različna stališča glede volilnega sistema. Prvi so se ogrevali za večinski sistem, v katerem se volivci odločajo bolj za posamezne kandidate, izvoljen pa je tisti, ki dobi večje število glasov. Partijski kandidati bi tako imeli veliko prednost, saj so bili edini znani. Alternativa je zato zahtevala proporcionalni volilni sistem, pri katerem volivci volijo strankarske liste. Končno so tudi uzakonili možnost, da v družbenopolitičnem življenju enakopravno sodelujejo vse organizacije, ki delujejo v skladu z ustavo. S tem je bila formalno odprta možnost ustanavljanja in delovanja političnih strank tudi zunaj SZDL. BLBSBEHfl H8TICA CONCERTO DELL SOPRANO KONCERT "SOPRANISTKI /V" SC MARÍA y ^Zfl CI/>\r>ELLI Boito, Oavlco, Monteverdi, Mortari, Piixettl, Puccird. Resplghi, Rossini. Verdi .-'.T'».''."?"? CESAR1NA mjQNF.RKA 62 Demokracija • 37/xi • 14. september 2006 ODZIVI IN MNENJA 93.8 m G • RENC Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objavljamo v skladu z načelom profesionalne novinarske etike, katere namen je služiti interesom javnosti ne glede na politično, svetovnonazorsko ali kakršno koli drugo prepričanje. pemokjl.vcua v* ■— št. 35/66 Nenavadne izjave (1) V 35. številki vaše revije 21.8. 2006 ste v rubriki Politični semafor za potrebe negativne ocene povsem prilagodili mojo izjavo o oddaji Žarometi in ji docela spremenili smisel. Najprej ni res to, da bi o primeru Petek v javnosti že kadarkoli prej dajal kakršne koli izjave, in to povrh vsega še nenavadne. V zvezi s tem postopkom sem javnosti spregovoril le v tej oddaji in po vaši oceni presegel vse meje. To bi lahko bilo res, če bi dejansko rekel kaj takega, kot ste mi podtaknili v vaši reviji. Nikakor nisem rekel, da je »celoten proces proti četverici domnevnih napadalcev triumf pravne države«. Na vprašanje voditeljice, kako ocenjuje pravnomočno oprostilno sodbo, sem odgovoril, da je to »triumf pravne države«. Triumf sem rekel zato, ker je država, v imenu katere je izreklo sodišče oprostilno sodbo, kljub izjemno močnemu političnemu in medijskemu pritisku priznala, da je kot močnejša v sporu z obdolženci spor izgubila, ker ji ni uspelo v kazenskem postopku, preiskavi in tudi pozneje na glavni obravnavi zbrati dovolj trdnih dokazov za izrek oprostilne sodbe. Da se me je lahko razumelo le tako, je razvidno tudi iz mojega retoričnega vprašanja gospodu Mirku Zamer-niku: »Ali bi se, gospod Zamernik, lahko sprijaznili z obsodilno sodbo kljub vsem tem spodrsljajem iz predkazenskega postopka?«, se pravi spodrsljajem, ki sta jih v tej oddaji predstavila oba sogovorca kriminalistične stroke. Gospod Zamernik mi na to vprašanje seveda ni odgovoril, ker dobro ve, kakšna je vloga sodstva v takih primerih v demokratični družbi. S takšno mojo izjavo seveda »nekaznovano razkrivanje anonimnih prič in groženj tožilcem« nima prav nobene zveze, ker odpira to vprašanje povsem drug problem. Dr. Zlatko Dežman, Maribor Kdo lahko ustavi predsednika? V Demokraciji je 17. avgusta g. Alojz Dragoš ugotavljal neprimerno ravnanje predsednika države. Morda on sam celo verjame v svojo duhovno preobrazbo, a tudi vse manj skriva svoje prave interese. Kadar mu kdo stopi na žulj, pokaže toliko maščevalnosti in agresije, da v hipu uniči večdnevno nabiranje pozitivne energije. Na začetku je deloval globalno, v zadnjem času pa doma utrjuje široko fronto. Z njim se ne ukvarjajo le simpatizerji in novinarji, ampak tudi tisti, ki so najbolj odgovorni za hitrejši razvoj države. Funkcijo predsednika države je globoko potopil v neko namensko gibanje. Mnenjski voditelji, ki so bili dolga leta usmerjani s strani prejšnjega predsednika, so spoznali, da novi predsednik deluje še bolje za ohranitev starih pridobitev in s tem tudi diferenciacijo družbe. Še vedno je premalo novinarjev, ki bi kritično pisali o težko razumljivih potezah. Očitno se zavedajo, da je položaj po oktobru 2004 spremenjen, zato so skupaj z opozicijo sprejeli predsednika države kot glavnega nosilca v boju proti vladni koaliciji. Tudi RKC je previdna, verjetno pa se zaveda, da najvišji predstavnik države nevarno posega tudi v vrste pobožnih ovčic. Škornji prejšnjega predsednika so mu že dolgo pretesni, pa ne le zaradi duhovnosti, ampak predvsem zvitosti in neobvladljivosti. Ne verjamem, da so volivci že dovolj spoznali in dojeli vse prevare in zavajanja tistih, ki so nekoč iz predsedniške tekme izločili dr. Jožeta Pučnika. Ko je ta na novinarsko vprašanje glede verovanja odgovoril odkrito in pošteno, so se tudi številne zve- ste pripadnice vere raje odločile za modre oči predstavnika prenovljene komunistične stranke. Na medijskem področju se razmere že izboljšujejo, a še bolj usodno za Slovenijo je dogajanje v tretji veji oblasti. Izpostavil bi le ustavno sodišče, ki bo v naslednjem letu doživelo številne zamenjave. Prepričan sem, da predlagatelj že pripravlja teren, da bi tudi novi najvišji razsodniki ostali na pravi strani. Cilji predsednika pa niso le v zagotavljanju denarja, posredno tudi za gibanje, ali v ohranitvi dolgoročnih bonitet nekdanjih predsednikov, ampak predvsem v zmagi njihovih ljudi na lokalnih, predsedniških in državnozbor-skih volitvah. Ker ima na svoji strani tudi »neodvisne« sodnike, ki so se plemenitih v prejšnjem sistemu, ni pričakovati, da bi nasprotovali neustavnosti razmerja voditelja vseh državljanov in gibanja, ki predlaga lastne kandidate in tudi skupne z opozicijo za lokalne volitve. Najboljšo potezo za Slovenijo bi poduhovljeni predsednik naredil, če bi odstopil in položaj prepustil prepričljivi dami ali premišljenemu gospodu z dobrimi izkušnjami v mednarodnih ustanovah. Kljub članstvu v EU nismo le materialno, ampak tudi duhovno med najbolj zaprtimi družbami, zato nujno potrebujemo voditelje, ki bodo presegali zamere preteklosti in nam prinesli nekaj svetovljanskega duha. Ernest Pušnik, Hrušica Pismo Janezu Drnovšku Gospod predsednik! Po naključju mi je prišla v roke Vaša nova knjiga. V njej poudarjate nizko zavest ljudi. Nič konkretnega pa niste napisali o zavedanju in nujnosti varovanja okolja, našega skupnega življenjskega prostora. Na porušeno ravnovesje v naravi in na tihe, a obtožujoče krike in trpljenje živali zaradi človeškega pohlepa. Srh me spreleti, ko slišim o grozljivih poskusih, pri katerih se kvaziznanstveniki v imenu znanosti izživljajo nad nemočnimi živalmi. Hvalijo se z uspešnim kloniranjem živih bitij. Niste omenili nesprejemljivega genskega spreminjanja rastlin in vsega obsojanja vrednih poskusov na zarodnih celicah. Poskušajo se spreminjati in popravljati popolne stvaritve Boga, kar ne bo ostalo brez posledic. Kazen za naš egoizem, pohlep, grebatorstvo in vsiljeno potrošniško miselnost ter hranjenje z mesom že krepko občutimo. Pestijo nas hude bolezni, med njimi novodobne: aids, sars, ptičja gripa, nore krave, prašičja kuga, bolezni ovac - z modrimi jeziki. Vse pogosteje se pojavljajo elementarne katastrofe ter na osebni ravni prometne in druge nesreče. Tragedij in milosti nam ne deli muhavi Bog, temveč so posledica naših dejanj. Kar človek in človeštvo seje, to tudi žanje. Gospod predsednik, zdi se mi, da ste v knjigi zapisali nekaj o izkoriščanju. Ste povedali svojim nekdanjim »kompanjonom« - tranzicijskim miljarderjem, ki so obogateli na račun vseh nas z Vašim blagoslovom, da je skrajno podlo izkoriščanje ljudi, posebej tistih v stiski, za osebno bogatenje. Tudi z novodobnim suženjstvom, pogosto s celodnevnim neplačanim delom, česar nikoli niste obsodili kakor tudi ne populističnih in dobro plačanih sindikatov, ki glasno kričijo in bentijo za delavčeve pravice. Nikoli pa se niso oglasili in še vedno niti ne pisnejo, ko novi lastniki tovarn, ki jih niso ustanovili z lastnim delom, ampak so si jih »prihvatili« v času tranzicije, te zapirajo, delovna mesta pa prenašajo v države, kjer ljudi še bolj izkoriščajo in še ► Demokracija ■ 37/xi ■ 14. september 2006 63 ODZIVI IN MNENJA RADIČ IzjA 96,4 MHz SM m Slovenske gorice Trg osvoboditve 5,2230 Lenart, tel: 02/729 02 20, /20 /3 24, fax: 02/720 /3 22 ELEKTRONSKA POŠTA: rodio@ radio-rsg.si, INTERNET STRAN: www.radio-rsg.si 97.2, 99.5, 103.7, 106,2 Mhz UKV, STEREO, RDS ► slabše plačujejo. Tu se sindikalni pravičniki potuhnejo in tiho priznavajo, da so delavci le potrošni material in strošek, ki mora biti čim manjši. Prebrala sem: kapitalizem časti le enega boga - denar. Takšen bog pa mora za svoje preživetje nujno ubiti: ljubezen, pravičnost, mir, usmiljenje in dobroto. Ubiti mora vrednote, ki sestavljajo vitalne funkcije pravega Boga. Se Vam zdi utopično, da lastniki kapitala svoje moči uspeha in dobička ne bi merili in bahavo izražali le v skopuški lastnini milijard evrov, dolarjev in tolarjev. Kaj pa, če bi v bilancah izkazovali številke ljudi, ki so jih osrečili s svojo poštenostjo, srčnostjo, dobroto in sposobnostjo odpiranja novih delovnih mest, z darežljivim povečanjem plač in s polovico krajšim delovnim časom, kar bi bilo potrebno že zaradi zdravju škodljivega dela z računalniki? Raziskave so pokazale, da ljudje, ki delajo z veseljem in v prijaznem okolju, ne obolevajo in presegajo delovno storilnost tudi do sto odstotkov. V knjigi ste napisali, da če hoče kdo kaj spremeniti na bolje, to ni mogoče zaradi otopelosti ljudi, ki delujejo po liniji najmanjšega odpora. Gospod predsednik, ko želi vlada, ki je najboljša od vseh dosedanjih, zelo cenjena doma in povsod po svetu, popraviti zavožene stvari, ji nasprotniki iz jeze, zlobe in ljubosumnosti mečejo polena pod noge, kolikor je mogoče. Niti ene zadeve ne more popraviti, ne da bi ji opozicija, ki ni konstruktivna, grobo in nesramno nasprotovala. Za vse je kriva vlada, predvsem pa predsednik vlade, česar nikoli ne pozabijo poudariti. Po njihovo je kriv še za cunamije, ki so divjali po svetu v minulem letu. Tudi Pahor, ki ga kdaj pa kdaj zanese v pravičnost in zaradi tega verjetno doživlja v svoji stranki hude kritike, že naslednji dan tolče po vladi z vsemi topovi. Naj si ne misli, da si s tem pri večini volivcev nabira pozitivne politične točke, s katerimi si na naslednjih volitvah tako zelo želi zasesti mesto predsednika vlade. Vseh teh neupravičenih kritik nikoli niste poskušali utišati, ampak ste jih še podprli, kar se Vam ne šteje v čast. Kritizirali ste tudi TV in njen slabi program. Res je debilen. Toda tak ni od včeraj, že kar nekaj let poneumlja ljudi. Spomnite se vika in krika ob novem zakonu o RTVS, kjer so si nekateri na vse kriplje prizadevali, da se ne bi nič spremenilo. Tudi gledalci si na nacionalni TV želimo kakovostnejših in boljših stvaritev, zato smo zakon tudi podprli. Takšnih, ki bi ljudi plemenitile, učile, vzgajale in izobraževale. Še nekaj: nič nimam proti božjim potem in potovanjem, toda gospod predsednik, to je zasebna zadeva, nekaj, kar človek plačuje z lastnimi finančnimi sredstvi, četudi je predsednik države. Vsakdo bi se moral zavedati, da čim višji po- ložaj človek zaseda, tem bolj mora biti etičen, pošten, iskren, delaven, skrben, skromen in varčen, kar na srečo predsednik vlade gospod Janez Janša, ki pooseblja vlado, vsak dan dokazuje. Zaveda se, da ni sreče v kratkotrajnih užitkih, temveč da je veliko zadovoljstvo v dobro opravljenih zahtevnih nalogah v korist vseh ljudi in vsega živega na svetu. Mihaela Afner, Celje V sramoto Sloveniji Ko spremljam Drnovškovo početje, se sprašujem, zakaj Slovenci potrebujemo predsednika, ki nam dela samo škodo. Čigav predsednik sploh je? Duhovno darfurski ali plemič Karadordevičev in še kake druge duhovnosti? Kot davkoplačevalka imam pravico vedeti, kam gre dani denar, ki ga ni tako malo. Za otroške igrice, ki jih uprizarja? Lahko bi dejali, da je vreča brez dna. Naj davkoplačevalcem povem, da sem položnice od Unicefa, ki sem jih prejela za Darfur (spominjajo me na Rdeči križ), skupaj s pismom poslala kar dr. Drnovšku na Zaplano. Moja pokojnina je namreč majhna, on pa nič ne vpraša, kako živimo Slovenci. Odgovora seveda nisem prejela ... Škoda je, da smo zaradi predsednikovega ravnanja v zadnjem času znani po vsem svetu. Menda ni pozabil, da sta se na volitvah pred tremi leti pomerila z g. Barbaro Brezigar, ki je prejela veliko število glasov. Če bi zmagala, bi imeli predsednico države, ki nam zagotovo ne bi delala sramote. Želim mu zdravja, vendar tudi sama menim, da način življenja, ki si ga je izbral, ne bo koristil njegovemu zdravju. Zato je tem manj upravičen do dvojne igre, ki jo igra med predsedniško funkcijo in gibanjem. Ali prisega predsednika ne velja več? Poglejmo rezultate. Njegovi mandati ne beležijo posebnih rezultatov; sporazum z Račanom, razraščanje gospodarskega kriminala, ki se je razrasel pod njegovim vodenjem LDS. Sedanja vlada je varčnejša, in kar je najpomembneje, ni skorumpi-rana, je pa prav zato osovražena. Njegovo gibanje ni politično. Mar Drnovšek ni politik? To je tanek led, na katerega bi rad speljal volivce, saj na drugi strani napada druge stranke, celo novinarje, če kaj neprijetnega napišejo o njem. Tudi Križnarja je brezglavo poslal v Darfur. Kakšni pa so njegovi svetovalci, mar zakoni ne veljajo za vse enako? Je mogoče, da ne bi vedeli, ali nekdo potrebuje vizum za tako pot? Zdaj se žal vsi, ki bi to morali vedeti in tako ravnati, izgovarjajo na druge - najbolj pri roki je vedno predsednik vlade g. Janša. In prav za konec še vprašanje: Gospod predsednik dr. Drnovšek, ali v diktatorskih državah nimate tolikšne moči kot v Sloveniji, kjer ste pomilostili kar nekaj kriminalcev? Ana Osterman, Kranj fALPSKl-VAL Radio Alpski val www.alpskival.net 105 38 11 886 (0538 11 674 64 I na 88,9 in 95,9 MHz Demokracija ■ 37/xi • 14. september 2006 odzivi in mnenja/tako mislim Predsedovanje Evropski uniji Slovenska politika poudarja, kako bo pri vodenju EU inovativna in ne bo le posnemala dosedanjih predsedovanj članic unije. Tako ambiciozna naravnanost pa zahteva tudi vodilne in podporne kadre, ki so po svoji naravi in vzgoji neobremenjeni z zloglasno formulo ideološkega in profesionalnega sholasticizma. V tem kontekstu postaja tudi jasno, zakaj stranke iz nekdanjega nomenklaturnega tabora takega predsedovanja sploh ne bi mogle zadovoljivo opravljati oziroma k njemu s strani unije sploh ne bi bile pripuščene. Janševa vlada je vnesla v slovensko miselnost povsem nove razvojne in reformne impulze. Predsedovanje uniji naj bi bil tudi izvirni razvojni impulz Slovenije uniji in sami sebi. Unija naj bi s tem predsedovanjem povečala svojo državotvornost in zagnala svoj togo karierno naravnani administrativni aparat. Čeprav je organizacijska plat predsedovanja pomembna, ne bi smeli pozabiti na konkretno vsebino pobud v času predsedovanja. Evropska družba občuti danes še vedno bistveno zaostajanje za ZDA na področju gospodarskega povezovanja in visoke tehnologije. V Sloveniji je npr. medijska odmevnost domačega trgovskega sektorja in »zaslužnih« seniorjev, ki si ližejo svojo pomembnost pred kamerami, enormno velika in deležna javne pozornosti na okroglih mizah in v večernih intervjujih. Cvikanje (ščipanje, stiskanje) opozicijskih govornikov je postalo manira brez bistvenega pomena za publiko, prodajanje nesmisla domnevno neukemu medijskemu avditoriju. Pogrešamo pa bolj inovativno naravnane okrogle mize oziroma debatne krožke, ki bi javno predstavili razvojne probleme Evrope in Slovenije z akterji povsem drugačnega profila in kalibra. To bi lahko bila koristna popotnica vladi in njenim razvojnim konceptom tudi pri vodenju EU. Vlada je s kadrovskimi posegi poskusila izboljšati profesionalno delovanje ustanov in podjetij v njeni večinski lasti. Kako malo so doslej pokazali nekateri na novo ustoličeni direktorji in upravljavci, je že razvidno in primerjave potekajo še vedno pretežno v domačem provinci-alnem okolju. Veliki proračunski porabniki še vedno stopicajo na mestu, ni se jih dotaknil duh mednarodno primerljivega me-nedžmenta in skokov v bolj tvegano okolje finančno odvisnega poslovanja in idejnih izzivov novih tehnologij. Pritisk lastnika se ni bistveno okrepil, stari vzori in vzorci še vedno gospodujejo nad domačo institucionalno sceno. Pred prevzemom predsedovanja uniji naj bi bistveni slovenski politični in upravni akterji obljubili vladi in njenemu predsedniku, da bodo spoštovali načelo izvirnosti slovenskega prispevka v evropski in svoj lastni prostor, da se bodo tudi česa novega naučili na globalnem gospodarskem in tehnološkem področju. Proti koncu obdobja hladne vojne je npr. Slovenija pokazala neobičajno prodornost na področju informacijskih tehnologij, vendar je bila ta uspešnost in prodornost brutalno kaznovana s samega političnega vrha, kadri pa radikalno razgnani na vse vetrove in strani. Danes se lahko zgodi le nasprotje tega in Slovenija bo z vso odgovornostjo in svežo pobudo lahko predsedovala uniji. Dr. Anton P. Železnikar, Ljubljana Protestiram Močno me je vznemirila in razjezila oprostilna sodba v primeru Petek. Zakaj? Sodba je bila izdana v imenu ljudstva. Proti taki formulaciji oziroma zapisu sodbe odločno protestiram. Protestiram, da bi kdor koli v mojem imenu in v moji odsotnosti odločal o usodi sodržavljanov, še posebej pa ne v imenovani oprostilni sodbi, za katero sem prepričan, da gre za krivično razsodbo prvostopenjskega sodišča v Murski Soboti in Višjega sodišča v Mariboru. Menim, da je privesek k sodbi (v imenu ljudstva) ostanek totalitarnega sistema. V njem vidim tudi prelaganje odgovornosti s sodišč na ljudstvo. Vsekakor je sistem potreben prenove: morda v imenu Republike Slovenije ali države ali pravosodja ali v Samohvala - cena mala! Marija Vodišek Stara, pa vse manj upoštevana resnica. Objektiven poslušalec Kluba na POP TV v nedeljo, 3. septembra, v katerem so sodelovali Andrej Šter iz MZZ, Ivo Vajgl, svetovalec predsednika države Janeza Drnovška, in novinar Franko Juri ni bil presenečen. Pogovor je obravnaval Toma Križnarja, zaprtega v Darfarju, in prizadevanja za njegovo izpustitev. Največ možnosti pojasnjevanja je dobil Ivo Vajgl, zastopnik predsednika države. To pa ni bilo le pojasnjevanje, temveč presežek samohvale najvišje stopnje. Andrej Ster je dobil mnogo manj »dragocenega« časa, da bi razložil postopke MZZ, ki je delovalo po svojih diplomatskih zvezah za izpustitev Toma Križnarja, ki se je znašel v zaporu zaradi lastne nepremišljenosti in lahkomiselnosti predsednikovega kabineta. Franko Juri je pohvalil skupna prizadevanja MZZ in predsednikovega urada za Križnar-jevo izpustitev. Verjetno se bo o tem zdaj, ko je Križnar doma, še veliko govorilo. Tragedija Darfurja se neuspešno rešuje že vse od leta 2003. ZDA so poskusile direktno in prek Združenih narodov pospešiti rešitev tega vprašanja. V Kartum so poslali državno sekretarko za afriške zadeve Jendayi Frazer, da je predlagala su-danski vladi, naj sprejme napotitev 17.300 modrih čelad in 3.300 policistov ZN, ki bi zamenjali neuspešne vojake Afriške unije. Pa je predsednik Sudana al Bašir to zavrnil. Če bi se Združeni narodi že prej in intenzivneje posvetili temu vprašanju, bi se masaker tavajočih nesrečnikov že davno rešil. Jan Egeland, pooblaščenec ZN za humanitarne zadeve, opozarja na skrajno nujnost posredovanja vseh razpoložljivih svetovnih humanitarnih organizacij. Je sudanski predsednik al Bašir zaradi pomilostitve Toma Križnarja in pisma Janeza Drnovška nenadoma manjši samodržec in zločinec, čeprav ima na vesti že sto in sto tisoče Darfurcev? Kdo je izkoristil Križnarjevo vrnitev za obtoževanje vlade in samopomi-lovanje? Predsednik države Janez Drnovšek! Vlada lahko dela s polno paro in polno mero odgovornosti in uspešnosti, pa jo bo opozicija neprestano kritizirala. Če bi bila kritika vsaj strokovno utemeljena in razumljiva vsakemu državljanu, bi bila dobrodošla tudi vladni koaliciji. Morda pa prav tega opozicija noče. Nesprejemljivo in pokvarjeno pa je, da nekdanji minister Jože P. Damijan in nekakšen svetovalec Mico Mrkaič dajeta popolnoma deplasirane izjave na račun vlade. Nekako v slogu Ludvika XIV. Velikega: »Francija, to sem jaz«! Vendar je bil Ludvik XIV., čeprav po postavi majhen, velik in uspešen vladar, kar pa užaljeni »akademiki« niso in nikoli ne bodo. Jože P. Damijan že kot minister ni zmogel pojasniti svojih vizij, sedaj pa mu ostaja samo še brezplodna kritika. Kdor hoče, lahko ugotovi, da ima Slovenija še veliko sposobnih mladih ljudi, ki so pripravljeni sodelovati v vladi in pomagati pripeljati in obdržati našo domovino v krogu evropskih in svetovnih uspešnih držav. To nam priznavajo ne le države Evropske zveze, temveč tudi druge, ki še niso njene članice. Eden zadnjih dokazov je pred kratkim končani blejski forum. imenu pravice - nikakor pa ne v imenu ljudstva, kajti del tega ljudstva sem tudi jaz. V imenu pravne čistosti predlagam DZ RS ustrezno spremembo zakona, da bodo sodišča v prihodnje Demokracija ■ 37/xi • 14. september 2006 sodila v svojem imenu in ne v imenu drugih. Sodišča naj za svoje odločitve sama odgovarjajo in naj pustijo nepoučeno in nič krivo ljudstvo pri miru. Ive A. Stanič, Kočevska Reka 65 LJUDJE Brez kompasa odkar lds vodi Jelko Kacin, stranka izgublja kompas. Slednje seje vnovič pokazalo ob napovedanih spremembah davčne zakonodaje. Tako so Kacin in njegovi strankarski finančniki sprva ostro kritizirali njeno namero, da bo uvedla enotno davčno stopnjo, češ da bo ta preveč radikalno posegla v življenje ljudi, ko pa je vlada oznanila, da enotne davčne stopnje ne bo uvedla, so jo v LDS znova napadali, češ da z davčno zakonodajo ne misli resno. Eni res ne vedo, kaj bi radi. Bolj konstruktiven Bolj kot se varuhu človekovih pravic Matjažu Hanžku izteka mandat, zmernejši in bolj umirjen postaja v svojih javnih nastopih. Tako je bilo tudi pretekli teden, ko je predsedniku vlade Janezu Janši izročil redno letno poročilo o svojem delu za leto 2005 in pri tem dejal, da se stanje človekovih pravic v Sloveniji izboljšuje. Škoda le, da Hanžek konstruktivnega dialoga z vlado ni ubral že prej, saj bi z njim veijetno dosegel veliko več kot s politično motiviranimi nastopi. Nič slabši od predhodnika Predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak je dokaz, da so navedbe Janeza Drnovška, da vlada v gospodarstvu nastavlja neizkušene ljudi, brezpredmetne. Debeljak morda res nima toliko izkušenj kot t. i. rdeči direktorji iz propadlega Kučanovega foruma 21, ki je bil velikokrat tudi Drnovškov kadrovski arzenal, kljub temu pa dokazuje, da Mercatorja ne vodi nič slabše od njih. Najboljši sosed namreč še naprej uspešno prodira na balkanski trg. Politični semafor Vajglova diplomacija nestrinjanja s politiko predsednika LDS Jelka Kacina izstopil iz LDS, potem ko ni postal predsednik te stranke. Kljub temu se z zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom ne gledata preveč prijazno. Vajgl vidi rešitev Toma Križnarja le kot posledico posredovanja urada predsednika Slovenije pri sudanskih oblasteh, medtem ko Rupel omenja tako urad predsednika kot zunanje ministrstvo. Poleg tega naj urad predsednika republike Križnarja ne bi bil poslal v Sudan, ampak le v Čad. Vsekakor bo spodrsljaj, zaradi katerega so Križnarja zaprli, slovenske davkoplačevalce stal okrog šest milijonov tolarjev, o čemer urad predsednika države previdno molči. Postavlja se tudi vprašanje, kolikšno odgovornost nosi svetovalec Vajgl za vse dosedanje diplomatske spodrsljaje predsednika Drnovška. Teh pa ni tako malo. G. B. Pred dnevi se je vendarle srečno končala odisejada Toma Križnarja, ki se je iz sudanske-ga zapora vrnil v domovino. Nedvomno pa njegova ponesrečena misija kaže na precej nenavadno politiko urada predsednika države Janeza Drnovška, v katerem kot svetovalec za zunanje zadeve deluje Ivo Vajgl. Vajgl je širši slovenski javnosti postal znan junija 2004, ko je bil imenovan za zunanjega ministra v Ropovi vladi, potem ko je bil s tega mesta razrešen Dimitrij Rupel. Pred tem je dolga leta deloval kot poklicni diplomat in veleposlanik, nazadnje na Dunaju in v Nemčiji, v času osamosvajanja Slovenije pa je deloval kot tiskovni predstavnik Markovičeve zvezne vlade. Leta 2004 je kandidiral za poslanca na listi LDS, vendar ga je v njegovem volilnem okraju premagal Mitja Ljubeljšek iz SDS. V letošnjem letu je zaradi Demokracija • jt/ni • 14. september 2006 SPLOŠNA PLOVBA Podjetje za mednarodne prevoze in storitve v pomorskem prometu d.o.o. Portorož; www.splosnaplovba.com Splošna plovba je na mednarodnem pomorskem trgu prisotna že več kot petdeset let. Po velikosti se uvršča ob bok srednje velikih ladjarjev Njene ladje plujejo po vseh morjih sveta; njihove poti usmerjajo potrebe in naročila lastnikov tovora ali najemnikov ladijskega prostora Taksen način poslovanja so terjale razmere po osamosvojitvi Slovenije, ko so zaradi nezadostnih količin domačih tovorov začele ugašati potrebe za redne ladijske proge (linije). Največji delež dejavnosti danes predstavljajo prevozi razsutih tovorov v prosti plovbi in prevozi generalnih tovorov med daljnovzhodnimi pristanišči. Ladjevje Splošne plovbe šteje 20 ladij. Njihova skupna nosilnost je 685 tisoč ton. V lanskem letu so med svetovnimi pristanišči prepeljale skoraj šest milijonov ton različnih tovorov. Z Mobi UMTS vidiš, s kom govoriš in bliskovito pošiljaš posnete filmčke. S tabo so ves čas tvoji najbolj priljubljeni obrazi, novice, glasbeni spoti, igre, športi in filmski junaki - vse živo s Planeta. Potrebuješ le nov MobiUIVITStelefon in svojo SIM kartico. Za popolno delovanje pošlji SMS s ključno besedo UMTS na 1918. Z MobiUMTS aparatom si hitreje naložiš originalne melodije z mobilnega Planeta. Za Evino uspešnico ^ffi pošlji SMS z vsebino ^^OTna ^^H Informacije na brezplačnih številkah: naročniki Mobitel GSM/UMTS: 031/041/051 700 700, Mobiuporabniki: 031/041/051121, ostali: 080 70 70. mobi S kom se videva Eva? UMTS generacija odslej tudi v Mobipaketih! • GPRS/UMTS • videotelefonija • odjemalec e-pošte • vrtljivi digitalni fotoaparat, ki omogoča snemanje videoposnetkov MobiUMTStelefon* MobiUMTS telefon* • GPRS/UMTS • videotelefonija • odjemalec e-pošte • fotoaparat, ki omogoča snemanje videoposnetkov • MP3 predvajalnik Samsung SGH-Z105U 29.900 SIT Motorola E1000 39.900 SIT • Naprodaj le za obstoječe Mobiuporabnike.