158
Naši dopisi.
Dobrova. 12. maja. (Javna zahvala in drugo). Dobrotnik, kateri pa no(^.e, da bi se ga javno imenovalo^ naročil je naši šoli za celo tekoče leto „Vrteca".
Slavni deželni odbor kranski poslal bil je meseca svečana več odtisov ^^Navodilo", kar se je razdelilo bilo med ponavljavce tukajšnje šole, česar bili so zelo veseli.
Slavno C. kr. gozdno nadzorništvo, nakazalo bilo je tej šoli iz C. kr. osrednje gozdne drevesnice pod Rožnikom 5000 vrhovih sadik hrezplačno, katere prejele hile so se dne 21. marca t. 1.
Vsem tem trem dobrotnikom izreka se s tem v imenu tukajšnje šolske mladine, oziroma cele šolske občine, najpresrčnejša zahvala ter se jim iz dna srca za-kliče : Bog Vam stokrat plačaj.
Naša šolska mladina je med zimo in ob začetku pomladi prav pridno vničevala glogovega belina; od dne 21. januvarija, pa do dne 13. aprila t. 1. nanesli so bili šolski otroci v šolo nič manj nego 30 kilogramov in 460 gramov belinovih zapredkov. Med tihim ttdnom začele so bile iz teh zapredkov male gosenčice lezti; površje nabranega kupa bilo jih je kar gosto nasuto; ob te] priliki se je marsikakega nevernega Tomaža prepričalo, da je bila njegova dotedanja trditev: „V tem suhem in razcofanem Ustji ni prav nobene gosenice več" ničeva, ker prepričan bil je ravno nasprotnega. Prav veliko te grdobije pokončali so pa otroci sami sproti tudi doma. Kar so bili pa v šolo donesli, avtodafiralo se je v pričo njih vse še o pravem času popolno in totalno. Sedaj napovedali so pa otroci tudi ^majevcu" prav pošteno vojsko.
Vrhovih količkov posadilo se je 4700 na nek nov nasip ob vodi Gradaščici tam pod Malnerjam; pri tem delu pomagali so šolski otroci, da se praktično vežbajo ter tudi nskaj odraščenih; 300 sadik odstopilo se je pa posestniku, po domače Bojtu, iz Švice, da je ž njimi nek vsipasti se breg nasadil.
Vrbe so se prav dobro prijele ; sploh vse so oze-ienele in rasto, da je veselje; nekatere pognale so uže nad decimeter dolge poganjke. Brez posebne nesreče ne bode več z lepo na tem mestu Gradaščica svojega brega prestopala.
Pri delih na šolskem vrtu nam je pa povelikonočno deževje prav grdo nagajalo; letošnje požlatnjence posadili smo še le prve dni tega meseca, pa so večinoma do danes tudi aže vsi ozeleneli.
Sadno drevje v tem kraji, kakor stari ljudje trdijo, še ni nikdar tako sploh in tako obilo cvetelo, nego letos; le na onem drevji pogreša se cvetje, koje bile so lansko leto gosenice v prvi rasti popolno oglodale. Crešnje, hruške in zgodna jablana ocvetela so bolj ob deževnih in južnih dnevih; bolj pozne jabolčne sorte cveto pa sedaj še dosta ob vgodnem vremenu. Bog daj, da bi bilo ob jeseni tudi kaj prida tresti!
Ozima in druga fruga na polji je krasna; mlake, travniki in pobrežne senožeti obetajo obilne krme.
Lepe šmarnice obhajajo se tukaj vsaki dan, iz-vzemši nedelje in zapovedane praznike, zjutraj o 5. uri prav spodbudno; ob nedeljah je pa ta pobožnost združena z popoludansko službo božjo; ljudje se jih v obilnem številu vdeležujejo.
Zdravstvo je, hvala Bogu, na vse strani kaj povoljno.
M. Rant.
159
Iz Iijubljane. — Dolenjska železnica. Naj-^ veselejša novica minulega tedna za Kranjsko deželo je' gotovo ta, da je državni zbor sprejel zakon o zgradbi dolenjskih železnic. Pri sklepanji samem ni bilo nika-koršne razprave. Poročevalec poslanec Š u k 1 j e predlagal je z ozirom na znano tiskano poročilo načrtu zakona pritrditi, in ker se nihče ni oglasil k besedi, bilo je sklepanje gotovo z vštetim glasovanjem v tretjem branji v dveh minutah. Dežela je po pravici hvaležna vsem onim, ki so v teku minulih 20 let in izrekoma tudi v zadnjih mesecih delali za dosego te pomenljive železniške proge in zahvale prihajajo tudi z vseh prizadetih krajev Dolecjske. Izrekoma Novomesto imenovalo je s tega povoda za svoje častne meščane ministerskega predsednika grofa Taaff e-ja, trgovinskega ministra markiza Baquehem-a, barona Schwegelna in poslanca Š u k 1 j e-ja.
—  V državnem zboru bli/a se budgetna razprava svojemu koncu. Pri poljedelskem ministerstvu govoril je dr. Poklukar ter je v obče priporočal vladi in poljedelskemu ministerstvu zlasti one dežele, v katerih se vremenske nezgode pogostoma ponavljajo. Glede kranjske dežele priporočal je govornik vladi: izdatnejši poduk v kmetijstvu na ljubljanski pripravnici, izdatnejše pomoči pri živinoreji in pogozdovanji, posebno v obeh kraških okrajih, posebno pa je kazal na velikanske škode, katere prizadevajo povodaji na ljubljanskem močvirji ter je priporočal kar najhitrejše priprave za njegovo osušenje.
—  Državnim poslancem slovenskim došle so za-hvalnice od katoliških političnih društev v Ljubljani in Celovcu in pa od društva ^Edinost"* v Trstu.
—  Lokalna železnica iz Ljubljane v Kamnik. Poroča se nam: Graditev te železnice vidno napreduje. Več stotin zidarskih, tesarskih in drugih delavcev je na delu. Pretečenega meseca pričele so se visoke zgradbe na bodočih postajah ; sezidalo se je tudi veliko število prelazov pri Črnučah. Na ljubljanskem kolodvoru državne železnice, kakor tudi v jarkih na levem savskem bregu pri Črnučah je vse živahno in nasipi vidno rasto. Na savskem mostu je tudi železna zgradba sestavljena. Pri tem marljivem delu se bode železnica gotovo še na jesen t. 1. prometu izročila, sosebno ako o prašanju glede kolodvora v Kamniku in o raznih še tekočih stavbenih načrtih še pravočasno odloči politična oblast in se ne delajo napredovanju stavbe administrativne težave, kakor se js vsled ovadbe neke občine po pomoti na neki točki železnice od orožnikov ustavilo delo, za katero se je stavbeno dovoljenje že koncem novembra t. 1. podelilo. — Dne 17. aprila konstituiralo se je delniško društvo na Dunaji; pri tej priliki izkazali so koncesijonarji, da se je vplačala, kakor pravila zahtevajo, svota 360.000 gld., tudi podpisovale! delnic povabili so se po določbah družbenih pravil, da do dne 19. majnika drugih 207o odštejejo na Dunaji pri društveni blagajni. Da se ohrani jednotno dosedanje vodstvo   tega  podjetja,  imenoval se
160
je prejšnji koDcesijonar Oskar baron Lazarini poobla--Ščencem delniškega društva, kojega namestnik uraduje v Ljubljani na Dunajski cesti št. 21. Čujemo nadalje tudi, da se bode že prve dni meseca julija in sicer od Ljubljane naprej pričelo polaganje tira.
— Matice slovenske odbor je sklenil izdajati znanstven list ^Slovenska Beseda", kateremu naj bi bil glavni namen pospeševati razvoj našega književnega jezika ter določiti in utrditi njegov pravopis. Slovenska književnost zadnjih let nam kaže pri raznih pisateljih v pisavi vedno večjo različnost, celo znanstvene preiskave 80 izvedle različne zaključke. Ta pravopisna nedostatnost dela velike težave pisateljem samim, še večjo pa učiteljem ljudskih in srednjih šol. Da bi se pa v tem oziru dosegla jedinost, povabila bode „Slovenska Beseda" vse slovenske jezikoslovce k skupnemu delovanju, da bi z znanstvenimi razpravami in z mirno kritiko sedanje pisave določilo prave oblike, odločno pa izpodbijali krive nazore; marsikaj se bode dalo le s samim porazum-Ijenjem uvesti. Razpravljala se bodo torej v „Slovenski Besedi'' vsa vprašanja, tičoča se slovenske slovnice, katera še niso dognana ali še ne dosti razjasnjena; pri tem se bode določilo, koliko se je ozirati na etimologijo, koliko na zgodovinski razvoj in koliko na fonetiko sedanjega živega jezika. List bode pač odmenjen slovenskemu jezikoslovju sploh, vendar le v toliki meri, kolikor je potreba za rečeni namen. Vse dognane stvari se bodo zbirale, in kadar se bode na podlagi teh be-ležkov mogla izdati slovenska pravopisna knjižica, tedaj bode ;,Sloven8ka Beseda" zvršila svojo glavno nalogo. ^Slovenska Beseda" bode nadalje pospeševala pravilni razvoj slovenskega besedja v slovarskem oziru in si torej prizadevala k temu pripomoči, da se natanko določijo pomeni besedam, kjer se kaže razlika v rabi, da se bode strokovno nazivoslovje (terminologija) razvijalo po svojstvu in pravilih slovenskega jezika, in da se bode jezik bogatil iz nikakor še ne povse razkritih zakladov narodnega govora; v ta namen bode list tudi prinašal iz raznih krajev zbirke takih besed, ki so ali sploh manj znane, ali imajo v različnih krajih različen pomen. Najpripravnejši bodo v obče kratki spisi, ki se bodo držali omenjenih mej, sprejemale se bodo pa tudi kritike vseh slovenskih knjig z ozirom na njih jezik. Vse to se bode zgolj stvarno razpravljalo; mirni in stvarni polemiki, katera vodi polagoma k spoznanju resnice, bode ^Slovenska Beseda" na razpolaganje; a izključeno iz nje bode vse strastno in osebno napadanje in pikanje, za kar jamči vredništvo, kateremu je glede tega pridržana pravica, da popravi in zavrže vse, kar bi se ne ujemalo s tem načelom. Časopisa bode vsako leto na svetlo prišlo blizu dvanajst pol v nedoločenih obrokih, približno jedna pola vsak mesec. To podjetje je pa le tedaj mogoče izvesti, ako se pridobi dovolj sotrudnikov, ki bi list   podpirali z rednimi  spisi. Vrednik listu bode