OCENE IN POROČILA O dveh znanstvenomonografskih leksikalnih seznamih Alenka Gložančev, Primož Jakopin, Mija Michelizza, Lučka Uršič, Andreja Žele: Novejša slovenska leksika (v povezavi s spletnimi jezikovnimi viri). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009. 408 str. 0 Uvod Junija 2006 me je razveselilo vabilo, objavljeno na spletnem forumu SlovLit, na novinarsko konferenco, ki jo je prirejala Založba ZRC, obljubljalo je namreč mdr. predstavitev knjige z naslovom Novejša slovenska leksika (v povezavi s spletnimi jezikovnimi viri) (dalje NSL). Konference, ki je potekala 24. junija 2009, se nisem mogla udeležiti, vsekakor pa sem nameravala knjigo kupiti. Ker se po dveh mesecih na spletni strani Založbe ZRC in knjigarne Azil, kjer so - po zapisu na založbeni spletni strani sodeč - »na voljo vse njihove publikacije«, NSL še vedno ni pojavila (niti med novostmi), sem se odločila izbrati staromodnejši način nakupa: 28. avgusta 2009 sem poklicala v knjigarno Azil. Prodajalec je po prvotnem lastnem začudenju, da knjige nima v svojem prodajnem seznamu, poklical še na Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in mi nato poročal, da mu je ena od avtoric povedala, da knjiga tako ali tako ni bila nikoli namenjena za prodajo. NSL je sicer dostopna v večjih slovenskih knjižnicah (še dobro, da obstaja pravilo oddaje obveznega izvoda), poleg tega sem prepričana, da bi mi jo bili na inštitutu pripravljeni prijazno pokloniti, kljub temu pa mi je ta nekoliko skrivnostna nedostopnost spodbudila še večje zanimanje, ki ga je na koncu potešil recenzentski izvod revije Jezik in slovstvo. S tega osebnega zapisa prehajam v oceno dela, ki bo v glavnem izpostavila le dva vidika: (1) znanstvenomonografsko oznako dela ter (2) oba v knjigi natisnjena seznama, in sicer prvega z vidika njegovega gradiva (2.1), drugega pa z vidika njegove vsebine (2.2). 1 NSL kot znanstvena monografija NSL ima impresivnih 408 strani in je v Cobissu označena kot znanstvena monografija. Da si zapis v Cobissu prisluži tako oznako, mora imeti v skladu s Tipologijo dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu Cobiss (19. april 2006) naslednje lastnosti: Znanstvena monografija je publikacija, v kateri se znanstveno, sistematično, izčrpno in vseobsegajoče obravnava neki problem, vprašanje ali predmet, oseba ali dogodek L^L Tak vrhunski izdelek avtorjem prinaša najvišje možno število točk - te pa so v današnji tekmi za raziskovalne projekte in habilitacijska napredovanja še kako pomembne. Za primerjavo: (a) po trenutno še veljavnem Pravilniku o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti, ki je osnova za ocenjevanje bibliografije izvajalcev raziskav, ki so oz. bodo (so) financirane s sredstvi Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (dalje ARRS), prinaša znanstvena monografija 140 točk, slovar - naj bo še tako kakovosten, obsežen in sodoben - pa npr. samo 10 točk; in (b) po habilitacijskih merilih Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani prinaša znanstvena monografija do 20 točk, slovarja pa v tem naboru sploh ni (s slovarjem se torej v tem pogledu ne splača truditi, če ste učitelj na univerzi). Zdaj pa poglejmo, kaj je vsebina 408 strani obravnavanega znanstvenega dela. Od strani 42 do strani 201 je seznam, kakršnega prikazuje Slika 1, od strani 206 do konca knjige pa seznam, kakršnega prikazuje Slika 2. Zgolj začetne strani od 7 do 40 ter vmesni strani 203 in 204 imajo torej bolj ali manj razpravljalno vsebino. V tem delu najprej v kratki spremni besedi Andreja Žele pojasnjuje, da je knjiga rezultat triletnega projekta, ki ga je v letih od 2007 do 2009 financirala ARRS in sofinanciral SAZU, v njem je sodelovalo vseh pet avtorjev knjige, cilj projekta pa je bil »predvsem dopolnjevanje in dodelava zbirk in geslovnikov novejšega besedja za različne tipe slovarjev standardne slovenščine (glede na SSKJ, Besedišče slovenskega jezika, korpus Nova beseda in na indeks spletnega iskalnika Najdi.si)« (7). Sledi ■sesutje (nč.; odpoved) sesutje računalnika sesutje sistema sesuvanje "sesuvati (ostro kritizirati) ■set (pribor) *sevalen sevalna plošča sevemoatlantski sevemoatlantska zveza sevemoatlantski pakt sevnost seznani tven seznanitvena anketa seznanitvcni referendum seznanitveno srečanje sežigalnik sex (prid.) (SSKJ; scks (m)) sex shop, sexshop, seks šop.seksšop 'sferičen sferični zaslon simulacijski simulacijski center simulacijski model simulaker 'simultan simultano prevajanje simultano tolmačenje 'sindrom sindrom adrcnalne izgorelosti sindrom izgorevanja sindrom zalivske vojne sinekologija sinergičen sinergični učinek sinergijski sinergijski krog sinergijski učinek sinergijsko (prisl.) sinergijsko delovati sinergijsko se dopolnjevati sinestetik_ Slika 1: NSL: Leksikogramski seznam novejše slovenske leksike, del strani 168. Slika 2: NSL: Tvorjenke v slovenščini s pogostnostjo vsaj trideset pojavnic, del strani 354. prispevek Alenke Gložančev Analitična osvetlit^-v novejše slovenske leksike (9-36), ki je prilagoditev in dopolnitev prispevka, objavljenega v Jezikoslovcih zapiskih 12/2 (2006), nato pa povzetek tega prispevka, ki je tiskan kot ločeno besedilo (Alenka Gložančev in Lučka Uršič: Leksikogramski seznam novejše slovenske leksike, 37-41). Na sredini knjige je še dobro stran dolg prispevek Primoža Jakopina, Mije Michelizza in Andreje Žele Besedotvorne smernice v slovenščini v okviru predponskoobrazilnih tvorjenk in zloženk, ki se dotika nekaterih vidikov svoje naslovne teme in ga zaključuje eno stran dolg seznam »/n/ ajpogostejših 200 predponskih obrazil in prvih delov zloženk s pogostnostmi« (205). Razen predhodno že deloma objavljenega »razpravnega elaborata k leksikalni zbirki Novejša slovenska leksika«, kot ga imenuje avtorica Alenka Gložančev, torej v knjigi NSL ni ničesar zares znanstveno vseobsegajočega. 2 Nastanek in vsebina obeh seznamov NSL 2.1 V prvi seznam (Slika 1) - leksikogramski seznam (gl. dalje) - je prišla leksika, za katero je veljal dogovor, da se je v slovenščini pojavila oz. uveljavila v približno zadnjih dvajsetih letih in še ni bila obravnavana v SSKJ. Tak nabor ima štiri podskupine (izčrpno jih predstavlja Alenka Gložančev): a) beseda je glede na SSKJ nova (brez grafične oznake, npr. sesuvanje na Sliki 1); b) beseda ima glede na SSKJ nov pomen (", sesutje); c) beseda je glede na SSKJ nov homonim (", sesuvati); č) beseda ima glede na SSKJ novo zvezo, in sicer stalno ali kolokacijsko (▼, sevalen). Po podatku na strani 16 je v seznamu skupno okrog 15.900 eno- in večbesednih enot, od tega jih 6.980 sodi v skupino (a), 620 v skupino (b), 20 v skupino (c) in 8.300 v skupino (č). Temeljni vir za pripravo zbirke novejše slovenske leksike je bil spletno dostopen korpus Nova beseda, ob njem pa še spletna iskalnika Najdi.si in Google ter »le posredno in v izrazito manjši meri« (17) listkovna kartoteka (po letu 1991). Najdi.si in Google sta bila uporabljena v primerih: (a) ko v Novi besedi za določeno besedo ni bilo potrditve (ali jih je bilo malo), (b) pri novih pomenih, ki jih je bilo pri sicer pogostih besedah v Novi besedi težko najti, in (c) če so bile tam glede na Novo besedo besedilne potrditve boljše (»kontekstualno posebno učinkovite«, 17). Podatki o gradivnih virih in frekvenci ter sobesedilo niso objavljeni in so interni, si jih pa seveda lahko poiščemo sami, saj so vsi trije spletni viri prosto dostopni. Seznam ne vsebuje pomenskih, slovničnih ali stilno-zvrstnih podatkov, razen pri izjemah, ki jih predstavlja Alenka Gložančev, v prispevku katere so predstavljena tudi načela o zaporedju in mestu navajanja enot, način navajanja dvojnic ter merilo za vključevanje kratic in okrajšav. Seznam, kot ga tu na kratko imenujem, je tako vendarle že dokaj notranje členjeno organiziran in opremljen z nekaterimi oznakami (predvsem glede na SSKJ), zato ga Alenka Gložančev imenuje leksikogramski seznam, kar ji pomeni (če povzamem le prvi del razlage): seznam, urejen po posebnih, v uvodnih pojasnilih predstavljenih leksikografskih načelih, ki omogočajo optimalno obvestilnost glede na drugo, že objavljeno slovarsko delo (v tem primeru SSKJ). Baza je na ta način pregledna in se lahko brez težav še naprej dopolnjuje, mogoče je reči tudi, da je obsežna - vendar pa jo je v resnici tako kvalitativno kot kvantitativno težko bolj objektivno ovrednotiti. Tudi če je že bilo delo pri pripravi in označitvi seznama skupaj s teoretičnimi leksikološko-leksikografskimi premisleki po predhodno zastavljenih okvirih projekta opravljeno odlično, se moramo kritično ustaviti pri njegovem izhodišču: korpusu Nova beseda. V NSL sicer ni natančneje pojasnjeno, do katere pogostosti so bile besede vključene v seznam - piše le, da gre za »dejavno, živo besedje«, s čimer so avtorji razumeli »sorazmerno frekventn/o/ pojavnost besedja zlasti v aktivni širši, splošni rabi oz. v različnih socialnih in funkcijskih zvrsteh in tudi novejše besedje slovenskega jezika, s katerim se uporabnik/povprečni govorec/ bralec (lahko sorazmerno pogosto) sreča vsaj pasivno« (16). Vendar pa npr. že s hitro preverbo zvez naključno izbranega pridevnika barven/barvni v korpusu FidaPLUS dobimo precej več glede na SSKJ novih enot kot samo dve, ki sta navedeni v NSL (barvna terapija, barvna kartonka); tam so npr. še barvni zaslon, monitor, ekran, tiskalnik, kartuša, če navedemo le tiste, ki so danes del vsakdana govorcev slovenščine in jih sodoben slovar (ali predhodni nabor leksemov zanj) gotovo ne more obiti. Ravno tako je npr. pri pridevniku sončen/ sončni: v NSL so registrirane zveze (dežela) na sončni strani Alp, sončna elektrarna in sončni grelnik, medtem ko je s pomočjo statistično ugotovljene relevantne besedne povezljivosti v FidiPLUS kaj hitro opazno tudi novo družbenojezikovno dejstvo, ki je povezano s sončnim sevanjem in ga z vidika ene od njegovih posledic za ljudi ponazarjajo primeri kot: WHO (Svetovna zdravstvena organizacija) meni, da daljše izpostavljanje sončnemu sevanju pusti resne in kronične posledice na koži, očeh in imunskem sistemu. V povezavi s tem bi morala biti v naboru novejše leksike tudi sončna krema, ki je v SSKJ zapisana samo v obliki krema za sončenje (čeprav je tudi v FidiPLUS ta oblika kar sedemkrat pogostejša od zveze s pridevnikom sončni). Pomanjkanja zveze sončno sevanje kot poimenovanja za danes pomembno življenjsko dejstvo SSKJ glede na čas njegovega nastanka ne moremo očitati - celo obratno: analiza je pokazala, da od 17 po FidiPLUS statistično najbolj relevantnih zvez s pridevnikom sončen/sončni v SSKJ manjka le ena (sončna lokacija), druge z začetka seznama (in še mnoge) pa tam so. Pri iskanju leksike, ki SSKJ dopolnjuje - in prav k temu so se zavezali avtorji NSL, je zato nujna predvsem zelo velika občutljivost za vsako jezikovno enoto, ki je povezana z novimi pojavi iz sveta, v katerem danes živijo govorci slovenščine. In tako nas ta hitra primerjava vodi k jedru problema: v oblikoskladenjsko označeni, s statističnimi orodji opremljeni in v Sketch Engine (Krek in Kilgarriff 2006) vključeni FidiPLUS si lahko že po nekaj klikih ogledamo širše besednopovezovalno relevantno besedilno okolje iskane besede (gl. več o tem pri Gantar 2008) in se nam niti približno ni treba omejiti (z nekaj drugimi izjemami) samo na strukturo pridevnik + samostalnik in prislov + glagol ter zgolj na frekvenco in konkordance, kot so to storili avtorji NSL. Skratka, kot vedno pri slovarskih projektih (ali »geslovniških izhodiščih« zanje, kot kar je zbirko novejše slovenske leksike, ki je predstavljena v NSL, mogoče šteti) je zelo pomembno - če ne kar najbolj pomembno - njihovo gradivo. Gradivo za zbirko, ki jo tu ocenjujem, izpolnjuje temeljno leksikografsko merilo: je dokumentirano in razvidno, vendar pa: 1. Gradivo za zbirko novejšega slovenskega besedja, predstavljeno v NSL, ne izpolnjuje merila uravnoteženosti oz. niti ne kaže težnje po njej. Korpus Nova beseda v obsegu 240 milijonov besed namreč v 70 odstotkih sestavlja časopis Delo (169 milijonov besed), v ostalem delu pa leposlovje in polleposlovje (14 milijonov), zapisi sej Državnega zbora Republike Slovenije (31 milijonov), znanstvene in tehnične publikacije (3 milijoni), priloga Delo FT in revije Jana, Mladina, Monitor, National Geographic ter Viva (21 milijonov) in Zakoni Republike Slovenije (2 milijona) (http:// bos.zrc-sazu.si/a_about_si.html). Že če bi npr. za uravnoteževalno merilo vzeli samo recepcijo pisnih besedil in jo nato zvedli zgolj na Nacionalno raziskavo branosti (http://www.nrb.info/), bi bila sestava korpusa v časopisnem in revijalnem delu precej drugačna, s tem pa bi bil drugačen tudi rezultat projekta, ki ga knjiga predstavlja. 2. Še večjo omejitev za kakovost leksikološko-leksikografskih rezultatov projektov na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, ki temeljijo na Novi besedi, pa predstavlja skoraj popolna neoznačenost in neopremljenost s statističnimi orodji pri tem korpusu, na podlagi katerih bi bilo mogoče hitro ter celostno prepoznavanje relevantnih značilnosti aktualne leksike slovenskega jezika. Konkretno in še enkrat: nujna so statistična orodja, ki izpostavljajo besedno povezovalnost (noben sodobni korpus, namenjen leksikološkim in leksikografskim raziskavam, si ne more več privoščiti njihove odsotnosti). Poleg tega pa vsaj še oblikoskladenjska označenost, možnost urejanja in filtriranja konkordančnih nizov ipd. 2.2 Drugi seznam (Slika 2), ki je delo Primoža Jakopina in Mije Michelizza, prikazuje na besedotvorne morfeme členjene tvorjenke. Iz zelo skopega pojasnila na strani 204 je mogoče razbrati, da jih je 355.000 - morda pa se tudi motim, ker so vse zbrane pod naslovom »Tvorjenke v slovenščini s pogostnostjo vsaj 30 pojavnic« (206), ki postane precej nerazumljiv, potem ko npr. ugotovimo, da naključno izbrane besede izbuljek, izdabati in izbušek razen v Besedišču slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki (dalje Besedišče) v Novi besedi niso izkazane niti z enkratno pojavitvijo (en izbuljek sem sicer našla na Googlu, prav tako enega na Najdi.si; drugih dveh besed nisem niti iskala). Ali so mišljeni besedotvorni morfemi, ki se pojavijo v vsaj 30 različnih tvorjenkah, ali pa besedotvorni morfemi, ki se kot del različnih tvorjenk v Novi besedi (?) pojavijo vsaj 30-krat? Žal ni nikjer pojasnjeno tudi to, od kod so bile te besede vzete. Predvidevati je mogoče, da iz istega nabora novejše slovenske leksike, ki je bil prikazan že zgoraj, nadalje -ugotovljeno po lastni preverbi - iz SSKJ in Besedišča, verjetno pa je obstajal še kak vir. Prikaz tvorjenosti na tak način (gl. Sliko 2) seveda ne more prinesti popolnoma »lepih« nizov glede na morfemski šiv. Če kot najbrž tipkarske napake odmislimo morfemske meje, kot je npr. označena v *hitr-o-hode-c, pri katerem je priponsko obrazilo v resnici -ec (ne samo -c), kaj hitro pridemo tudi do, recimo, poenostavljenih morfemskih členitev, npr. hitr-o-prehra-mben, - njevalen, -nski, pri katerih bi moral biti -m-/-n- (< hran-a) še del besedotvorne podstave. Če si dalje natančno ogledamo edino pojasnilo, ki je dano za naslovom tega seznama, pridemo zopet v zadrego. Pojasnilo se glasi: Krepko so označene večkrat ponavljane besed(otvor)ne osnove, s piko pa nekateri neprvi deli zloženk ali neprvi obrazilni deli pri predponskoobrazilnih tvorjenkah; ponekod pa pika označuje zgolj končnico (206). Oglejmo si dva primera: hltr-o-besed, »en, »nik hltr-o-jezič, »en, »než, »nost Ker so hitrobesednik, hitrojezičnež in hitrojezičnost nastali iz pridevnikov (< hitrobeseden in hitrojezičen; vsi imajo zato že eno morfemsko mejo: hitr-o-besed-n-ik, hitr-o-jezič-n-ež, hitr-o-jezič-n-ost), pika pred -en, -nik, -než in -nost pač ne more označevati neprvega dela zloženk, prav tako ne neprvega obrazilnega dela predponskoobrazilnih tvorjenk, ravno tako ne gre za končnice, ampak pika kvečjemu (če -en- kot pripono na prejšnji tvorbeni stopnji nastale zloženke odmislimo) označuje priponsko obrazilo navadne izpeljanke. To nas vodi k misli, da je morda površna tudi naslednja trditev: /V/ seznamu /je/ od 355 tisoč pregledanih besed kar 175 tisoč oziroma polovica predponskoobrazilnih tvorjenk in zloženk, / kar/ dodatno potrjuje domnevo, da te oblike pomenijo večino novih besed v slovenskem jeziku (204). O oceni o prevladi predponskoobrazilnih tvorjenk (zakaj ne kar sestavljenk?) in zloženk med novimi (moralo bi pisati še tvorjenimi) besedami v slovenščini je namreč mogoče dvomiti z dveh vidikov: (a) če je bila trditev dana s predpostavko, da so primeri kot hitrobesednik, hitrojezičnež in hitrojezičnost zloženke ali predponskoobrazilne tvorjenke; in (b) če je bila trditev dana na podlagi že v SSKJ in Besedišču zapisanih besed (v seznamu - kot rečeno - tudi te tvorjenke so). V drugem primeru namreč ne moremo govoriti samo o novih besedah (zopet seveda samo tvorjenih). Pa tudi drugače bi sem sodila natančnejša primerjava, kajti ocena o polovici predponskoobrazilnih tvorjenk in zloženk v seznamu še vedno pomeni, da je skoraj polovica tvorjenk vendarle izpeljank (je to res malo?), ostali del (kolikšen?) pa zavzemajo nesistemske tvorjenke, in če ob tem še upoštevamo, da je pri glagolih tako ali tako predponskoobrazilno sestavljanje že od nekdaj verjetno najbolj produktiven tvorbeni način (Vidovič Muha 1988: 21). Vsekakor je moralo biti določanje besedotvornih vrst kar 335.000 tvorjenkam zelo obsežno delo (četudi ga je bilo mogoče deloma opraviti s pomočjo programa), a kot rečeno: navedeno oceno bi bilo vendarle treba natančneje utemeljiti (tudi dopolnilo o povečani uporabi predponskih obrazil pri glagolu, ki da jo »dokazujejo izpisi iz zadnjih deset let« (203), se zdi premalo). Dvome in odprta vprašanja bi kaj hitro lahko odpravila bolj poglobljena spremna študija, ki pa je -kot je bilo mogoče razbrati - ni. Tako daje seznam od strani 206 do konca knjige sicer obsežen vpogled v besedotvorne zmožnosti slovenščine, škoda le, da ni osmišljen še s katerega drugega vidika. 3 Sklep Prav je, da se rezultati raziskovalnih projektov objavljajo ter dajo v presojo in uporabo širši javnosti (pri NSL bodo nadaljnje ocene gotovo pohvalno ali kritično izpostavile še kateri del - pomagalo bi sicer, če bi bila knjiga bolj dostopna). Nehvaležno je, če take rezultate ocenjevalec - takrat, ko so ti npr. le delni - vrednoti tako, da jih gleda z vidika celote in torej opozarja na vrzeli, ki se bodo tako ali tako zapolnile šele naknadno. Vsebine NSL nisem presojala z vidika izpolnitve ciljev raziskave, ker teh natančneje ne poznam, tudi ne z vidika vpetosti te raziskave v druge projekte inštituta, sem pa od izida znanstvene monografije o novejši slovenski leksiki pričakovala precej. Kar smo dobili, je vsekakor zahtevalo zelo veliko dela, ni pa upravičeno, da se knjiga NSL šteje med vrhunske in najvišje točkovane znanstvene dosežke, če nima v 90 % svoje vsebine niti (še) slovarske vrednosti (pa čeprav je uvrščanje slovarjev tako nizko na točkovalnih lestvicah v resnici sramotno). Hkrati bi od avtorjev pričakovali vsaj zadržek, neke vrste opozorilo (ali pa celo (na slovenskem ali širšem prostoru primerjalno zasnovano) korpusnojezikoslovno razpravo - v znanstveno monografijo bi gotovo sodila) o omejitvah, morda posebnostih Nove besede ali poudarkih tega korpusa, na katerem pretežno temelji rezultat raziskave (npr. skoraj popolni nezmožnosti izvedbe postopkov statistično osnovanega prepoznavanja večbesednih leksikalnih enot v besedilnem okolju, ki je relevanten za pomensko-skladenjsko, s tem pa tudi za celostno slovarsko informacijo), ne pa da je v zvezi z Novo besedo v NSL posebej kar dvakrat podarjena le njena prosta spletna dostopnost kot »dodatna odlika« (17) oz. »pomembna jezikovnokulturna odlika« (29). O jezikovnokulturni odličnosti kateregakoli korpusa - če sploh - bi bilo najbrž bolj umestno govoriti šele, ko bi ta svet govorcev jezika zares prikazoval v vseh njegovih kulturnih, družbenih, političnih, gospodarskih, tudi ekoloških in zdravstvenih (kot smo videli pri sončnem sevanju) ter mnogih drugih razsežnostih, kolikor se te pač kažejo v najrazličnejših sodobnih besedilih. Pri besedotvornem seznamu iz drugega dela knjige pa bralcu, ki bi zares rad razumel, kaj sploh gleda, vsekakor manjka bolj izčrpna spremna študija. Krek, Simon, in Kilgarriff, Adam, 2006: Slovene word sketches. . (Dostop: avgust 2009.) Merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev. . (Dostop: avgust 2009.) Nacionalna raziskava branosti. . (Dostop: avgust 2009.) Nova beseda. . (Dostop: avgust 2009.) Pravilniku o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti. . (Dostop: avgust 2009.) Literatura Gantar, Polona, 2008: (Slovenska) leksika med leksikonom in slovnico. Jezik in slovstvo LIII/S. 19-35. Gložančev, Alenka, in Kostanjevec, Polona, 2006: Novejše besedje slovenskega knjižnega jezika - seznam (A-O). Jezikoslovni zapiski 12/2. 89-159. Korpus slovenskega jezika FidaPLUS. . (Dostop: avgust 2009.) Tipologija dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu Cobiss (19. april 2006). Tipkopis. Vidovič Muha, Ada, 1988: Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske Fakultete. Nataša Logar Berginc Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani natasa.logar@fdv. uni-lj.si