Dolenjske Novice.
Izliajajo 1, in Ifi. vsacega meseca. Cena jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Doltjnjske Novice" načelo I gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino sprejema tisniti dati, plaća za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za J, Krajec v Novem Mestu, dopise pa uredništvo.	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
(jíosi>o<líiivske Htvari.
O zavarovanju nekoliko.
Kaj vařeíi, neobhodno potreben del vsakega knieliSkega gospodarstva so knietiska poslopja. Stanejo gotov in ne majlieti d(^nar. Kaj mogoŽe pa je, da uniči požar ta del go.-ípotíarstva v prav kratkem Èasu, Ta nesreča konča lahko tudi vse, kar je v kniettŽkih poslopjih shranjenega. Niti življenju živali, da Se celo 61oveskemu ne prizanese. Kolikokrat se je vže prigodilo, da je ostal prav premožen kmetovalec v par nrali le Že posestnik STojega zemljišča in svoje dnižine.
Hlag, pameten mož je bil gotovo tisti, kateri je prvi na ntisfO prišel, uvcali zavarovanje proti ognju, proti požaru. Zavarovalnic imamo dan danes dosti, tíkorcj vže preyeČ; pa vendar čitamo skoraj po vsakem požaru na deželi: pogorelo je toliko in toliko gospodarjev, zavarovanih bilo je pa le toliko. Da, bilo je še celo brati : pogorela je cela
vas, zavarovan ni bil pa niti jeden. Ako ííadeiie požarna nesreča gospodarja, katerega poslopja so zavarovana, v nekoliko dneh ima od zavarovalnice denar v rokali Mogoče mu je s tem lotiti se nove zgradbe, največkrat napravi èe boljše in trdnejěe poslopje mimo prejšnjega.
Nezavarovani gospodar, kateri ima zadosti lastnega kapitala, zgradi si res da tudi lahko nova poslopja iz svojega; toda vsled tega postane toliko revnejši, ubožji, kolikor je kapitala porabil za zgradbo. Nezavarovani gospodar, kateri nima lastnega kapitala paČ pa veČ ali manj dolga, se mora zadolžiti ře bolj, ako lioče pogorel» poslopja z nova zgraditi. In koliko jih ne pride pri tem popolnoma na beraako palico?
Zavarovalnina zuaîia v primeri k zavarovani svoti, takorekoč le par krajcarjev na leto ; pa vendar ima še dandanes večina požarov take nasledke za gospodarja, kakoréne smo ravno kar omenili. Kazumni človek se mora pri takili dogodkih pa6 za glavo prijeti ter usklikniti : kako je vendar mo-
Sodni dan na Pozabljenem.
Ta ali oni čitatelj se morda še spominja, kako izvanredno lepo so se utrinjale zvezde na Večer 25. novembra leta 1885. Zvezdoznanci so tedaj vsestransko jiojasnovali to nenayadno nebesno prikazen, katero so že naprej napovedali po časnikih.
Ako pa je to utrinjanje zanimalo ves omikani fili vsaj po omiki prepihljani svet, ne smemo se (iuditi, da je vzbudilo drugod, kamor prosvitljujoči žarek omike ni še prodrl, vseobČno pozornost, in ne samo to, temveč tudi strah in grozo. — —
Nekje tam gori pod sivimi planinskimi velikani leži mala vas na Okroglem, ali, kakor bližnji sosedje govoré, na Pozabljenem. To ime že vse pové in pojasni, kako je tam. V globoki kotlini Bredi Širnih orjaSkili gozdov stoje Štiri hišice ali tajlice ali ... ne vem, kako bi jih nazval; podobne so menda najbolj kolibam indijanskih divjakov. Ne vidi se drugam, nego v gozd in na nebo. Ne sliái se noben zvon — torej pripraven
kraj za onega, ki hoče iti „v ris"! — in kaj novega se zve tu sèm le vsake kvatre. Pravijo, da je stara Kozamernica, (Bog jej daj dobro, ker je že v večnosti,) vprašala nekdaj sosedo Kofedrónko, ko je prišla yéliko soboto od fare domov, kaj je novega. In le ta modra ženica je nategnila obraz kar najbolj mogoče učeno in je neznansko prestrašeno ziuila: „Pravijo, da je včeraj Bog umrli" In mati Kozamernica je plosknila ob koleni in rekla: „Ali res? Saj pravim, k nam se pa res nič ne zve!"
S tem sem menda povedal dovolj. Vsakdo si lahko sam misli, da na Pozabljenem niso brali onih časnikov, ki so napovedali utrinjanje zvezd. A brez knjige pa le niso bili I Kofedronova Ma-ričiračiričica se je naučila za silo brati nekje, bojda pri gospodi, kjer je pasla nekaj mesecev živino, in kjer si je navzela gosposko ime Maričica namesto Mica, po materini volji pa zgoraj imenovano menda še bolj gosposko, ker čim daljâe je, tem lepše je! Zato je bila v celi vaai najbolj učen». Neki semanji dan je šla z materjo na trg -, tam je zalotila na nekem Stantu malo knjižico z na-
goče, d& se èe dindanes aatiajajo tako maloumni ljudje?!
Ta prikazen vendar ni tako nenaravna. Pomisliti je treba, da je kmetiSka boda v dosti krajih pač èe tako velika, da mora kmetiški gospodar ugibati in ugibati, kako bi si pomogel do toliko denarja, da bi pokril naj potrebiiejse, do cela neizogibne stroàke.
Davek mora biti plaèan, sicer pogori kmet brez ognja. Nag ne more in ne eme okolo hoditi ne gospodar ne drtižina njegova. Jesti mora vse, kar je živega pod streho, in naj se pridela zadosti ali pa premalo živeža za ljudi in živino. Kako čiido, ako pri takih razmerah gospodar reèe ; malo, res, da prav malo znaSa zavaroyalnina, pa že tega ne morem utrpeti, naj me pa sv. Florijan varuje ognja.
Pozabiti pa tudi n« eraemo, da ako je kak stan, proti novim, in bodi si Se tako koristnim vpeljavam trmast, nesprejeten, je to v prvi vrsti ravno kmetiěki stan. Siliti se mora priprosti kmetiški gospodar k vsaki novi kaj koristni stvari — )a še se je ne poprime. Bilo je, tako je, in tako )ode ie v prihodnjih ěasib. ReSemo pa, ako bi bila kje sila na pravem, najbolj na pravem mestu, bila bi gotovo ravno tu, ko se tiie zavarovanja kmetiških poslopij.
Ako je bilo mogoče poitne c. kr. hranilnice uvesti, v katere lahko vloži veak na deželi svoje prihranjene groše, da so mu varno shranjeni in da mu ěe nekaj obresti nesó; zakaj neki bi ne bilo mogoče pri naáih c. kr. davkarijah splošno zavarovalnico uvesti? Zakaj bi ne bilo mogoťíe kmetu takrat, kadar se mu v davkariji za c. kr.
davke in doklade denar jemlje, še par grosev za zavarovanje njegovih poslopij odvzeti? Takoreko6 nevedé bi bil potem proti požaru zavarovan, in konec bi bil beražij po požarih, ki sedaj naslajajo.
Pa Že drugo dobro bi imelo tako prisilno zavarovanje. Veliki, da velikanski, miljone znašajoči dobički dandanaènib zavarovalnic bi se stekali v deželno ali državno blagajnico, davki bi bili vsled tega lahko za toliko manjši, in ysa ta uvedba bi ne stala državo kar niČ. V vsaki c. kr. davkariji je že toliko gospodov uradnikov nastavljenih, da bi i ta zavarovalni posel prav lahko opravljali brez posebtie nagrade, pa tudi brez atrabu, da bodo vsled tega opešali. Če bi bilo pa le kje potreba, bi se nastavil eden uradnik vež. Poètna hranilnica zahteva na Dunaju velikanskega uradniškega krdela. Na poštninah Kgubi vsled nje poétno gospodarstvo vsako leto velike svote, kajti dobiček, katerega nasproti tem državi donaša, je le majhen skoraj izgine.
Posilna C. kr. zavarovalnica ne zahtevala bi nikakega posebnega stroška, paČ pa bi doiia.íala kakor reČeno, miljone vsakoletnega dobička, kateri se dandanes stekajo v blagajnice različnib zavarovalnic. In koliko zavarovalnic nimamo, katere vlečejo dobičke iz dežele, da še celo iz države naše? Misel, ustanoviti posilne državne zavarovalnice proti požaru, ni nikakor nova. VŽe precej stara je ta stvar, dasiravno se Se niti ne kaže, da bi se v djanju rodila. Zato Êastiti naši deželni osobito pa državni poslanci, prinebajte zgubljati svoje moěi ako in kolikor je mogoče, v veliki politiki, od katere kmetovalcu znabiti druzega v del ne pride kakor
slovom: „Prerokovanje Častivrednega patra Lu-dovika Roka s Sinajske gore". Ker ni veČ veljala nego en gros, kupila jo je mati, čeá, boŠ pa doma povedala, kaj je notri svetega zapisanega. In go-spodičina Maričiračiričica s Pozabljenega je cel dan ponosno nosila po trgu to knjižico v roki. Češ, jaz znam brati, tako da je bel papir skoro popolno zgubil svojo nedolžno belo barvo, in so celo debele črne Črke jele bledeti.
Drugi dan je že brala ali bolje prerokovala domači družini, kaj vse strašnega se bo zgodilo v letih 1883—1897. Prvi večer ^o poslugali le Kofedronovi domači, drugi večer pa je bila v koči že taka gnječa, da se je bilo po pravici bati, da orjaški možaki s Pozabljenega kolibo razneso. In kaj menite I saj je bilo pa tudi vredno poslušati take Čudne in strašne reči, ki se bodo godile v kratkem. Poslušali so vsi z usesi in ustmi, in ko je bilo vse enkrat pri konci, pa so zopet začeli; tako so do malega skoro na pamet vedeli, kake šibe bo Bog poslal, krvave vojske, strašno hude bolezni, povodnji, potrese itd. Vsi so bili potrti in
zbegani po takih groznih novicah, le s tem se je marsikdo tolažil, čeS, saj smo na Pozabljenem; bo že Bog dal, da bodo tudi Turki in pesoglavci na nas pozabili in nas v miru pustili.
Vse to se je vršilo na Pozabljenem o vseh Svetih tistega leta, ko smo pisali 1885. Ko je svete Odpete dan prišla mlada Kozamernica sosedi Kofedronki sreČo voščit povodom njenega godo, rekla jej je le-taskoro solzna; „Rarba, saj drugo leto mi ne boš menda več voSČila, najbrže nas bo že dotlej Turek pomoril in pohrustal!" Milo st» se spogledali in skoro zajokali.
Svete Katarine dan je bilo, 25. novembra, ko so šli vsi Kofedronovi v gozd po drva : oče, hči, 241etni sin Boštjan in celo mali brat njegov AnŽek. Mrzlo je bilo, in treba je bilo skrbeti, da doma pri velikanski peČi ne ozebejo. Pridni so bili vsi; velik voz hoste so pripeljali domov na večer. Mati jim je v plačilo pripravila doma veliko večerjo, katera je sestradanim želodcem prav dobro teknil»;
Posedli 80 oblastno okrog orjaške mize, ^ ja s pečjo vred zavzemala skoro pol sobe, čes»
praskanje za ušesa, in pristopite za botre vže dolgo let se rodeiemu, pa le ne áe porojenemu otroku, kateremu dajte ime: C. kr. posilna državna zavar ovalni ca proti požaru. Ako pa ne bi šlo v državi, osnujte nam deželno posililo zavarovalnico, ki bode koristila vsaj tmm, ako drugfod ne marajo dobièka,
V prihodnji številki „Dol. Novic" spregovoriti hoŽemo par besed o zavarovanju življenja kmetiških gospodarjev.
„Katoliško politično društvo" za spodnje Dolenjsko.
Vlanski katoliški ehod v Ljubljani je med drugim prav posebno priporočal, naj ae snujejo „Katoliška politiiiia društva" po razližnili krajih naše mile domovine. Pri zadnjem shodu v Novem Mestu meseca avgusta pa, ko se nas je zbralo nad 3000 za dobro reč vnetih mož, nam je g. dr. Papež, deželni poslanec in odbornik toplo polagal na srce, naj si tukaj osnujemo „politično društvo", ki bode delovalo v smislu sklepov katoliškega shoda v Ljubljani. Njegove besede ste brali v prilogi „Dolenjskih Novic". Vže takrat so djali mnogi gospodje, da te besede ne smejo biti brezvspešne — slediti jim mora delo, trudu pa sad.
Res je, imamo v Ljubljani „katoliško politično društvo"; toda Ljubljana je daleč. Gospodje v Ljubljani ne morejo poznati naših razmer in potreb tako, kakor jih poznamo mi ; ni jim tako lahko stopiti med naše dobre „Dolenjce" ter jih pod-uČevati, kakor je to mogoče nam, ki živimo sredi med njimi. Gotovo je želeti, da si osnujemo društvo
z enačim namenom kakor je ono ljubljansko — v društvih je dandanes moč, posamezni Človek zgine — da tako delo zlajšamo, t«r je napravimo bolj plodonosno, hoij vspeíno. Koliico potrebujemo še pri nas poduka o dolžnostih in pravicah, katere imamo kot državljani, koliko spodbude, da se teh pravic poslužujemo v prospeh svete vere in pa národnosti slovenske! To W skušalo po možnosti dosegati nasvetovano „Kat. pol. društvo" po slovenskem starem geslu; vse za vero dom in cesarja I"
Radi tega se je sešlo po daljših dogovorih 8. t. m. v Novem Mestu okolo 30 duhovnih in svetnih gospodov v hiši „KatoliĚíke družbe rokodelskih pomočnikov", da so se posvetovali v tej reči. Vsi 80 biti misli, da se društvo mora osnovati prej ko prej s sedežem v Novem Mestu. Na vprašanje, koliko„ Dolenjske" pa naj bi obsegalo druStvo, ae je sklenilo, da se ownuje za krško, novomeško in Črnomaljsko okrajno glavarstvo, ker je drugim Dolenjcem pot in zveza z Ljubljano laglja kakor z Novim Mestom, in ker bi se bližnji KoČevaiji kot Nemci gotovo malo brigali za naše društvo in ker ae morda osnuje Še kako drugo slično društvo v kacem bližnjem okrajnem glavarstvu.
Slednjič so gospodje osnovali pravila večinoma posneta po onih ljubljanskega katoliškega politič. društva ter izvolili začasni odbor petih članov, ki ima poskrbeti, da slavna vlada pravila potrdi.
Ko nam dojde potrdilo, se bode društvo stalno osnovalo ter pričelo svoje delovanje, o čemur vam bode naš list natančno poročal.
danes smo pa dobro zaslužili, kar bomo sedaj dobili. Z nekim dohrodejnim ponosom, ki je samo skrbnim mamkam lasten, postavila je gospodinja pred nje veliko skledo ajdovih žgancev, in kar je največ: dobro zabeljeiiih. Vsak bolnik, ki je zgubil ves tek do jedi, poželel bi gotovo po tej hrani, ko bi videl, kako mojstersko so nadelavali Kofe-dronovi đrvai;jl to narodno slovensko jed. Imeli 80 si pa tudi toliko povedati, zlasti pohvalnega o malem Anžku, da je mati skoro pozabila na drugo veliko skledo mlečne kaše, katero je v veži postavila na stol, da se pohladí.
Še le, ko so žgance pometli čisto, kakor Ko-fedron denar z mize, ako mti ga je kedaj kdo naštel, spomnila se je dobra gospodinja, da je že nekaj pripravila.
Modro položi žlico na mizo, kakor bi hotela reči; „no, ali ne znam dobro kuhati?" pomane si 8 silno Ijuheznjivim lahnim nasmehom komolca in reče hčerki: „Maričiračiričica, stopi stopi tje v vežo; še nekaj sem pripravila, tam na stolu pod aklednikom boš našla ! "	(Konec pňhodiuie.
EaJ Je novega po avstrijskem cesarstvu?
Kar smo zadnjič že nekoliko omenili, zgodilo se je res: Taaffejevo ministerstvo je odstopilo. Kakih štirinajst dni se je sestavljalo novo. Cesar je izročil ta posel knezu Alfredu Windischgratzu. Dolgo se je trudil ta mož, da je dobil nove ministre. Privzel si jih je iz vseh treh glavnih strank. On sam je predsednik ; konservativna ministra SchOnborn in Falkenhayn ata še ostala. Naučni minister je postal Poljak Madejski; upamo, da nam bo ta bolj pravičen, kakor nam je bil Oauč. Finančni minister je pl. Plener, doslej vodja liberalne stranke v državnem zboru; ta nam pač ne vzbuja najlepših nad. Bakehem za notranje; grof Wurmbrand bode trgovinski minister, kar je bil doslej Bakehem, vitez Javorski, minister za Galicijo. — Sicer je pa to ministerstvo tako skupaj zvaijeno, da najbrže ne bo dolgo vladalo. Ministerski predsednik Windischgratz, kakor pišejo časniki, je goreČ katoličan in zvest član konservativne stranke, ki pa uživa zaupanje tudi pri drugih strankah. Pravijo, da se ogreva tudi za avto-nomistična načela, t. j. da bi vsaka kronovina bolj
prosto sama sebe vladala. Star je ta mož še le 42 let. Ministerstvo Taaiîejevo je trajalo l4 let; Slovenci smo za njegove vlade marsikaj pridobili. Žal, daje bil premalo odložen!
Na Ogrskem se bližajo liudi Žasi. Minister-ski predsednik Wekerle je po enoletnem moledovanju vendar le dobil dovoljenje od cesarja, da predloži zbornici nařrt nove postave o civilnem zakonu. Sicer je jako neverjetno, da ta predlog'a prodere, ker jo bo gosposka zbornica najbrže zavrgla; ako pa novi zakon obvelja, pride gotovo do kulturnega boja, ki bode ubogo Ogrsko razdelal, da se Bogu smili.
Kaj jo novega po Širokem svetu?
1(>. t. m. se snide pruski državni zbor. Kakor je že znano, sprejel je že v zadnjem zasedanju vojaško predlogo, da ae vojna moč pomnoži. Sedaj pa morajo dolo6iti, odkod naj se vzamejo stroâki v Í0 avrho. Mnogi sodijo, da se bodo bogatini tega novega bremena ubranili, in je bodo naložili ubožnejěim stanovom. Nasprotniki vojaške predlop bodo gotovo zopet odloín j ugovarjali ; bodo li tudi kaj dosegli, tega pa si ne upamo trditi.
Navdušenje za rusko-francosko zvezo, ki je pred mesecem djii presegalo vse meje, jelo se je ie hladiti. Francozi menijo, da imajo le Rusi do-bièek od vsega tega; Rusi pa pravijo, da od Francozov se ne more niž dobrega pričakovati. — Nekaj pomenljivega pa se je veiidar-le pojavilo povodom teh svečanosti. Ruski narod je namreč nehoté vráil nalogo, katera je po boŽji previdnosti odločena slovanskemu rodu: áiriti med svet mir in spravo. Ćeprav ruska vlada z vsemi močmi doma zatira katoliško cerkev, na Francoskem jo je vendar nekako dvignila in oslavila Ruski car se je iskreno zahvalil pariškemu nadškofa za cerkvene slovesnosti, katere so bile prirejene zaradi ruskega obiska. To je na rusko vlado gotovo dobro vplivalo. Francoska vlada pa tudi na povratka Rusov ni več prezirala cerkve, ker je povsod tudi viájo duhovéčino k slavnostim povabila. Tega pač niso nameravali niti Rusi niti Francozi ; a vendar se bodo razmere med cerkvijo in obema državama vsaj nekoliko zboljsale.
Španija, ki ima že doma vedne nemire, zapletla se je v boj z deželo Maroko, ki je v Afriki. In Španiji v tem boju ne gre prav po sreči.
Piâe se nam:
Iz Adlesič, — Sprejmite par vrstic od našega kraja. Vrsme smo imeli dozdaj prav vgodno; danes pa se je nekoliko spremenilo. Pridelki so posređnji, vina skoro nić, posejano in jwapravljeno je skoro vse razven korenja. Pred nekoliko dnevi smo pokopali žanđarskefa vodjo. Pogreb je bil jako lep ; Črnome^j-eka godba je svirala, veliko gospode iz Črnomya,
zlasti mnogo žandarjev pa tudi drugega ljudstva je spremljalo pokojnega k zadnjemu počitku.
Naj omenim še, kako so se naši farani zbudili v spoštovanju do pokojnih. Dekkta ao za verne dnáe grobe okopale in s peakom in mahom olepšale, da je bilo veselje. Na vseh svetnikov vežer, ko so preč. gosp. župnik rožne vence molili, je po grobeli gorelo na stotine sveč, da so ae temu čudili naši sosedje Hrvati, misleč, da selo gori. Za istiuo zaslužijo naša dekleta polivalo. Opomnim pa to radi tega, ker se prej pri nas kaj tacega nikdar ni videlo. Bog daj, da tudi zanaprej ostane ta lepa in pobožna navada, ki nam bode le v čast — vsaj bo vže neverniki visoko spoštovali svoje ranjke
Lepih spomenikov na grobeh ima naša sironiasna župnija malo; aato pa tem raje storimo umrlim na ljubav to, kar nam je lahko mogoče.
Z Radovine, — Škodo, katero je našim krajem naredila trtna uš, se ne more niti približno ceniti. Ôe hočemo vinograde še kedaj imeti, nimamo za zdaj dru-zega sredstva kakor nov nasad z ameriškimi podlagami. Toda to delo je počasno, težavno in drago. Zatore, pa z novimi nasadi le preveč odlašamo, se vé le aeb v kvar. Dobrodošel je pa človeku vsak pripomoček, kateri najmanj vsaj še nekaj časa ohrani ljubo vinsko trto. Pravilno škropljenje z galico in dobro gnojenje pospešuje rodovitnost, ohranuje pa tudi trto pred prehitrim poginom. Vinogradnikom, ki imajo še zdravo trtje, ali pa vže okuženo in ne povse uničeno, naznanjam to-le: Velečastui gospod Auton Bogetič, župnik v Čereviču v Slavoniji, je nedavno poročal za-grebškeirm „Tagblattu", kako rodovitno in zdravo je njegovo trsje, sosednili mejašev vinogradi pa so uničeni ali zelo poškodovani. Ohranja pa trtje s tem, da je gnoji z žagovino. Gospod župnik je to jesen iz svojega vinograda izkopal trto imajočo 64 čvrstih in dozorelih grozdov ; poslal jo je v Zagreb na ogled. Pisal sem gospodu župniku proseč ga, da mi blagovoljno naznani, kedaj in kako on gnoji z žagoviao. Prijazni odgovor podam tu doslovno: „Sada u jeseni se meče piljevina (žagovina) oko čokota (trte), pak onda zagrne. Zemlja se ndkoplje 20—25 cm. duhljine, pol metara širine. Piljevina (žagovina) se ne smije sa zemljom smješati, več ostaue kako se náspe i n proljeće se ne smije prekopati. Najbolja je sveža piljevina (žagovina) a dobra je i suha; samo da nije trula (trohljiva), jer je onda več djubre (gnoj). Svakomu čokotu pridajte piljevine, samo ako nije sasvim suh; ma imao kao prst lozicu (mladiko), opet Če poterati na proljeće". Tako gospod župnik. Kinalo na to berem v istem zagrebškem dnevniku insérât, ki posestnikom vinogradov že ponu a žagOTino, — Komnr drago, naj poskusi pri posamezn h trtah, zlaati pri brajdah ; dobro, ako se mu tem potom ohranijo. Poleg koristi bo imel tudi Sflbi in drngim spomin na bivši, a premalo spoštovani dar božji, shranjen v vinski trti. {Pri posameznih trtah bi pač tudi mi svetovali poskusiti ali sploh ne, ker se take skušiye rade zjalove,)
Pismo iz Peru v južni Ameriki. — Predragi mi rojaki t starem kraju ! Nič kaj veselega vam nimam sporočati iz naše obljubljene dežele amerikanske. Mi delavci smo ubogi siromaki. Ako je kaj dela, nas trpinčijo in nateziyejo kakor Črno živino, ako pa dela ni, se pa tudi nihče za nas ne briga. Že je blizo štiri mesece, kar postavamo brez dela, ker so tovarne skoro vse popolnoma prenehale; tudi dmga dela so ustavljena, tako da se le malokje kaj dela, in še pri teh delih BO večinoma le Angleži, Slovenci smo le za silo.
Lahko ai torej mialite, dragi rojaki, kako nam gre. Slabo, v resnici slabo! Začeli smo resno misliti na svoj obstanek ; denar nam je poàel, živeti je vender le trebaj a zaslužka nikjerl Kdor je še kaj denarja imel, zbasal je hitro, kar je imel, in hajdi v stari kraj k svojim ljubim domačim ! Nekojim tudi od doma poSljejo denar, da imajo za stroške na pot v domovino. Jaz mislim, da vaem tem se ne bo već zljubilo nazaj v Ameriko hoditi. Zato, rojaki, katerim še vedno roji misel „v Ameriko" po glavi, dajte si vendar enkrat dopovedati resnico ; ako se doma poprinieš s tako odločnostjo dela (bodisi katerega koli) kakor ga moraš delati v Ameriki, potem te zagotovim, da imaš rayao tako Ameriko doma, ali pa še boljšo. Tukaj je malokdo tako srečen, (posetmo Slovenec, ki ne zna kakega tujega jezika), da bi dobil lahko delo in dobro službo. Pri vsem tem pa pride, kakor ravno letos, ta preklicana denarna kriza in ta vzrokuje, da banke falij'ajo, tovarne prenehajo in promet je ustavljen, in tako ubogi delavec na cedilu ostane. ~ Zakličera vam âe enkrat: Dragi rojaki, čvrsto se poprimite domačega dela in ne hodíte v Ameriko!! Vam vedno dobro hoteći	Anton Peruschek.
DomaČe vesti.
(Duhovske premem be). Gosp. J. Novak, doslej kapelan v Dobu, preje na Ki'ki, je dobil faro Žalino. Čast. goap, Mih. B arb o,^župnik trebelski se je odpovedal svojej novej župniji v Šniarjeti. Čast. gosp. Peter Bohinjec, kapelan na Vrhniki, gre za eks-pozita v Trnje; na njegovo mesto pride g. Luka Smolnikar, kapelan V Skocijanu pn Dobravi. V Škocijan pride čast. gosp. Ivan Volk, doslej kapelan v Polhovem Gradcu.
(Premembe pri nradnikih. Za komisarja k okrajnemu glavarstvu v Novo Mesto pride g. O r-Šolek iz Črnomlja; g. Klein za komisarja v Litijo. Dosedanji avskultant g, dr. Kraut pride za adjunkta na Brdo, g, dr.Rogina pa na Vrhniko, gosp, Emil Rizzoli pride iz Radeč za adjunkta v Noto Mesto; T BadeĚe pa g. Anton Rozina iz Ribnice.
(Prečast, g, kanonik I. Vovk) je bolan blizo tri leta in je zadnji Čas jako oslabel. Priporoča se v molitev.
(Hranilnica v Novem Mestu) se kmalo odpre. Ministerstvo je potrdilo predložena društvena pravila.
(Sliod kmetovalcev v Novem Mestu.) Kmetijska podružnica v Novem Mestu priredi v nedeljo dné 3. decembra t. 1. ob 9. uri dopoludue shod, pri katerem se bodo pogovorile jako važne kmetijske zadere, kakor je brati zadaj med naznanili. Opozarjamo že danes vse kmetovalce, da se tega dné udeležé v obilnem številu poučnih govorov.
(Za Miklavža) pobirajo zopet letos blage gospe mile daroTe, da bodo oblekle nekaj sirotne šolske dece s toplimi oblačili.
(K atoliáka družba rokodelski h pomočnikov) napravi v nedeljo 19. t, m. predstavo „kmečki tepček", veseloigro v treh dejanih a petjem. Osebe so; Štefuc, kmet; Jurca, tepček; Cefizelj, kmet; Macafiir, goljuf; policaji, pisar; kramar; župan kmečki; Jaka, krčmar; čuvaj; komisar; Milja, padarjev sin; pastir; brigadnik. — Začetek je ob 7. uri zvečer. Vstop je prost; ali otroci, učenci ljudskih šol in dijaki nižje gimnazije smejo priti le s svojimi stariši ali varuhi, ker sicer pomanjkuje prostora. Prostovoljni darovi se
sprejmo hvaležno — posebno Se, ker bode veliko stalo razširjenje hiše, da se pridobe prostori za dijaško kuhinjo	Načelništvo.
(Za dijaško k u h i nj o) je zanimat^e t Novem Mestu splošno; zato smemo upati najboljšega^vspeha. Vnovič so za zgradbo darovali ti-le gg ; Avg. Skabeme 10 gld. ; Fr, A., kapelan 5 gld. ; A. Štepic in Fr. Pršina, žandarmerijske postaje vodja H gld.; A. AleŠ, dekaa 10 gld.; neimenovan duhoven 10.
(Presirnovo svečanost) priredi „Dolenjsko pevsko društvo" dné 2. decembra v prostorih „Národ-nega doma". Program obsega zanimive moške, ženske in mešane zbore, dvo- in samospeve. Poiebna vabila z podrobnim koncertnim programom izidejo v kratkem.
(Tamburaški zbor) je ustanovilo „Dolenjsko pevsko društvo" in šteje sedaj osem tamburasev, ki se pridno vadijo, tako da bodo kmalo po novem letu v posebnem koncertu javno nastopili.
(Bolni s niča usmiljeni h bra to v) v Kandiji pri Novem Mestu dobro napreduje. Veselja je videti lepo prenovljeno poslopje. Zlasti bi še omenili ume-teljnega vodnjaka kapnice, ki so ga gospodje napravili na dvorišču. Dajal bode izrstno vodo v izobilju, dasi bode voda le s strehe. Ako ne pride vodovod v mesto, pridite se mestni očetje semkaj učit, kaj se dá. doseči za dobro pitno vodo brez 10, 20, 30 tisočakov. 8 dec. se bode bolnišnica blagoslovila in odprla. Leta 1895. pa se bode zidalo novo, večje poslopje, da bodemo imeli prostora dovolj za dolenjske bolnike. Sedaj se jih bode moglo sprejeti le kacih a& —30, Oglašajo se in prosijo vže sedaj. Zndnje dneve je bil tu velečast. gosp. provincijal, izvrsten zdravnik iz Gradca, k otvor-jenju pride zopet v Mesto. Potem pa 15. dec. odide v sveto deželo, ker ima naša provincija usmiljenih bratov tudi tam več bolnišnic, v katerih strežejo bolnikom krščansko usmiljeni bratje. — Sploh pa moramo reči, da se zadnji čas dela pri nas in okolici mnogo za blagor naših ljudi. V Šmihelu imamo krasno šolo šolskih sestra za poduk gluhonemih in deklic sploh, ki ima po prizadevanju vseh izvrstne vspehe. V Kandiji se gradi bolnišnica, V Mestu je lepa hiša „katoliške družbe rokodelskih pomočnikov", ki se bode razširila tekom leta 1894 v dijaško kuhinjo. Mesto je ustanovilo „mestno hranilnico" in priredilo krasne prostore za pošto v nekdanjem vojaškem skladišču, pošto, ka-koršnih bodete razun v Ljubljani težko dobili na Kranjskem. 3 1. novembrom je v tem poslopju jela država pošto oskrbovati, — Imamo pač še veliko na srca; čas in dobri ljudje bodo pripomogli, đa se bode tudi to izvršilo.
(Na Belokranjskem) se kij pridno dela na to, da se dolenjska ž^eznica podaljša od Novega Mesta do Karlovca, Potrebna je pač za Belokranjsko, pa tudi za vso Kranjsko deželo ; kajti ako se to ^odi, potem smemo upati trdno, da bode železnica nesla dobiček ter tako od dežele ne zahtevala nikacih tro-škov. Zvedeli smo, da so se zbrali na poziv gospoda župana metliškega poleg Metličauov tudi zastopniki občin Božakovo, DrasiČi, Radovica in Suhor, da volijo načelništvo, ki ima skrbeti za nadaljevanje dolenjske železnice. Prvomestnikom je izvoljen g, vitez Savin-schegg, namestnikom g. Prosenik in tajnikom notar g. Štajer. — Prvi stroški se bodo razdelili jednako-nierno med občine obeh belokranjskih sodnih okrajev in med tamošne veleposestnike. Pravyo, da se Ogri ne bodo ustavljali temu, da se dolenjska železnica združi z ogrsko pri Karlovcn. Bog daj srečo I
(Nagla sinrt). V Kandiji je iratečeno nedeljo
neki taji tesarski mojster arčne hibe nenadoma umrl.
v eoati ni menda veled
(Bolezen d i ft «rit 18) se je zadaji čas vnaâem mestu precej razširila. Radi nje učenci ljudskih šol osem dni niao imeli áole, 11. t. m. pa so jo zopet pričeli.
(Prvi sneff) nam je pfil pretečem teden. Imeli smo dolgo kaj lepe dneve; vendar tesra gosta nismo kaj veseli — posebno še kmetje ne, ker nimajo Še naatilja. Kadi gorke jeseni listje ni palo se z drevja.
(Savski most) pri Radečah so jeli delati. Veljal bode 28.000, gld.
(Krme) je letos sploh malo. Kadi tega gospodarji, pazite naiyo kar se le dá. Živina je letos po ceni, ali upati smemo, da bode drugo leto cena jako poskočila, ako Bog da dosti krme, ker je pomanjkanje krmil po Nemškem in Frnncoskem letos še veče, kakor pri nas. Zato je država prepovedala izvaževanje.
ilzveatjii muzejskega drnštya) za Kranj-Jrejtye Anton Koblar. Tega jako zanimivega za domačo zgodovino in starinoslovje ka pomenljivega dela, je izšel letos 5. aešitek s prav podučno tvarino.
(Wolfovega slovarja) nam je podala pa Katoliška tiskarna" ravno kar sedmi sešitek, ki obsega besede krnliar do medčasje. Oboje priporočamo našim premožnejšim izobražencem.
Kazne Testi,
♦(Trgatev) na Spodnjem Štajarakem se je letoa zvršila še le okoli 25. oktobra. Ker je bilo vreme jako lepo, bode vino kaj dobi o.
*	(Štajarska hranilnica) bode dala veliko podporo vinogradnikom na Spodujem Štajarskem. Skozi tri leta bode podpirala naaad šolskih vinogradov, trt-nic in trdnih matičnjakov z amerikanskimi trsi. Dajala bode podpore vinorejskiiu učencem, popotnim učiteljem in sploh osebam, katere bodo níile trte cepiti. Za enkrat pa je odločila 100 000 gl. v podporo manjšim posestnikom, da zasadé ameriške trte, za posojila, akoravno bi ne bila dovolj varna itd.
(„Katoliško politično in gospodarsko slovensko društvo" na Koroškem) dela vse hvale vredno. Napravlja shode po različnih krajih, oživlja narodno zavest, spodbuja, krejii — hvala Bogu, ne brez vspeba. Vredno je vse podpore, kakor izvrstni list „Mir", ki deluje vže 12. leto tako vspešno med našimi koroškimi brati.
*	(Na ňpanjakem) so se zgodile grozne nesreče. Priplula je ladija v Šantander, ki je bila naložena z dinamitom. Vnel se je — in strah ! — ladijo je razneslo, pomorščake usmrtilo, velik del mesta pokončalo. Na stotine ^udi je mrtvih. V Barceloni pa 80 zlobneži v gledišče vrgli bombe, ko je bila predstava. Veliko ljudi je bilo valed tega nsmrtenih. Da, dandanes človek res ne bode nikjer več varen pred zlobno roko!
(Poljaki) so zgubili najimenitnejšega svojega malarja — vernih duš dan je umrl Jan Matějko T Krakovem. Po svojej umetniji je bil znan po vsem olikanem svetu.
*	(Amerikanska!) V ToTveru raste bojda redkev,,ki je tolika, da je ni moči z roko izpuliti. Vsakokrat ti-eba konja vpreči, da jo izruje.
Za zastavo toptiškega „gasilnega društva" so darovali sledeči gospodje:
Avg. Kulovic, zdraraik & gld. — J- Babmk, župnik 5 gld.
—	Fr. Piivlin, kiipiau 5 gld. — Juaip ŠuŠtarSič, inpwi R gld. — Anton Reiuiger, i)OBestiiik 5 gld. — Ferdo Kalin^er, uaduiltelj 3 gld. — Davorin Matko, učitelj 3 glđ. — Josip StraiSa, poštar in posestnik 3 gld. — Ivan Sitiir, trgovec 3 gld. — Josip Znpajic, posestnik in tesarski mojster 3 gld. — Ignacij ZupanĚií, stutnik v pokoj» 3 gld. ~ Ivftti Voielj, uĚite|j 'i gld. — >!ateTŽ Godec, 3!ilravnik 2 gld, — Frimc MoJic, vodja orožnikov 1 gld, — Ivan Sobar, kovač 2 gld, — Iv&ii Brodnik, posestnik 2 gld. — Jakob llcžnariič, trg. ponioinik 2 gld, — J. Lowinger, upravnik užit. (iavka 1 glil. — Franc. Ža^kar, krojać 2 gld. — Gospa Josipina Kulovic, zdravnilrova soproga 2 gld, — Eliiaheta t'e ko, poecflt-nica a gld. — Qg. ; Ivan ilarkoviř, kuvafi 2 gld, J. Itlikula, zasebnik 2 gld. — Jožef Monk 2 glđ. — Hi>apà Jožefa PredoTÍĚ 1 gld, — Ana Sitar 1 gld. — Gospića Karoiina Stmiia, poiitna iu brzojavna upraviteljica 2 gld. — Marija Kenda 1 gld. — Gg.: Vtînuel Teladko 1 gld. — Anton Gutnian I gld. — Ivan SusterSifi, žnjian v Semiču tO gld. — Franc Sitar, žuiuiik na Bukovem 5 gld.
—	Josip Kog, župnik na Selili 3 glil, — Ignac Sitar, poslovoilja Ttžiě 2 gld. — Anton Strniša, opravnik užit, davka Postojna
3	gld. — Anton GorĚe, kautitier v Ljnliljani 5 gld. — Ivan Ple-vanS, župnik v Soteski 2 gld, — Tvan ZiipiinSii, župnik v Topli Eeliri 2 gld. — Josip Javorník, trgovet; Žalna 5 gld. — NaSi rojaki v Ameriki; Gg, Dominik StrniSa 20 gld. — Iran Kren
4	gld. - Anton Sitar trld -l-ňO. —'Dobitek na kegíjisřu gld. 8'10.
Bog vam povrni atoterno!
VABiLO
k shodu kmetovalcev,
katerega priredi
kmetijska podružnica v Novem Mestu
v nedeljo dne 3. decembra t 1. ob 9, uri dopoludne v kmetijski bralnici, pri katerem se bode razpravljalo:
1) o letošní vinski letini in o sredstvih, s katerimi bi bilo
vzdržati vinograde za naprej rodovitne, 21 o mejnih pravdah, 83 o sleparijah pri živinski knpĚyi, • 4) o koristi hranilni« sploh, o liodoSam delokrogu novomeSke hranilnice, 5) razaoteroflti.
K obilni udeležbi vabi za odbor;
(358)	F. Mohrman,
^AHYAXaA.
Za milo sointje mej boleznijo, kakor tndj ob smrti naStga nepomahljivega predobrega soproga, oziroma oĚcta, gospoda
Alojzija Schiebel,
grajáčaka,
izrekamo vsem prijateljem, zuaucem, sosednim grajSća-kom in gospodarjem, eosebuo pa Se veleS. goflp. kapiteljskemu proňtu ter preě, duliovšíini io preč. gosp. oo. franiiskanoin NovoraeĚkim za iiastno spremstvo, dalje blagorodneniu gospoilu inženirju Schlndlerju za poklonjeni venec, vsem izrekamo srino, najtoplejšo xalivalo.
Zalog, duć 2, novembra 18'J3,
Žalujoči zaostali.
(257)
Na prodaj
je nekaj starih, a le porabnik okenskih garnitur (zno-tranjili in vnaiijiii oken iu vetemic) v gimnazijske m poslopji v Novem Mestu. Več se izve pri c, kr. slugi.
t
Potni tn^e in žalosti nazutiujatno vsem sorodnikom, prijuteljem in znau-ceui, tla nam je ])re)jul)a ličerka, oziroma flBitra
i \
previđena s bv, zakramenti za umirajoče. po ilolgem triiljeiijii umrla duÉ 3, novembra v 22. letu dfibc avuje.
Pogreb bode duĚ ň. novembra ub 3. uri popoludne.
Sv. maže ae bodu bmle v raznih cerkvah.
V nttliki, duů 4. novembra 1893.
IVlivrltfi l*e>!Llii'c,
gostilničar. IVlau<lulciia i^ozdirt; roj. JVledvetl, Btni'lSl.
.ToHip,	niniccl»,
hrat.	Bcstra.

Zahvala.
Za blagodejno soĚn^e in mnogobrojno udeležbo iiri aprevodn preljube ua£e bierke, oziroma sestra
Karoline
kakar tudi za krasne darovane vence izrekamo najtnplejSo zahvalo viaoko-Ěiistiti dnbovSĆiiii, p. n. uradniStvu,, be-ležniStvu, aiiteljstvu, mešfiauBtvu, požarni brambi, brat^vMiiii, sočutnim okoličanom, zlasti pa blagim gospem in gORpodičinam družionm, gospurlom plamenicarjem iu gospođom pevcem za ginljivo petie, aploli vsem vkup in vsakemu posebej.	(!í54)
V MctllLi, rtné C. novembra 1893.
Žaluj o ïa obitalj
Pezdirčava.
JL *
Britko užaljeni naznanjamo vsem aorudnikom, prijateljem in znancem, da je naS iskreno ljubljeni oče, oziroma stari oče, goapod
v
Hatija SusterŠič,
posestnik,
dné 25, oktobra ob polu 3. uri zjutra^j, previden » av zakramenti za umirajoče, v 76, letu avoje starosti mirno v GoBpodu zaspal.
Pogreli je bil v petek 27. oktobra ob 8. uri iijutritj na pokopališče pri ianii cerkvi bv. Aue na Toplieah,
Zahvaljujemo se veem prijateljem iii ziiaucem za milo soiu^je m obilo spremstvo pri pogrebu.
TOPLICE, dné 25, oktolira 1893.
Franfilška SusterSič raj. Lesjak, ao|iroj;a.
Neža ŠusterSiČ,	Janez ^usterâiË,
Jožefa SusterSie,	Frančišek šusteraiC,
Helena Šusteršič,	Alojzij SusterâlË,
Leopoldina ŠuateráiE, Josip Susteriló,
Hliiahe. Vnuki in vnukinje.
Karo I Šusteršiá,
líliiovi.
Marija Šusterilč nmož. Kline,
hii.	(255)
Pozor psp. mlinarji! IJ
Frišna in fina
n volnena s
dobivajo se po jako nizki ceni pri
F. S. MurgelJ-ti
v JTovňm Mc^u
Sir

o

•5* ®
Hazglas.
št. 110
Dne 20. novembra t. I. ob 10. uri popoiudne oddala se bode naprava nove občinske ceste v Radencih pri Starem Trgu po javni dražbi. Cestna proga je dolga 1440 m, in je delo cenjeno na 2433 gld. Licî-tiicijski pogojij proračun in načrt leže pri županstvu v Riidencih vsakemu na ogled. Licitacijski pogoji razvidni so tudi pri okr. cestnem odboru v Črnomlji. — Kdor hoče licitirati, ima vložiti vadijo lO^/o- Licitacija vršila se bode pri županstvu v Radencih.
Okrajni cestni odbor v Crnornjlji, dne 24. oktobra 1893.
Jeršinovič
(^46-2)
uaielnik.
^ vrtom,^njivo in vinogradom proda Šti-StS bernik v Čatežkih Sajenicah pri Trebnjem.
Na prodaj je iz proste roke
saden vrt in njiva
mej kolodvorom in BrŠItttom pri glavni csstl. Prostor je prav pripraven za zidanje. Meri 4504 Qm. — D«, á 20 kr. Več pové Anton Sali v Bršlinu.
O mernikov krompirja ^
oneidovca in orjaški modri (blaue Rinsen) ima na prodaj graščina Struga, iKJšta Sent Peter pri Novem Mestu.	(230—
••••••••••••••MM
Na prodaj!
je pri deželni kmetiaki ioH na Grmu krasen krompir po 2. kr. kilo, in aadno drevje, jabolka, hruške po 20, 25 in 30 kr. komad.
Vodstvo,

Anton Turk,

A
knjigovez v Ljubljani, Dunajska cesta »t. 3. prípoioÍEi
avojo dobro vrejena knjigoveznico za vezanje knjig, kakor tudi vsa v to atroko spadiijoča dela. — Dalje ima tudi oaprodaj sledeče knjige lastne založbe :
Andrej Hofer, jiuiaški vodja Tirjlccv 1. 1B09. Verni pniiia njegovegft življenja iu njegove junaške siurtí v Maii-Kivi I. 1810. S podobo. Cena U kr. Princ Evgen Savojsfci, Hlavni vujskovoilja AvBtrijtki. Zgodovinska povest, Z barvano podobo. Cena 24 kr. Beneika vedezevalka, ali prokletstvu in bUj^oslov. I*i»vest
iz pieteklib dni. Z barvaiiu podobo. Ctua 20 kr. Cvetlna borograjska. Ilustruvana jiovest, Z barvano podoba. 130 strani. Cena 40 kr. Hedvika, banditova nevetta. Povest s pudobo. Cena 20 kr. SreËolovec. Fnvcst onim, ki na tujem iiïûejo domů, zlasti
njim, ki tiaČB v Ameriko. Cena 20 kr. Sv. Notburga in popis Življenja bv. Heme, kneginje slovenske, 3 pripovedko o avojm v blejskem jezeru. Z barvano podobo. Cena IB kr. Štiri povesti za slovensko ljudstvo. Cena iiO kr. Pravljice. (3(;) I, zvezek. Cona 20 kr. Ave Marija. S podobami, Cena Í0 kr. Božja pot Matere Božje na Bledu. Spodobo. Cena tO kr. Stara božja pot na Dobrovi S podobo. Cena 13,
Tudi se dobijo Imjlg« dni/.lh khIuíuíIoy u. pr. : Tisoč In ena noË. Pravljice iz jutrovih dežel. V zvftKkili^po ao kr. Narodna biblioteka, v zvezkih po 16 kr. Krištof Šmida spisi. Roparsko življenje. Stanley v Afriki. Zbrani spisi Pauline Pájkové. I, zvezek. Zbrani dramatični in pripovedni spisi Dr. J. Vošnjaka Mlinarjev Janez ali Ylilemenitev Teliaijanov. Razne malítevne knjige. — Ulaa-nikova „Pratika" la leto 1894.
PrekujiovaUi dobijo jirinwrm ruhat.
W Vnanja naroflla izvrSuJeJo se točno, hitro In po naj- uj niijl aenl. m	™
Oskrbnistvo grada Impolca (Neustán) Radna iiu Kranjskem, žel. post. Sevnica na Štajerskem, prodaja
amerikanske trte.
a) tikorenincene trte :
Riparla selectlonée......kM- 20'—
SolDnIs..........il gld. 80--
York Madeira........^ gH.
bj Kljuic;
Riparia seleotionÈe la, premer 8—15'»/m a gld.
tt	ha, „ 0 - khi/,„ 4	8-—
„	„ IH«. „ 4— (líiVříi & „ G'—
Solonis Ja. ÍL gld. Uv—, Ila, & gld. 13—, Jlta gld ti — York Madeira á gld, 5'- ,
Ceua volja za tisoč komadov 2 lavojem vred na postali SEvnicl.	^
Kfiroi'ila se îe iedaj ^prejcmvó. "VI
Izvrstni jabolčnih
(jabolónl moSt) 100 litrov 7 gld.
(S32-3)
•O
••••••••••••M««
»5: V Ameriko ^
ae pride iz Ljubljane t> Nju-Jork akozi Basel, Pariz, Savrc v jtidnajsiih dimh za i06 gold. Na ladijo 86 vutopi vsako xaboío v Havru, iz liasela se odhaja vsaki ítiritk. — Kedor želi todi potovati, naj Bfl otrne oa Zwitchenbarta v Basel (Schweiz).	(166—8)
IM*i
Otvorjenje prodajalnice.
čast mi je, iiajuljiidneje naznaniti, da aem otvoril trgovina $ suknom in manufakturnim blagom pod tvrdko
F. S. Murgelj
na Ljubljanski cesti, št, 39 v Weissovi hiši.
Moje najskrbneje prizadevanje bode, s strogo reelno postrežbo, samo dobrini blagom in nizkimi cenami, steči si blago naklonjenost svojih velespoštovanih knpovalcev, katero si bom tnidil veduo obraniti. V ugodni naději prav živahnega poseta, beležim
z velespoštovanjem
F. S. Murgelj.
Novo Mesto, dné 10. oktobra 1893.
Dva šivalna stroja
(jeden velik drugi majhen) še dobro ohranjena, sta naprodaj. Veliki za 30 gld., manjši za 25 pri	^^^^^^
(aSB 2)	7 Semiiu ět. 18,
Harmonijum in glasovir
obstojeř Še v jako dobřeni stanu, je na prodaj v Novem Mestu, štev. 82.	(2bo-s)
Na prodaj je iz proste roke
lepo in veliko posestvo.
Isto ima velike njive, mnogo boršta, Itiri sadne vrte, dva vinograda in veliko poslopja. Kupna cena 5.500 gld., od katenk bi bilo treba le 2.000 plaùati, dru^o bi Iftbka na poseetvn ostalo. To posestvo je ležeče pol uro boila od Mokronog« in dve uri od nove zeleïmÈue proge, ter je lepo na ravnem in ukupuo ležeče (aruudirnno', laturcj bi bilo priporoiati tudi takim gospodarjem, ki sedaj nimajo svojega iiemlji^ča tako skupno, ali pasghres hoate in vinugrada. — Na pruilaj je tudi nekaj letošnjih pridelkov; 40 vedrov dobrega mosta, 50 mernikov pšenice, 30 mernikov Jeâmena, 30 mernikov ovsa, 10 mernikov prosa, veliko Jabolk, suhega sadja iu orehov. Ve£ pove
3Iartin MeteljJco
na Brezovici pri sv. Ani poŠta Mokronog.
PP J
v - V V
ICGDIII ces
je na prodaj po nizki ceni v gradu Bajnofu.
desnica v Toplicah
se dá takoj v najem. Več pové goapa I^udmila Milic
v Ljubljani, Stari Trg St, 19.
ItOTomeeto : Odgovorni nrednik iosip BenkovtS. — Iidajatelj, založnik in tiskar ]. Krajeo,