SEMANARIO YUGOESLAVO APARECE LOS SABADOS Dirección: Dr. V. KJUDER I-ambaró 964, D. 6. Bs. Aires CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 "EL NUEVO PERIODICO SEMANARIO YUGOESLAVO Leto III. BUENOS AIRES 19. SEPTEMBRA 1936 štev. 146 NAROČNINA: Za vso Ameriko za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.60 U8A-Dolarjev. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Izdaja ga Kons°rcij Novega lista POSAMEZEN IZVOD: 10 etnt Nauk, ki ga ne smemo prezreti Izkušnja uči. In izkušnja nam da-Prav, v kolikor smo vedno pisali razlagali, da bi bilo za nas veliko kolje v vsakem pogledu, ko bi se 'olj brigali za prosvetni in gosposki napredek naše izseljenske hipnosti, nego za politiko, ki je i nas zasejala zdražbe in spore, skupnosti prav nič koristila ni, je nekaterim posameznikom >rav močno škodovala. Nesmiselno je, da se pehamo in dostavljamo ter se med seboj pi'e-^amo in sovražimo zaradi stvari, 'a katere vplivati ne moremo; ot-je, če mislimo, da bomo baš prepi-ečili na primer novo vojno ' Evropi, da bomo uredili notranje "r'like v Jugoslaviji, ali da bomo berili jugoslovansko zunanjo po-''tiko tako, kakor se nam zdi; in ze-naivni smo, če mislimo, da je od s odvisno, kako se bodo zasukale ^'like v Argentiniji. ^a ni samo nesmiselno, če tako ^lamo, ter otročje, če tako mislimo, "larveč je tudi škodljivo, ker odvra-lašo pažnjo in naše delo od dru-stvari in področij, kjer bi naše ^'ovanje moglo roditi lepe uspehe, ker ustvarja nasprotstva med ki bi lahko živeli v najlepši «gi. Izkušenja uči. In iz Severne Ame-Hke nam prihaja nauk, ki ga nika-<0r ne smemo prezreti, ker je tudi nas neprecenljive važnosti, ^hicaška "Prosveta", veliki sever Ameriški slovenski dnevnik, ki je Gasilo največje slov. podp. zveze, Rjavila v svoji številki od 29. juta. članek izpod peresa svojega 'avnega urednika g. Moleka, moža, ' že trideset let deluje v prid slo-Ve1skemu delavstvu v Združenih ^žavah in ki je mnogo udejstvoval "di in posebno na političnem polju. ^ odkritosrčnostjo, ki vzbuja spoš Vanje, ker more priti le iz ust člo-V^a, ki je v resnici cel mož, ugodja urednik "Prosvete", da se ^jboljše moč iz vrst našega delavca v Ameriki zapravljajo in ubi- ^jo s političnim udejstvovanjem, ki k nam na splošno ne prinaša nobe- "'h uspehov, pri tem pa zanemarja- Jo delo, katero spada samo nam". "Kar hočemo v glavnem poudari-1 Pravi dalje, "je to: da politično *1,5anje delavcev mora biti gibanje briških delavcev v splošnem. Slo čilski delavci v Ameriki nismo in "e moremo biti odločilen faktor v ■Možnem; iahko smo tu pa tam ločino, ne pa na splošno. Lokalni us-Hi so pa tako redki in malenkost-da se jih ne izplača omenjati. "Boleče dejstvo je tudi, da so bile politične aktivnosti v splošnem ^ ta dQlga leta docela jalove, kar "L'vecla ni naša krivda, kljub najbolj-volji, prizadevanju, nesebičnemu idealizmu in veliki požrtvovalni __ nismo in ne bomo dosegli 1(' toliko časa, dokler se velika a-iri*ka masa ne poloti te akcije. Za , an je vse delo in zaman so vse žrt v Španski revolucionarci prodirajo proti Madridu Uporniki so zavzeli San Sebastian in razna druga mesta - Osvoboditi skušajo uporne posadke, v Oviedu in Toledu ter zbirajo čete za odločilen napad proti glavnemu mestu - Tuja pomoč Položaj španske vlade, ki vodi boj proti upornim fašističnim generalom ip njihovim vojskam, je, posebno v zadnjem času, precej težak. V mnogih krajih primanjkuje ljudski milici munieije in živil in zato ni čudno, vstaške čete, in sicer preko Portu- Ljudska milica je morala v nedeljo izpraznili San Sebastian, ki so ga zasedli revolucionarci pod vodstvom generala Mole. Ta je začel sedaj pro- Alcazar v Toledu, kjer so se uta-borili vstaši, tudi do včeraj še ni pa del, dasi je bil baje že spremenjen v kup razvalin. Uporniki so Sje nadejali, da jim bo prišel general Pran o(i še pravočasno na pomoč, ker pro- i ' mi - ipmámM^ v: i-; > - Naskok ljudske milice na fronti pri Talaveri de la Reina, kjer si skušajo xevolucionarci Madridu utreti pot proti čc uporniki na več krajih zmagujejo. Dočim se Francozi in Angleži držijo dogovora o nevmešavanju v špan sko državljansko vojno in odbijajo zato vse prošnje madridske vlade za pomoč, zalagajo Nemci in Italijani v izdatni meri z vojnim materialom dirati proti Bilbau in se celo nadeja, da bó utegnil rešiti posadko v Oviedu, ki je 320 km oddaljen od San Se bastiana, še preden se bo morala podati asturskim rudarjem, ki jo že deseti teden oblegajo. Bilbao so včeraj baje že obkolili. Napovedi raznih prerokov, da se bo Mala antanta razbila S|e niso izpolnile. Konferenca, ki se je vršila ta teden v -Bratislavi, na Češkoslovaškem, je pokazala, da obstojajo še močni skupni interesi, ki vežejo Češ- (dokler se ta masa ne briga za '^o politiko. ^ ^kratka: premalo nas je, presla-. Stno, preskromne so naše moči, na a energija in naša sredstva, da bi J na ta način zapravljali za dru-' se ne zmenijo za nas — zla-1 zadnje čase — samo izrabljajo in ,l3ajo v nevarne vode. Vse naše ^ 'tično delo dveh ali treh desetle-^ se na splošno nič ne pozna. Po-¡()a Se to, kar smo storili zase — to je edino, od česar imamo ko-^ > to je edino, kar lahko pokažejo ln s iimer se lahko ponašamo, v storili bi bili zase veliko, veliko ltQ ' Ce bi bili zadnje dve desetletij .. wCentriral! svoje sile le na svoje trebe!... Predvojnih časov ni več. Prito-^ Naseljencev ni več. Nove razme-nalagajo nove naloge, še ni pre- A, i-i 7> Konferenca Male antante pozno. Osredotočimo svoje delo na polju svoje kulture, svoje napredne izobrazbe! Doslej je bila politična aktivnost naša glavna funkcija in vse drugo je bilo pritiklina :— odslej naj bo kulturna aktivnost, aktivnost v naših podpornih organizacijah, naša glavna funkcija, politika pa le pritiklina! Glavno politično ost pa prepustimo ameriškim delavcem! "Preteklost nam je priča, da si znamo koristiti, če hočemo — da zna mo doseči uspehe, če delamo predvsem zase. Drugi samo jemljejo od nas, ne dajo nam pa nič!" In to je napisal mož, ki nam iz svoje dolgoletne izkušnje sme in more dajati nauke. Ali ne veljajo te njegove besede, več ali manj, tudi za nas? Tudi naša naselbina je zgubila mnogo dragocenih let v brezplodnem politiziranju, od katerega nimamo in — kakor pričajo izkušnje severnoameriških rojakov — tudi ni koli imeli ne bomo nobenih koristi. C.e je kaj pameti v nas, streznimo se in odprimo oči! Pustimo politiko, ki nas samo cepi, in lotimo se z zdru ženimi silami skupnega snovanja na polju naše izseljenske prosvete in izseljenskega gospodarstva, kjer more in mora naše delo obroditi uspehe! Nikar ne prezrimo dragocenega nauka, ki nam prihaja iz Severne A-merike! koslovaško, Jugoslavijo in Romunsko. Ti interesi so gospodarskega in političnega značaja. Predvsem imajo države malega sporazuma skupni interes, da složno branijo svoje sedanje meje pred pohlepnostjo nekaterih sosedov, ki še vedno govore o reviziji pogodb in o spremembi državnih mej; nadalje jim je, kot malim državam, skupna težnja, da se Zveza narodov ne oslabi, ker končno, in vkljub dosedanjim neuspehom, iriorda le utegne nuditi slobotnejšim državam kakšno zaslombo v stučaju sporov z močnejšimi sosedi. O konferenci je bilo objavljeno po ročilo, v katerem je rečeno, da bodo države Male antante tudi v bodoče složno sodelovale, ne glede na to, če ima katera izmed njih posebne po godbe z drugimi državami. Po teh besedah je sklepati, da Jugoslavija za sedaj še ne namerava priznati sovjetske vlade, vendar pa pušča Če hoslovaški in Romunski svobodne roke, da z ZSSR uredita odnošaje, kakor se prizadetima vladama najbolje zdi. Mala antanta obžaluje, da je Avstrija uvedla splošno vojaško obveznost ter s tem prekršila mirovni dogovor, propravila pa se je za slučaj, da bi še katera druga dežela (namreč Madžarska( skušala posnemati ta zgled. (¡lede španske državljanske vojne odobrava mali sporazum politiko ne-vmešavanja jn stroge nevtralnosti. Konferenca je sklenila ojačiti gospodarske vezi med 'državami Male antante in namerava dati Svetu viden dokaz svoje vzajemnosti s tem, da se uvedejo za vse tri države enake poštne znamke. (tira v smeri proti temu mestu. Zadnja poročila pa pravijo, da so vladne čete pognale Alcazar v zrajc. Strašni boji se bijejo že dva tedna na fronti pri Talaveri de la Reina kjer bi si vstaši radi odprli pot proti Madridu, in na več krajih zbirajo fašistični generali svoje vojske za odločilen napad na glavno mesto. Prepričani so namreč, da bi jim zmaga bila zagotovljena, če se polasjte Madrida. Vse kaže, da se bo v kratkem začela odločilna ofenziva, če se še ni. General Franco se hvali, da je sevtrno in zapadno od Madrida mobiliziral že 175.000 mož in da lahko spravi v dveh tednih milijon vojakov na noge za končni napad proti sedanji glavni* postojanki Azanine vlade. V Madridu upajo in zagotavljajo, da bodo vstaške napade odbili in nadejalo se tudi, da bodo uporniki prišli v kočljiv položaj, ker je v Maroku izbruhnila pred dnevi vstaja pro ti revolucionarnim oblastem, črnci so se začeli upirati in se vstaško gibanje širi baje tako, da je oblast re-volucionarcev v koloniji v veliki nevarnosti. Skoro vsak dan prinašajo poročila dokaze, da,prejemajo uporni fašisti pomoč iz inozemstva; posebno tujih letalcev, Italijanov in Nemcev, je mnogo v njihovi službi. Grozote, ki se dogajajo, toliko na eni kolikor na drugi strani, so narav nost strašne in se človeku ježijo lasje, Ico o njih bere poročila. V četrtek sta minula dva meseca, odkar se je začelo grozovito bratomorno klanje. Koliko žrtev je že padlo v tem času in koliko dobrin je bilo že uničenih! In boj traja še vedno dalje s še podvojeno silo. Na fron tah mori brat brata in žrtve padajo tudi za bojišči. Vojna sodišča obeh strank delajo s polno paro in v deset tisoče gre že število onih, ki so bili obsojeni na smrt in ustreljeni. In nihče ne more predvidevati, koliko časa bo to blazno klanje še trajalo. Najhujša nesreča, kar jih pozna novejša španska zgodovina, je prišla nad nesrečni narod, ki je men da obsojen, da mora izpiti kupo trpljenja prav do dna. Tudi če držav-' ijanska vojna danes konča, se bodo njene strašne posledice poznale še dolga desetletja. Angleško zanimanje za Dalmacijo Angleški kralj Edvard Vili, ki se je mudil na oddihu v Dalmaciji ter je obiskal tudi nekatere druge kraje, se je v ponedeljek vrnil spet v London. O njegovem potovanju pišejo listi zanimive reči, ki morajo tudi nas zanimati. Tako poročajo z Dunaja, da so radi kraljevega obiska močno narastle simpatije za Anglijo, ki je bilo prišla pri Jugoslovanih nekoliko v zamero zaradi svoje politike v abesin-skem vprašanju. To pa ni najbolj važna ugotovitev marveč vedo listi povedati nekaj še vse bolj zanimivega. Pišejo, da je Edvard VIII., v družbi svojega voj nega ministra generala Duff Coope-rja, skrbno pregledal razne strategi-čne točke dalmatinske obale in je šel celo glas, da*namerava Anglija zgra diti v Dalmaciji veliko pomorsko o-porišče za svoje vojne ladje. Kralj je baje tudi obljubil knezu namestniku Pavlu (tako vsaj pišejo tudi listi), da Anglija ne bo držala križem rok, če bi Italija napadla Jugoslavijo. ► Posledica bombardiranja Podrto poslopje v mestu Irunu RAZNE VESTI Abesinskim krajevnim glavarjem se ne sme poveriti nobena upravna služba — tako je določila italijanska vlada, ki je še pred' nedavnim razlagala Abesincem, da jih hoče rešiti izpod negušovega jarma. Tudi je Italijanom, ki se nahajajo v Etiopiji, strogo zabranjeno mešati se z domačim'prebivalstvom in še posebe jim je prepovedano občevati z Abesin-kami. n V Braziliji so podaljšali obsedno stanje, da bo moglo izredno sodišče, kateremu je poverjeno zatiranje komunizma, neovirano poslovati. Vlada je sklenila ustanoviti pet kazenskih delav. kolonij, kamor bodo pošiljali politične in socialne obsojence. * Nove velike vsote za oboroževanje je določila Muj-polinijeva vlada; pravi, da mora biti narod pripravljen l'za vsak slučaj". * Kitajski uporniki še vedno "delujejo v Mandžuriji, ki so jo Japonci odcepili od kitajske republike. Tb dni so pri Muleniju napadli vlak, v katerem so se vozili japonski vojaki; pobili so 25 mož in jih 76 ranili. * V Nuernbergu so imeli nemški nacionalni socialisti velik shod, na katerem je Hitler ljuto napadal žide, boljševizem in sedanjo iusko vlado. Po njegovih besedah sklepajo nekateri, da pripravlja "firer" vojno proti sovjetom. Tako hudo pa morda le ni, ker je Hitler končno le izjavil, da Nemčija noče vojne. Povedal je tudi, da se nemški narod lahko čuti srečnega, ker je med tolikimi milijoni ljudi našel baš v njem pravega moža, ki zna voditi narod. No, pa bo še kdo trdil, da je skromnost čednost, in še celo lepa! * "Predsednik svobodne vlade Za-padne Etiopije", kakor se sam na-zivlje ras Iinru, je naslovil na vse civilizirane narode spomenico, v kateri jih poziva, naj na bodočem zasedanju Zveze narodov podprejo pra vično abesinsko stvar. * ' Novo stavkovno gibanje je izbruhnilo na Francoskem, posebno med tekstilnim delavstvom. V Lyonu je prišlo celo do krvavih spopadov med evičarji in fašisti. Štiri in dvajset osjeb je bilo ranjenih. * Papež Pij XI. je imel govor, v katerem je obžaloval bratomorno klanje na Španskem ter je obsojal komuniste zaradi zažiganja cerkev in preganjanja ter pobijanja duhovščine in redovnic. Madridski listi so se radi tega razhudili in očitajo poglavarju katoliške cerkve, da simpa-Uzira z uporniki, ki so iz Afrike privedli v Španijo mohamedance, da pobijajo krščene ljudi. * Več ko 24 milijonov delavcev je bilo zaposlenih v Rusiji v začetku aprila t. 1.; tako navaja uradna statistika iz Moskve, ki obenem zagotavlja, da so sje plače ruskih delavcev zvišale letos za povprečnih 17,6 od sto. Strašna nesreča se je dogodila v bližini islandske obale, kjer je vihar vrgel francosko ladjo "Prourquoi Pas p" na čeri, da se je razbila. Od posadke se je rešil samo eden; devet mož pogrešajo, morjfc pa je vrglo na obrežje trideset trupel. Med utopljen ci je tudi 70 letni slavni francoski raziskovalec Jean B. Charcot, ki je polovico svojega ijivljenja posvetil nevarnemu raziskovanju severnih ledenih krajev. Ladja je bila njegova in se je pečala zgolj z znanstvenimi raziskavanji. Avstrijski zun. minister Schmidt je bil te dni v Rimu pri Mussolini-ju. Razgovarjala sta se o političnih in gospodarskih vprašanjih, ki se nanašajo na Osrednjo Evropo. Poravnajte naročnino! Strma t NOVI LIST argentinske vesti X'/XNNX, | k g MEDNARODNI KONGRES KNJIŽEVNIKOV IN NAŠA MANJŠINA POD ITALIJO. Mednarodni kongres P. E. N.-klu-bov, ki je v prvi polovici t m. zasedal v Buenos Airesu, je zaključil svoje de lovanje. V ponedeljek se je vršila zadnja seja, na kateri so delegati razpravljali o bodočnosti poezije. Prihodnji kongres se bo vršil v Rimu. V počastitev odličnih tujih goslov je mestna uprava dala prirediti v torek zvečer slavnostno predstavo v Co-lónu in v sredo je bil poslovilni banket v> Jokey-klubu. Naši delegatje so tudi že odpotovali. Gg. Pavel Golja in Brariimir Livadič sta se v četrtek zjutraj vkrcala na francosko ladjo "Campana", ki ji^ popelje v Evropo. G. Vladeta Popovič pa se je istega dne popoldne odpeljal na angleški ladji "I-Iighland Brigade" iz Puerto la Plata. Zastopnikom naših penkluboveev želimo prijetno in srečno vožnjo! * V zadnji številki našega lista smo poročali, da sta bolgarski in madžarski delegat sprožila na kongresu vpra šanje kulturnih pravic narodnih' man jšin; do javne razprave o tem vprašanju, ki zanima tudi naše rojake na Primorskem, pa ni prišlo, ker so posamezne zainteresirane delegacije začele neposredna medsebojna pogajanja za dosego sporazuma v tem pogle du, kakor je predlagal g. Popovič. Tako je tudi naša delegacija stopila v stike z italijansko ter ji predo-čila položaj v Julijski Krajini, ker se slovenska knjiga preganja tako, da se celo molitveniki plenijo, in kamor ne sme nobena knjiga iz Jugoslavije. ,Italijanski delegatje, z Marinettijem na čelu, so obljubili, da bodo v Rimu posredovali pri pristojnih oblastih za to, dai se slovenskim leposlovnim knji gam dovoli cirkulacija v Julijski Kra jini. Na podlagi podobnega dogovora, sklenjenega na prejšnjem kongresu P. E. N,-klubov, je Marinetti rešil iz konfinacije goriškega pisatelja Franceta Bevka, kakor simo o tem svoj čas tudi poročali Ker se ho prihodnji kon gres vršil v Rimu in si bodo Italijani prizadevali, da naredijo čim lepši vtis na zastopnike tujih književnikov, bo morda tudi sedanji dogovor nekoliko zalegel, dasi si nikakor ne delamo bogve kakšnih iluzij v tem pogledu. Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL 1476 Višina Dorrego 900 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 Poslanska zbornica je začela zasedati Po dolgem presledku, ki je bil nastal zaradi znanega spora glede veljavnosti mandatov iz buenosaireške pokrajine, je poslanska zbornica zače la v sredo spet '/.asedati. Opozicija, ki ni mogla spraviti skupaj toliko poslancev, da bi bile seje sklepčene, se je končno, vdala; pristala je na to, da se onega kočljivega po litičnega vprašanja o veljavnosti zadnjih volitev v največji argentinski pokrajini ne bo dotikala, vsaj za sedaj ne, marveč da bo skupno s "con-condancio" obravnavala samo nujne zakonske predloge. Zaradi tega sklepa, ki so ga odobrili radikali in socialisti, je nastal v tako-zvani ljudski fronti razkol; napredni demokratje, ki jih vodi senator De la Torre, niso namreč hoteli nič slišati o popuščanju in so zato sklenili, da se sej ne bodo udeleževali. Zc na svoji prvi seji je zbornica o-dobrila zakon, s katerim se uvajajo razne spremembe in olajšave glede do hodninskega davka; tako na primer znaša najnižja plača, za katero ni tre ba plačevati tega davka, 400 pesov na mesec. Nadalje je zbornica odobrila zakonski predlog, ki določa, da se i-ina v Argentini ji izvesti štetje hipotek. 7S\S/SXS/, tek za spremembo zakona štev. 11,729. Vlada predlaga, naj se v zakonu izrecno navede du ugodnosti (dopust, podpora v si/¡čaju bolezni, odpravnina itd.) veljajo samo za trgovske nameščence v ožjem pomenu besede in da nikakor ne veljajo za industrijske delavce; zakonski osnutek nadalje določa, da se odpravnina šteje od 29. septembra 1934 dalje, t. j. od dneva, kd je zakon stopil v veljavo, če je bil nameščence že prej zaposlen; določba', ki jo je vrhovno sodišče proglasilo zrt protiustavno, naj bi se torej razvelja^ vila če bodo vladni predlogi odobreni, bo to precejšen udarec za industrijske de lavce, ki so jih buenosaireška mirov-' na sodišča (Juzgados de Paz) ščitilcf na podlagi zakona 11.729, česar pa nc bodo mogla več, če zakonodajna oblast določi; da za industrijske delavJ ce zakon nc velja. Eksplozija v vlaku V Ignacio Correas je v ponedeljek eksplodirala zaloga bomb in ročnih granat, ki so jih imeli z železnico p re-, peljati v Punta India za tamošnje letališče. Srečno naključje je hotelo, da nesreča ni zahtevala človeških irtev.i Pa<* pa je zgorelo ve? železniških vos. Vlak povozil jugoslovanskega priseljenca V portedeljek zvečer je vlak Centralne argentinske železnice, prihajajoč iz Olivosa, povozil 33 letnega jugoslovanskega priseljenca Franja Osmana, ko je po ulici Juramento, šel črez progo. Vlada predlaga spremembo zakona o pravicah trg. nameščencev Izgleda, da bodo poslanci delali sedaj s podvojeno vnemo, ker se tudi bliža konec sedanjega zasedanja. No, pa — odpočili so si doslej že dovolj. Poročali seno v prejšnji štev. našega lista o važni odločitvi državnega vrhovnega sodišča glede pravice, ki jo imajo odpuščeni trgovski nameščenci do odpravnine. Zakon je prizna val do pet let službene dobe takim ki so bili zaposleni še preden je zakon vstopil v veljavo; vrhovno sodišče pa je razsodilo, da je ta določba protiustavna in da torej nič ne velja. Naslednjega dne pa je tudi vlada že 62~ " chacarita. clos1avila parlamentu zakonski osnu- Nova Slovenska Gostilna "Gruta de Postumia" Dobra postrežba, čisti in zračni prostori, zmerne cene. — Rojakom se toplo priporočata za obisk lastnika Ivan Gašperšič in Ludvik Dekleva AV. FOREST I Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD Av. L. N. Alem 150 — Bs. Aires — 25 de Mayo 149-59 Predstavnik za celo Južno Ameriko PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE - ZAGREB POŠTANSKE ŠTEDIONICE - BEOGRAD ZADRUŽNE GOSPODAR. BANKE - LJUBLJANA BANCO DI ROMA - GENOVA Pošljite Vaša denarna nakazila v stari kraj, samo tem sigurnim potom BRZOJAVNO! Z AVI JONOM! Z POŠTO! NAŠ ODDELEK PAROPLOVNIH POTNIH KART, JE NAJHITREJŠI IN NAJCENEJŠI VRELEC za nabavo pozivnih ali pa povratnih paroplovnih potnih kart, za kakoršnnokoli linijo. NE NASEDAJTE NIZKIM PONUDBAM Ker bi bilo potovanje še dražje NIKAKIH POTEŽKOČ Naše uradne ure: od 8 1|2 do 7 zvečer; ob sobotah do 12 1\2 Sigurnost! Brzina! Uslužnost! Poverjen je! Moderni časi Nekdaj je veljalo pravilo, da se je treba za ideje boriti "z uma svitlim mečem". Danes pa so časi moderni in zato se tudi v boju za ideje uporabljajo moderna sredstva; na primer: bombe. Tako se je zgodilo v sredo na tukajšnji pravni fakulteti, kjer je nemški; pisatelj Emil Ludwig imel javno debato o sodobnih vprašanjih približno tisoč argentinskimi dijaki. Njegove prev.eč demokratične in, pacif. izjave niso bile po godu nekaterim fašističnim dijakom; ker so v zgovornosti daleč zaostali za Ludwigom, so se poslužili drugačnih "argumentov", da bi prepriča-poslušalce: vrgli so v dvorano nekoliko bomb-smrdljivk, ki sprošča jo nič kaj prijetne duhove. Pa niso dosegli svojega namena, ker je Ludwig v novem, z "duhovi" nasičen ozračju postal le še bolj duhovit... Resni listi obžalujejo, da bo nemški pisatelj odnesel iz Argentinije tako..- dehteč spomin. 60 minut pri Pavlu Golji avtor "Petenčkovih je skoroda tak, nos o ja- Obtožba proti sen. Bravu "Jjudski" protikomunistični odbor" v Bs. Airesu je poslal senatu pismo, v katerem obdolžuje senatorja- dr. Brava, da je komunist in da kot tak ne spada v višjo zbornico. Obtožbo utemeljuje odbor z nekaterimi stavki, ki jih je dr. Bravo zapisal pred ... 30 leti! Senat jc pismo izročil arhivarjem, da ga v policah pokrije prah pozab-ljenja, Pavel» Golja, poslednjih sar kot sem si ga predstavljal v mislih: modrih, sanjavih oči, v katerih se zrcali košček čistega neba, in — kot kontrast — orlovski energičen ter tanke ustnice, ki kosti temperamenta. Ni potrebno, da se predstavi. Instinktivno čutiš v njem umetnikü, dramaturga, psihologa, ki z dletom kleše osebe in karakterje. V City-Híotelu, líos rríopo lil nem kaleidoskopu, sem začutil v sebi te snobo. Ko sem pa stal pred Goljo, me je vsa tesnoba minila. To je vpliv mehkote njegovih modrih oči, ki imajo v sebi nekaj tajnega, nerazrešenega, željo po nečem nedo-umnem. Nasmehne se. "Izvolite", mi ponudi stol. Skozi okno se vidi na razsežno me sto, nad katerim blesti zimsko soln-ce, nekoliko megleno in mrzlo. "Zdi se mi fantastično, da sém tu, v Buenos Airesu", pravi avtor "Kulturne prireditve v O.rni mlaki". "Nikoli nisem sanjal, da pridem kdaj v to eksotično deželo in tako je tudi s penklubovci iz Indije, Japonske in drugih oddaljenih dežel. To je zasluga Argentinije". Njegove oči se zamaknejo nekam. Zopet je v njih ona tajna, v katero se zagrnejo sanje ali misli. "Vtis, ki ga je name napravil Rio de Janeiro je nepopisen", nadaljuje. "Koliko bleska v asfaltiranih u-licah! V njih se zrcalijo marmornate palače, palme, cvetje. Obris gore Pan de Azúcar reže modro obzorje. Beli morski grebeni se penijo ob granitnem skalovju promenad. In sredi tega razkošja, palač m marmorja, prav nepričakovano zaradi kontrasta — koče iz ilovice in napol raztrgani ljudje, temne polti, kot trogloditi, ki so prišli iz zemlje. Novi, moderni vek se spaja s starim vekom, s kamenito dobo, ko so ljudje še stanovali pod zemljo v temnih jamah". "Buenos Aiires! Kako razširjeno je to mesto, kako bogato in koliko svetlobe je v njem! Ampak kar sem pričakoval, niso bili nebotičniki, ne kilometerske ceste, ne moderni šum ulic, ne nališpani obrazi; pričakoval sem naravo, oni eksotični ambi-ent, kot ga opisujejo knjige; pričakoval sem palme, opice, indijance, tajnistven šum iz gozdov v mesečnih nočeh. Pretekle dni so rekli, da mi pokažejo indijanca. Pa mi dove-dejo operetno pokveko — tako čudno je bil našemarjen; in je govoril celo francoski-.. Kam treba potovati, da vidi človek prave indijance, v šotoriščih?" To je prava pesniška duša. V laseh ima sive niti in kljub .temu poseduje dušo otroka, ki stremi za sanjami. To je avtor "Peterčkovih poslednjih sanj". Poslavljam se. Pa ga še vprašam: "Kak vtis imate od naše koloni- Scampoio Niccodemijeva igra v treh dejanjih, ki je žela prejšnji mesec tako izreden uspeh, da sedaj vsa naselbina o njej govori, se ponovi v nedeljo, 4, oktobra 1936 v "Armenski dvorani" ul. Acevedo štev. 1353 ob 4.15 popoldne O "SCAMPOLU" je kritik pisll: "Ko bi rojaki poznali to igro, bi napolnili dvorano do zadnjega kotička. lju-po i Airesu, kjer sem našel- značajne di, ki vodijo naše izseljeništvo pravi poti". Seževa si v roko. Poprosim g. Goljo, naj pozabi na slabe vtise, če jih je doživel v naši sredi, in naj se spominja samo na dobre, da bo i-mel lepši spomin na dneve, ki jih je preživel med nami. Gvidon Jug;. Iz Berissa Jugoslovansko podporno društvo Puerto La Plata - Beriso je imelo prejšnji teden v Berissu prireditev, ki je prav lepo uspela. Požrtvovalni diletanti so spravili na oder šaljivo igro "Dva gluha" in jih je zadovoljno občinstvo bogato nagradilo z aplavzi za njihov trud. mnogo odobravanja ¿e žela tudi 'dekiamaeija " Djed: i umik" iti deklic?«, pod vodstvom ge. Antičešič, so posrečeno nastopile z venci v komadu "Čergo maja Čergice". Igralcem in režiserju vsa čast! Društvo dela v vsakem oziru v prid našim izseljencem in začelo je tudi z zbiranjem sredstev za gradnjo lastnega doma« v to svrho je izdalo deleže po $ 5.—, da se na zadružni osnovi zgradi društveno poslopje, kjer se bodo mogle vršiti prireditve brez velikih stroškov in kjer bo tudi prostor za jugoslovansko šolo, za katero se je vpisalo že preko 30 otrok. Zadnja prireditev je pokazala, da so razni spori, ki so razdvajali tamo-šnjo izseljensko kolonijo že pozabljeni in poravnani ter da so ljudje že< spoznali, kje je prava pot, po kateri mora naše izseljeništvo hoditi. Za Tiskovni sklad Za Tiskovni sklad Novega lista sta darovali ga. Viktorja Rayer $ 5.— in. A. Bratuž $ 0.50. Najlepša hvala! Prijatelji Novega lista, posnemajte! CERKVENI V E S T N I K To nedeljo je maša na Paternalu, večernice pa bodo na Saavedri. V pondeljek je sv. Matej, apostol in evangelist. V nedeljo 27. sept se vrši prvič slovenska služba božja za Slovence v Villa Devoto. Piidite, potrudite se. Doma smo hodili daleč. Mili zvonovi so nam delali lahke korake. Tukaj jih n'» da bi nam zapeli. Pa pridite vseeno. Slovensko bomo zapeli, slovensko molili. Večernice bodo 27.9 na Avellane-di. Gospod Doktorič pride v soboto 19.9 z Cap Arcona. Je duhovnik goriške nadškofije, pa so ga že pred desetimi leti izgnali in je bil sedaj v ljubljanski škofiji. V Gorici je bi' pri Zadružni zvezi, deloval je tudi kot predavatelj po tečajih na P'''" morskem in je mnogim že poznan-Prihaja sem kot "izseljeniški kores-pondent". Naj bi ga vsi sprejeli 1 zaupanjem in ljubeznjivostjo. Kdo1' more naj pride v pristanišče k spi'e" jemu. G. Kastelic se povrne v torek 22.9 V cerkvi Villa Luro sta se poročila Angela Blažko in Bovcon R'a' rel. Hladnik Janez. Predavanje Jutri, v nedeljo, ob 5. pop., l>o v Taboru (Paz Soldán 4924) predavanje o "Kulturnem delu v našem >z' seljeništvu", Govoril bo dr. V. Kjr der, ki je prejšnji teden predaval 0 ''Izseljencih in politiki". Predavanj" je bilo zelo zanimivo in je sprožil" koristno debato o tem važnem vprr šanju, glede katerega so ludi čl«1' drugih organizacij izrazili željo, ^ bi se obravnavalo i pred širšim |0* rumom. — Vstop k predavanju Jc prost. ODBOR- Zbirka za primorske žitve Ker se niso mogli udeležili Prl'C. ditVe za primorske ži-i.ve, -so vali v isti namen : Anton Prezelj Mimi Cuder V prejšnji štev. objavlj. $ 2.-$ 2.-$ 10-- Vkupno $ 14.' D. K. D. "LJUDSKI ODER" vabi na prireditev, ki se bo vršila 27. septembra t. 1. ob 3. popoldne v dvorani ul. Alsina 2832 Spored: 1. Otvoritev, svira orkester 2. Dr. Franc Kimovec: "Oblaček", moški zbor 3 Vinko Vodopivec "Poljske rože", — mešan zbor 4. E. Adamič: "Kresovale tri devojke", mešan zbor b. J Vombergar: "VRNITEV" drama v 3 dejanjih Po sporedu prosta plesna zabava Glasbene točke med igro iz vaja orkester "Ljud. Odra" Vstopnina: moški $ 150 — ženske i Í.--redni člani z izkaznico $ 0.50 — članice prosto. K obilni udeležbi vabi ODBOR je Y "Kongres P. E. N.-kluba mi zavzema skoro ves čas. Vendar Vam lahko zagotovim, da sem v teh kratkih dnevih dobil globok vpogled v našo slovensko kolonijo v Buenos Darovalcem najlepša hvala! Objave Kr. Poslanstva Charcas 1705 — Buenos Aires Kr. poslanstvo u Buenos Aire3U traži sljeileče iseljenike: Pr. br.: 2978 r, LOVKO EFLER, 36 godina sta i/. Sida. Pr br.: 2979 MARKO SIBALIN, rodjen 1910- * u selu Garevac, opštine Klada'» * Pr- br-: ...... Vii1' PARIÓ ANDRE Andnjin, iz > jana. Pr. br.: 2944 MATIJA ZLIČARI6, star, iz Kostajnšce. 42 e01 0e ROJAKI!! PRI ŽIVCU v znani restavraciji, bost« najboljše postreženi. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Leipi prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča. — Sobe za prenočišče prenovljene in na novo opremljene. Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC PATERNAL Osorio 5085 KROJAČNICA Leopold Ušaj Sedaj v novih prostorih, zraven prejšnje krojačnice, kjer boste zmerom in v vsakem oziru najbolje postreženi. GARMENDIA 4947 Bs. Aires - Paternal. .«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KROJAČ Izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela, Obleke od $ 55 do 120. Hlače fa""nJ' 10—28. Delo prvovrstno. Blago Iz najboljših tovarn. Olajšave za Pla od $ VARNES MAKSIMILIJAN SAURIN 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) — NOVI LIST Strah S SLOVENCI DOMA IN DRUGOD K IMENOVANJU DR. IZIGRA CANKARJA ZA PO SLANIKA V BUENOS AIRESU 'Slovenec" od 14. avgusta poroča ; "Vseuč. profesor v Ljubljani dr. Izidor Cankar je bil s kraljevskim ukazom imenovan za jugoslovanske-Poslanika v Buenos Airesu v Aritmiji. Dr. Izidor Cankar se je rodil 22. aPri]a 1886 v šidu v Sremu. S pokoj niItl pisateljem Ihanom Cankarjem sta si bila bratranca. V Ljubljani Je študiral gimnazijo, ki jo je dovrši I 1905, bogoslovje pa je v Ljub-'iani dovršil 1. 1909. V Louvainu in na Dunaju je študiral umetnostno Godovi no ter je bil promoviran 1. Urejeval je med vojno "Dom ln svet", po vojni pa se je nekaj ča-Sa udejstvoval kot časnikar. L. 1918 111 1919 je bil glavni urednik Slo-venca". Ob prevratu je bil član Nagega sveta ter je sodeloval pri ^Poslanstvu Narodnega sveta k te daniemu regentu Aleksandru za ze-din3'enje Jugoslavije. L. 1920 je po-Stal docent, 1. 1923 pa izredni in po-tudi redni profesor na ljub Janski univerzi, kjer je predaval u ^tnostno zgodovino. Udejstvoval 3e tudi v lepi književnosti ter je znana njegova knjiga "S poti" ter zbirka življepisnih slik "Obiski". V Ljubljani je ustanovil umetnostno zgodovinsko društvo ter je osnoval Zbornik za umetnostno zgodovino, ki ga je ves čas izhajanja urejeval. Objavil je celo vrsto razprav iz umetnostne zgodovine. Sodeloval je tudi pri ureditvi slovenskega biografskega leksikona. Velike zasluge si je pridobil tudi za narodno galerijo, katere predsednik je bil nekaj časa in je še sedaj njen odbornik." Novi poslanik se mudi sedaj še v Ljubljani, odkoder bo odpotoval proti Buenos Airesu najbrž v prvi polovici prihodnjega meseca. NOV ITALIJANSKI POSLA NIK V BEOBRADU Dosedanji italijanski poslanik pri beograjski vladi grof Viola di Campo je bil premeščen v.Rim, v su-nanje ministrstvo, kot šef protokola. Na njegovo mesto pride v Beo-grad dosedanji poslanik v Tirani g. Nidelli. | VESTI S PRIMORSKEGA krojačnica GORICA" ima v zalogi veliko iz-bero poletnega blaga po izrednio nizkih cenah. Rojakom se vljudno priporoča FRANC LEBAN Av. del Campo 1080 U. T. 59-3102 liška kovačnica mehanična delavnica Specializirana v oknicah, meta-Ifčnih pročeljih, železnih vratih, vestibulih, ograjah itd. itd. Se priporoča slo venskim izseljen cem za vsa v stroko spadajoča naročila. CUCIT & HUMAR BOU LEVARU BALLESTER 425 Villa Ballester *************** * # t it * * * I * * Í * * I * DOGODIVŠČINE DALMA TINSKEGA PUSTOLOVCA Pariška' policija je pred nedavnim aretirala velikega pustolovca Marka Maratoviča, ki se je po Dalmaciji in v Zagrebu izdajal za grofa Pie-licka-Inno in je s spretnim manevrom ukradel dragocen triptik iz zakladnice zagrebške katedrale. Po tej veliki avanturi se je izgubil v svet, zagrebška katedrala pa je triptik vendarle dobila vrnjen iz Amerike, kamor ga je bil prodal za lepe denarje. Po svetu je "grof" Marko Maratovič uganjal različne pustolovščine, dokler ga zdaj ni prijela pariška policija, ki se je po informacije o njem obrnila na zagrebško okrožno sodišče. Marko Maratovič je nezakonski sin iz Dalmatinske Za gore, kjer je v mladosti pasel koze, vendar pa nihče ne more prav odkriti njegovega porekla. Šele v svetovni vojni se je začel izdajati za plemiča in je po vojni dosegel, da ga je posinovila grofica Pielick-In-na. Kot grof in lahkoživec se je začel baviti s tatvinami starinskih slik. v Parizu je zadnji čas živel razkošno, zatrjujoč, da prejema rento in da ima v Jugoslaviji zveze s samimi plemenitaši. Zdaj bo menda za nekaj časa konec njegovih pusto lovščin. Miličniki na zverinski način umorili našega človeka Na poti proti vasi Log, pri Novakih na Cerkljanskem, so miličniki u-stavili v začetku avgusta 19 letnega Karla Selaka, doma iz Planine pri Cerknem. Ker v obmejnih krajih na Cerkljanskem stalno zalezujejo in lovijo tihotapce tobaka, so pod to pretvezo izvršili pri njem o-sebno preiskavo in dobili večji znesek denarja, katerega so mu takoj zaplenili. Nato so ga napadli z raznimi psovkami, kar jim ga pa ni zadostovalo, temveč so ga začeli še pretepati s puškinimi kopiti toliko časa, da se je onesveščen zgrudil na tla. Prebili so mu lobanjo in je po nekaj dnevih umrl za posledicami. Vsa zloba ter strahotna nezakonitost, ki jo morajo naši ljudje trpeti pa je razvidna iz uradnega komisijskega pregleda, pri katerem je zdrav nik ugotovil, da je nesrečni podlegel "možganski kapi", samo da o-stanejo zverinski zločinci nekaznovani. Mladega Selaka so 7. avg. pokopali. Za njim žalujejo ne samo bratje, sestre in starši, temveč vsi oni, ki so ga poznali. Bil je znan kot dober, priden in pošten fant, priljuben pri ljudech, posebno pri sovrstnikih. Ravnokar je končal predpisano učno dobo pri nekem krojaškem mojstru in je imel namen v najkrajšem času otvoriti lastno obrt. Zverinski miličniki, ki so izvršili zločin nad nedolžnim fantom, so si s tem svojim dejanjem še povečali nenaklo njenost in sovraštvo pri naših lju deh, med katerimi je dogodek izzval splošno ogorčenje, zlasti, ker še niso pozabili, kako je pred leti isto tako po nedolžnem postala žrtev mi ličniških pušk mlada mati Ivanka Bevk. Mnenje ljudstva je, da je bil sum tihotapstva samo pretveza in da je bil mladenič namenoma napa den. Tako se je število žrtev, ki jih je fašizem tekom let zahteval od na šega naroda, spet povečalo s tem zverinskim dogodkom. Zobozdravnika Ora. Dora Samojlovich de Falicov Dr. Félix Falicov Dentista relles 2534 - Donato Alvarez 2181 U. T. 59 La Paternal 1721 ************************* iT' HUDO MAŠČEVANJE Dušan Petrovič v Crljencu je l-mel mlado in lepo ženo Tanasijo. Rodila mu je dva otroke in sreča je bila popolna. Ker pa je jnož moral večkrat na pot kot trgovec z vinom, se je začel pri lepi ženski zglašati, neki Dušan Stanisavljevič. Možu to ni ostalo prikrito in je ženo nekajkrat pretepel. Pa ni pomagalo. Te dni ju je zasačil, ko sta šla skupaj po poti proti domu. Sledil jima je do hiše in ko ju je dobil sama, ju je s sosedovo pomočjo privezal ob drevo pred hišo, nakar ju je začel neusmiljeno pretepati z debelo ba-tino. Zbrala se je vsa vas, trpinče nje je trajalo celo uro, dokler ni pri hitel ljubavnikov brat s puško, ki je dal oba nezavestna zaljubljenca odvezati. Dušana Stanisavjeviča so spravili v bolnišnico, Tanasijo pa so pustili možu, da jo sam ozdravi Uvedena je preiskava. Z mirnim srcem se lahko zatečete v mm Moderno zdravilišče m Talcahuano 1060 Buenos Aires V VSAKEM SLUČAJU Ko čutite, da Uam zdravje ni v redu. Našli boste v tem zdravilišču specilizira ne zdravnike in najmodernejše zdravniš ke naprav^ Upravitelj naš rojak dr. K. VELJANOVIC Sprejemamo bolnike v popolno oskrbo in sicer po jako zmernih cenah. Izvršujemo tudi operacije Poseben oddelek za vse ženske bolezni in kozmetiko. Strelske jarke delajo ob meji Večji del obmejnega utrjevanja do sedaj izvršenega, je bilo defenzivnega, ali vsaj ne izrecno ofenzivnega značaja. Kot pa je razvid no iz poročil, zlasti onih, ki prihajajo iz visoke planote nad Idrijo, so tamkaj tekom zadnjega meseca pri čeli s kopanjem strelskih jarkov. S temi napravami zlasti hitijo med raztreseno vasjo Zadlogom v črno ,rški okolici, kjer so utrjevalne na prave v delu skoraj nepretrgoma že štiri leta in so nekateri kmetje zaradi utrdb odrezani od sveta, kot tu di v okolici vasi Zavratec, ki leži tik ob meji, kjer pa so šele tekom letošnjega leta. pričeli z utrjevanjem. Razumljivo je, da med našim ljudstvom vzbuja vse to mrzlično razburjenje. Požar v Dolenji vasi V nedeljo, 9. avgusta, okrog 5. po poldne, je začelo nenadoma igoreti v gospodarskem poslopju Marije Vid mar v Dolenji vasi št. 8. Slamnata streha je bila takpj v plamenu. O genj se je razširil tudi na stanovanjsko hišo, na dve manjši zgradbi, na hlev in na senik. Poleg domačih gasilcev so pritekli gasit tudi gasilci iz Trsta. Pomagali pa so tudi vojaki in tržaški avangvardisti, ki so taborili v bližini. Gasili so 8 ur predno so omejili ogenj. Zgorelo je 250 kvintalov sena, oprema in poljsko orodje. Škoda je velika in je krita z zavarovalnino. Vzrok požara ni ugotovljen. Smrtna kosa Sirom spodnjega Krasa znani preč. Franc Pahor, iz Novela pri Temnici, kaplan in katehet v Komnu, St^r 47 let, se je 21. avgusta hudo-pobil, ko je na strmini med Vojšči-co in Komnom padel s kolesa, na katerem se je vozil po svojih dušnopas-tií'skih opravkih. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico, kjer je pa dva dni kasneje podlegel poškodbam. Po kojnikovo truplo je bilo 25. p,ret. m. na, slovesen način pokopano v Kom nu. Pokojnik je bil vzoren mož in je pomagal trpečim, kjer je le mogel. Spodnji Kras je z njim zgubil človeka, ki ga bo težko nadomestiti, posebno v sedanjih težkih ča.'|ih. Dru-"ina Pahor, ki je bila v zadnjih letih že več krat hudo prizadeta, je s to nesrečo zgubila svojega najstarejšega člana, ki ji je bil vodnik in 0-pora. Pokojnikovemu bratu Ivanu, ki živi med nami, kakor tudi ostalim v domovini, izrekamo globoko sožalje. Pokojni gospod Franc pa naj v miru počiva v rodni zemlji, ki jo je ljubil z vsem svojim srcem. S Šentviške gore V začetku tega meseca je bil na ^ntviški gori instaliran za župnika svetolucijski rojak Ciril Munih, ki je do sedaj služboval v Šmarjah na Vipavskem. P0 umrlemu župniku Hlišu je fara ostala brez duhovni-ká. Novoinstaliranega župnika so faVani prisrčno pozdravili. Ker je žalil orožnike V Divači so aretirali 26 letnega mladeniča iz družine "pri Žnidarje-vih", iz Ležeč. V neki gostilni je ža-il karabinerje.in brigadirja, pa so ga takoj vklenili in odpeljali v Trst. Imel bo opravka s sodnijo in bo moral najbrž sedeti še več ko leto dni. Drobne vesti Strašna nesreča se je dogodila v Krnici. V Hiši Josipa Buršiča, ki je bil zaposlen v Krapanjskem rudniku,ku, je iz nepojasnjenih vzrokov eksploliral dinamit. Buršič je bil pri tem tako strašno ranjen, da so mu v bolnišnici odrezali roko, mu izločili eno oko ter dva krat izvršili transfuzijo krvi; dvomijo pa, da ga bo mogoče ohraniti pri življenju. — Poleg drugih poškodb, ki jih je dobila, je njegova žena zgubila tudi nos, njuna hčerkica pa je bila le lahko ranjena. V Gradiški pri Gorici sta trčila dva avtomobila pri tem je bil ubit 16-letni Martelanc Danilo iz Trsta. Pred goriškim sodiščem sta bila obsojena 27-letni Poberaj Franc na 2 leti 15 dni in 4.550 lir denarne kazni, ker sta v noči 9|10 maja t. 1. ukradla nekaj jestvin in nekaj denarja Mihaelu Baučarju. Vsi so iz Kanala.pri Gorici. 50-letni Josip Hubad iz Idrije je bil pred goriškim sodiščem oproščen zaradi razpečevanja ponarejenih bankovcev. V spomin na sa'nkcije bodo v vseh občinah vzidali 18. novembra spominske plošče. 10.000 lir je poslal Mussolini goriškemu prefektu, da jih razdeli med male kmete, katere je zadnja toča spravila skoraj na beraško palico in jim uničila ves vinski pridelek. Na Jouf Fuartu (2.668 m) v Kar-niji se .je ubil Adolf Joos, lastnik goriške gostilne "Unione". , 21-letni Laban Josip in 18-letni Franc Peternelj iz Cerknega sta bila ovajena sodišču zaradi bega čez mejo. 24-letni Anton Bavec, jugoslovanski državljan, je bil obsojen pred tržaškim sodiščem na 380 lir denarne kazni, ker je pritihotapil čez Postojno 10 kg kave. Italijanska vlada, ki je vzela odkup vsega žita v svoje roke, ga bo takoj plačala kmetom in sicer po 110 in 125 lir za kvintal (mehko in trdo). Vlada sama pa ga prodajala po 118 in 133 lir kvintal. To razliko bo.potem vlada naknadno dala pro-ducentom z odbitkom vseh stroškov. ZA KRATEK CAS Pri živinorejcu Ali vidite to krasno žival? Verjemite mi, da je to največja svinja, kar jih je v tej pokrajini. Tehta štiri kilograme več ko jaz. Tolažba "Prva ljubezen je le najlepša na svetu — ne, Mira?" "Da, toda s teboj sem tudi sreč- na i» Aretacija občinskega uslužbenca V reške zapore so prepeljali pred nedavnim 35 letnega Srečka Krpana, zidarskega mojstra, doma iz Renč. Uslužben je bil pri ilirsko-bi-striški občini. Ob neki priliki je v gostilni izrazil takšno svoje mnenje o politiki, da je prišel v navzkrižje s cilji, ki jih ima fašizem. Bil je takoj aretiran, zasliševan v Bistrici in nato odveden v Reko, kjer čaka na obravnavo. Ker so tihotapili Blizu Krnic nad Spodnjo Idrijo so italijanski finančni stražniki ustalili štiri mladeniče, jih preiskali ter našli pri njih jugoslovanski tobak. Takoj so jm napovedali aretacijo zaradi tihotapstva in jih odvedli v zapore. Aretirani so: Anton Kacin iz Krnic, Jože Šimkovec iz Krnic, Tušar France iz Masor in Friderik Medved iz Krnic. Po zaslišanju so bili vsi štirje aretiranci odpeljani v goriške zapore, kjer jih po namigu finančnih stražnikov čaka občutna lía ?en. Smatrajo namreč, da omenjeni štirje aretiranci tvorijo tihotapsko tolpo zase, vendar pa je ta sum dvomljiv. SPRAVLJAJTE VARNO SVOJE PRIHRANKE MODRAS NA PRSIH V Dolgem polju v Dalmaciji je kmet Rogošič zaspal pred hišo. Velik modras se mu je splazil na prsi. Ko se je Rogošič prebudil, je popa-del kačo za rep in jo hotel odvreči, ali v tem ga je že usekala. Vendar jo je držal in udaril z njo ob zid. Potem je planil v hišo in mu je žena z nožem izrezala precej meša o-krog rane, nato pa je hitel v splitsko bolnišnico, kjer so mu rešili življenje. Angleška knjiga o položaju Našega naroda, pod Italijo Pod naslovom "Life .and death struggle of a national minority" je "Jugoslovansko udruženje za Zvezo narodov" izdalo prejšnji mesec 260 strani obsegajočo knjigo, ki podaja v angleškem jeziku zgodovino našega naroda pod Italijo. Knjigo je spisal dr. Lavo f.ermelj, eden izmed najboljših poznavalcev prilik in položaja v Julijski krajini. Knjiga je namenjena naši propagandi v deželah, kjer govore angleški jezik. Mussolini v Istri V petek, 7. avgusta, se je Mussolini iznenada pripeljal s hidropla-nom v Raški kanal ter je posetil ta-mošnji rudnik, nato pa prisostvoval ceremoniji novega fašističnega mesta, ki se bo imenovalp Liburnia. Zaradi Mussolinijevega prihoda je bilo aretiranih mnogo kmetov in delavcev na Raši in na Labinjščini. Če odprete račun pri zavodu Banco de Boston, vedite, da se Vam tam nudi največja varnost. Vaši prihranki bodo zajamčeni z'vsem našim imetjem ter s kapitalom in z rezervo naše Centrale v Bostonu. Obiščite naš JUGOSLOVANSKI ODDELEK, kjer Vam postrežejo ^uradniki Vaše narodnosti in ki j« odprt od 9. do 18. ure, ob sobotah pa od 8.30 do 11. Vsako Vašo željo in vsak Vaš nalog bomo točno izvršili. Mnogo Vaših rojakov ima račun pri naši banki. Med njimi so gotovo tudi Vaši prijatelji. Porazgovorite s« z njimi! THE FIRST NATIONAL BANKofBOSTON FLORIDA 99 PUEYRREDON 175 Avda. Gral. Mitre 301 (Avellaneda) Córdoba 1223 (Rosario ZAUPANJE . VLJUDNOST. . VARNOST.. HITROST 53235323532348235323532353234823534848230100012353010201020102010201012353234823532301020102010001234801020100014848234823234823480100000100020101010223482348235302020200020200000001010101020201010001000200020101000102 48532348484823534823535323482323235353482353235323532353235323482353230200010202020001020202535323010102234823000000012353235323484823480100010201000102010253230002012353234802010002020230060409030407070508100709060907 •WP Strana 4 NOVI LIST 2a pouk in zaeayo¡ Nekaj o notranjih boleznih Skoraj vse težke notranje bolezni so dolgotrajne in se morajo zdraviti pod strogim zdravniškim nadzorstvom. Med iglavne težke notranje bolezni spadajo obolenja pljuč, jeter, srca in obisti ter ktvne bolezni. Kadar govorimo o pljučnem obolenj u, mislimo v prvi vrsti na vnetje pljuč, ki ga poznamo po naslednjih znakih: visoka temperatura, ki traja 5—10 dni in se menja z mrzlico; čutimo zbodljaje, imamo težko dihanje. V tem primeru je zdravniška pomoč nujna. Pri tej bolezni so alkoholiki izpostavljeni večji nevarnosti kakor trez ni. Zdravnik jim mora med zdravljenjem dajati redno tudi nekoliko alkohola, ker jim preti nevarnost od "delirium tremens." Bolnik naj ima lahko in tečno hra no: mesno juho, mehko kuhana jajca, kompote in limonade. O tuberkulozi je bilo že brez šte-vifa predavanj, napisanih je bilo že toliko knjig, ki govore o tej nevarni bolezni. In vendar? O, da! Treba je priznati, da so zdravniki z najnovejšimi medicinskimi metodami v zadnjem času izdatno napredovali. Vse kaže, da nismo več daleč od časa, ko bomo tudi jetiko pljuč mogli šteti absolutno o zdravljive bolezni. Druga oblika tuberkuloze je tuberkuloza kosti in sklepov. Do nedavnega je bila ta bolezen strah in trepet bolnikov in zdravnikov. Da POZOR! POZOR! „Modas Wilma" Sporočamo vsem cenj. odjemalkam da smo se preselili iz ul. RiVera 1476 v nove in večje prostore na AV. SAN MARTIN 1854, VOGAL PUJOL kjer bomo odslej poslovali pod firmo „Modas Justa" ter bomo razpolagali z večjo izbero oblek, klobukov, fantazij itd. Cenj. rojakinjam se; vljudno priporočamo KUKANJA & PRINČIC nes je medicina tudi v tem pogledu napredovala. Specialist - internist more s pomočjo višinskega sonca v 1—3 letih pacienta ozdraviti, četudi je bolezen že močno napredovala. Ljudem, ki bolehajo na jetrih, se kaj rada pridruži zlatenica in vodenica. Bolna jetra more zdraviti le zdravnik. Z jetri v tesni zvezi je tudi žolč: nik, ki se navadno razboli pri boleznih na jetrih, posebno, če pridejo vanj bacili iz čreves. Vnetje žolčnika je težka in nevarna bolezen. Na jetrih bolne ljudi zdravimo s strogo dieto in s kopeljo. Znamenite češkoslovaške toplice Karlovi Vari se bolnim na jetrih toplo priporočajo. Vnetju žolčnika se često pridru-žino še žolčni kamni. Ta bolezen povzroča težke bolečine, krče, glavobol in nervozo. V lažjih primerih pomagajo razna zdravila, v težkih slučajih pa se mora bolnik brezpogojno podvreči operaciji. Ljudje, ki so podvrženi vnetju žolčnika in žol-čnim kamnom, se morajo držati najstrožje diete. Jesti ne smejo masnih jedi, ne smejo piti alkoholnih pijač. Sploh pa bolnik aam čuti, kaj mu koristi in kaj ne, in pameten bolnik se rad izogne jedem in pijačam, ki mu ne dejo dobro. IZ ATATURKOVE DEŽELE Vsak Turek bi si bil moral po zakonu, ki je izšel pred pol leta, da 2. julija omisliti priimek. Doslej na Turškem priimkov niso poznali, ljud je so imeli samo rojstno ime in so si dodajali še ime svojih očetov. Po uradih so imeli sezname, ki so vsebovali imena, ki bi si jih vsak lahko izbral kot priimke. Tisti, ki tega niso storili do 2. julija se sedaj občutno kaznujejo, kajti turška vlada v teh pogledih ne pozna šale. Razen tega dobe grešniki po sili priimke, ki jim jih dolo čajo oblasti same. Število kaznovan cev pojde, kakor poročajo iz Carigra da, v tisoče, ker se je posebno podeželsko ljudstvo trdovratno upira lo novi reformi. Zanimivo je, da so si mnogi Tur ki izbrali tuje priimke, posebno nemške, tako da bo- v bodoče mnogo državljanov iz dežele polmeseca, ki se bodo ponašali z imeni, kakor Ma-yer, Bayer itd. RADIO ODGANJA MIŠI V Amsterdamu so opazili, nekaj nepričakovanega: v hišah, kjer imajo radio aparate ni skoraj nič ali pa le malo miši, dočim so te glodal-ke v tem mestu drugače zelo številne. Vzrok, da je v hišah z radio a-parati manj miši, pa ne bo v skrivnostnem učinku kakšnih valov, temveč v tem, da živali odganja hrušč in si rajši poiščejo mirnejših domovanj. ŽENSKI KOTIČEK CMOKI Pravijo: Po cmokih spoznaš, ali zna kuharica kuhati ali ne! Sleherna gospodinja pa ve, da ni kar tako da znaš pravilno sestaviti mešanico za cmoke. Cmoki iz surovega testa, surovega krompirja, surovega mesa ali iz moke potrebujejo še kako snov, da so rahli. Za rahlost vzamemo kako živilo, ki je že kuhano; tako: skuhan krompir, skuhano meso, skuhan zdrob, skuhana jajca, na ribane ali namočene žemlje. Obratno pa morajo cmoki, ki jih delamo iz skuhanih živil, dobiti kako živilo, ki jih "drži skupaj". Taka živila só surov krompir, surovo meso, surov zdrob, .surovo jajce in moka. Kakor torej zmešamo te dodatke, ki "vežejo", tako so potem cmoki bolj ali manj rahli. Rahlja jih pa tudi vsaka tekočina. Na nekaj je pa treba paziti pri kuhi cmokov. Žemljeve cmoke kuhaš v pokriti posodi, prav tako tudi vse cmoke iz surovega krompirja. Potem narastajo in so veliki. Cmoke iz kuhanega krompirja pa kuhaš v nepokriti posodi; če jih pokriješ; pa koj rapadejo. Vsakršne cmoke moraš dati v vrelo vodo, a potem se ne smejo tako kuhati, da kar poskakujejo v posodi, marveč, da se voda le malo giblje. — Krompir za cmoke ne sme biti kašnat, ampak bolj trde sorte, kakor za solato in dobro je, če je že prejšnji dan skuhan. — Cmoke kuhaš 20 do 30 minut in jih daš takoj na mizo. — Ce cmoki ostanejo, jih z nitko razre;> na rezine, opraži na masti (ali maslu) in jih daj s solato ali z omako za večerjo. Velike cmoke, (kakor PREKOMORSKA POSTA Iz Evrope dospelo 19. II. Patriot in Cap Arcona 22. Asturias 23. Bolle Me 24. Vigo 25. AI meda Star L!(i. Cente Biancamano Proti Evropi odplovejo 20. Massilia 22. C. Arcona in And. Star 2.r.. Asturias in (¡ral. Osorio Lepa Marta Rocafor iz Cube se je v New Yorku zaročila z grofom Co-vadongo, a se pozneje premislila, pustila je kraljevega sina in se vrnila domov štruklje) zaviješ v prtiček in jih za-ite kuhaš. Cmoki z gnatjo. Sest starih žemelj razreži na kocke in jih poli j s pol litra mrzlega mleka, kamor si ute-pla tri jajca. Ko so se žemlje napojile, douaš četrt kg na kocke razrezane, kuhane gnjati, 75 g prav takega špeha, žlico peteršhja, ščepec soli iri popra in vse zamešaš s 125 g moke in dodaš še malo drobtin. Nato izoblikuješ okrogle cmoke in moraš vsakega povoljati še v moki. Zraven daš kislo zelje. Cmoki s paradižnikovo omako. — Vzameš 1 kg kuhanega, nastrganega, še gorkega krompirja in ga pre-mešeš s četrt 1 mleka. Ko se to shla-di, dodaš 3 jajca in 2 žlici moke in še soli, popra, čebule. Iz vsega napraviš podolgovat štrukelj, ki ga zaviješ v prtiček in daš v vrelo, slano vodo. Ko je dobro prekuhan, ga z nitko razrežeš na rezine in opražiš v razbeljenem presnem maslu. To cbliješ s paradižnikovo omako, če daš na vsako rezino posajeno-jajce, je še bolje. Severnoameriška plavalka Dorothy Poynton Hill si je umislila za nabrežje meksikanski kostim Migljaji za hišne gospodinje Sirkova metla bo dalj časa ostala v dobrem stanju, ako jo pd časa do časa pomočimo v vročo vodo, v katero pridenemo nekaj soli. Eakre'ni ali medeni (mesingasti) kotliček, ki dalj časa ni bil v uporabi, moramo pred ponovno uporabo umiti s slano vodo, v katero pri-lijemo nekoliko kisa. • SVOJI K SVOJIM! FILOMENA BENEŠ,BUKOVA Slov. babica Bivša prva šefinja v praški porodnišnici ter s prakso v bolnici Juan Fernández, se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in dežele v popolno oskrbo. — Cene izredno nizko, postrežba prvovrstna. — Sprejema od 7- do 21., ob nedeljah in praznikih pa do 20. — Vprašajte za informacije preden greste drugam Lečenie brez bolesti. LIMA 1217 U. T. 23—3389 KROJ ACNICA P. CAPUDER »e priporoča cenjenim rojakom «ucuos Aires, Billlnghurst 271 dpt. 2 (višina ulice Cangalle 3500) KROJACNICA IN TRGOVINA "MOZETIČ" Ima v zalogi vsakovrstno zimsko blago za obleke, * kakor tudi vsake vrste moškega perila. i MALI OGLASI UČENEC, sin slovenskih staršev /a krojaško obrt se sprejme. — Rojas 1645 Dto. A — Bs. Aires. -j-j— - ; KO RABITE ODVETNIKA za kakršnekoli pravne nasvete, obrnite se na pisarno M. D. Hočevar, Traductora publica nacional, Calle Tucumán 586, Buenos Aires, U. T. 31-3168, ker se boste s tem zavarovali pred izrabljanjem ter ne b0' ste padli v napačne roke. — Istotam »• PREVAJAJO IN DOBAVLJAJO DOKUMENTI KDOR ŽELI SPOZNATI SAMEGA SEBE, svoje hibe in sposebnosti, svoj zn°' čaj, svojo boiloče in ptereklo življenj?' naj se obrne na priznanega grafolog8-Zadostuje napisati lastnoročno ime <® priimek, dan, mesec in leto rojstva posluti v pismu en peso na naslov-GRAFOLOG, Calle Tucumán 586 Bueno5 Aires. — Pišite lahko v svojem materinskem ali pa v kakem drugem jeziku- NAZNANILO. Sporočam, da «m se preselila iz ul. Fraga 61 ter bom, ka' kor doslej, razpolagala vedno le * za' nesljivo dobrimi službami za matrim0' nios, služkinje, sobarice itd. BER^' CERNIÓ, Dorrego 1583 (pol kvadre o¿ Rivere 1900) — U. T. 54, Darvin, 3588- Osorio 5025 Bs. Aires (Paternal) FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest álik eno aliko v barvah MARKO 3 A D A L J Specialist v modernem slikanju Facundo Quiroga 1275 In 1407 D. Sud PRODAM po ugodni ceni spalni ;:a dve osebi, omaro, mizo in 3 sto* lice, skupno ali posamič. Obrniti se na: Zabala 3772.' Ana Chrpovd Slov. babica dipl. v Praqi in Bs. Airesu, z veSÍ»tr,l> prakso v praški porodnišnici ter v iul< bolnici "Rawson", se priporoča vsenl Slovenkam. — Sprejema penzionistke ' mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cer,e izredno nizke. — Postrežba |brvovrstt,a ENTRE RIOS 621 U. T. 38 (Mayo) 8182 TOVARNA MOZAIKA Teolmdo Rodríguez Specializirana v vseh vrstah mozaika. Imitacije marmorja SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA Cement "San Martin" Ugodne cene AÑASCO 2763 ITI /A it r W1 • r. /j v a r P v) tki* TYT i ÍJLW DH ^ t\ ■ / ,J\ ' r !■ A \x/f \¿/T Í. v -.Ti RUSKA KLINIKA ZA VSE BOLEZNI Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki ter s posebnim konjultorijem za s F>o¡£_ in krvne bolezni, katerega vodi znani specialist dr A. Izaguirre. - Ženske K jema ga. dr. Matilda «Krasting v posebnih oddelkih, s posebnim vhodom. Imamo specializirane zdravnike za VSe vrste bolezni, X-žarke in labora za elektr. zdravljenje. ^ Za bolnike in bolnice • iz notranjosti imamo posebne sobe s postelja» Cena: dnevno od $ 1.— dalje. — Za majhen honorar, dajemo nasvete tudi pism potom" Zdravniški pregled za kakršnokoli bolezen: $ 3.—. ^ Sprejemamo od 9. - 12. in od 15. do 21.; ob nedeljah in praznikih od 9. <"> Govorimo slovansko. • S U I P A C H A 2 8 Caricin ljubljenec Zgodovinski roman (Nadaljevanje 3) Žena, ki ga je ljubila, ki ga je sedaj ščitila pred svojim besnim miljencem grofom Gregorom Orlo-vom, je bila — Katarina, velika gospodarica Rusije! Gregor Orlov prileti v sobo, brez pozdrava; pretečega pogleda in ljubosumen stoji pred carico. "Četudi izgubim svoj položaj in življenje," zakriči in izdere meč iz nožnice, "četudi moram odtod narav nost na morišče ali v Sibirijo, nočem trpeti sramote, ki mi je povzročena. Prevaran sem. Kdo si ti mladenič, kdo si ti, da si usojaš ugrabiti mi mojo ljubezen, ugrabiti meni, Gre-goru Orlovu mojo carico? Brani se, če imaš korajžo!" Orlov odrine tresočo se Katarino in navali na Potemkina. Z bliskovito brzino potegne tudi ta sabljo iz nožnice in zakriči: "Četudi si najmočnejši človek v Rusiji, Gregor Orlov, se bom boril s teboj na življenje in smrt! Sedaj nisem neznatni siromašni oficir, sedaj sem vitez te dame, ki si jo raz-žalil!" "Stojta!" zakriči carica, gledajoča v neizmernem strahu Potemkina. "Stojta, jaz vama ukazujem, vajina carica!" ' Ponosno in veličastno je stala Ka tarina, ki se je sedaj zazdela Potem kinu najdivnejša žena na svetu. Toda Orlov opazi pogled, s katerim je carica pogledala mladega častnika. Ta pogled ga dovede do norosti, da pozabi na spoštovanje, ki ga dolguje vladarici. "V tem trenutku nisi carica Katarina", zakriči ostro in besno na- vali na Potemkina; "tukaj se borita dva moža za eno ženo in nihče ne more preprečiti tega dvoboja, dokler eden od teh ne obleži preboden na tleh!" Sedaj navali Potemkin na Orlova ter mu z močnim udarcem izbije sabljo iz rok in postavi konico svoje sablje na prsa caričinemu miljen cu. "Samo en gib, Gregor Orlov, samo še ena beseda in te prebodem! Moj jetnik si, a njeno veličanstvo naj odloči, kaj bo s teboj!" Na rumenem obrazu grofa Orlova ni bilo niti kapljice krvi. čutil je, da je konica Potemkinovega meča prodrla skozi uniformo in srajco ter se ravno nad srcem hladno dotaknila prsi. "Hvala ti, moj mladi junak!" — spregovori Katarina, "da si zaščitil čast svoje carice, a njega.-, njega ..." — z mračnim pogledom ošine Katarina Orlova, ki se je od strahu in besnosti po vsem telesu tresel. Besede: "prebodi ga!", so ji visele na ustnicah, ko reče Orlov z zamolklim glasom, kakor da prihaja iz groha: "Umrl bom, ker sem Katarino ljubil do zločina in norosti, toda tajnosti petega julija, krvave sence in jetništva se bodo dvignile iz mojega groba!" Katarina zatrepeče od groze, kakor da se je je naenkrat dotaknila hladna mrtvaška roka, pa zakliče Potemkinu: "Pusti ga! In, pri tvojem življenju, Aleksander Potemkin, nikomur ne besede, kar si to noč videl in doživel!" Medtem ko je mladi častnik poslušno povesil sabljo in dvignil drugo roko k svečani prisegi, se grof Orlov vzravna, pokloni se pred carico, poljubi rob njene obleke in reče: "Ce sem se pregrešil, je bil moj zločin — ljubezen. Mogoče sem zaslužil težko kazen in jaz se ji nočem izogniti. V svoji palači, za ka- tero se moram zahvaliti velikodušnosti in dobroti svoje carice, bom čakal na Katarinino odločitev". Orlov vzame svojo sabljo, vtakne jo v nožnico in odide. "Vi pa, Aleksander Potemkin," áe obrne carica k mlademu poročniku z zapovedujočim glasom: "Vi ste se drznili pred očmi svoje vladarice grešiti proti miojemu zakonu o dvoboju; tudi vi boste kaznovani! Odidite naravnost do ■striže v zimsko palačo, predajte svojo sabljo poročniku Mirovičii in se javite pri njem kot jetnik. O vaši usodi bom že odločila!" Brezmejno presenečen je motril Potemkin veličastno ženo, ki je hladno in oholo gledala preko njega potem pa se pred njo prikloni in reče z mirnim glasom: "Storil bom, kakor vaše veličanstvo ukazuje! — Odslej sem jetnik svoje carice!" Trenutek pozneje odide iz sobe. Katarina zadrhti. Vroče solze ji zalijejo obraz. Zadnja sled ponosa izgine. "Ti, da si moj ujetnik?" — zakliče in iztegne roke proti vratom, skozi katera je odšel Potemkin. "Ti da si jetnik svoje carice? -— in ne slutiš, da sem jaz tvoja jetni-ca, jaz, tvoja carica, zvezana z nežnimi, toda vendar nerazrešljivimi o-kovi ljubezni; jaz sem tvoja jetni-ca, Potemkin!..-" 3 POGLAVJE Raje čašo s strupom, kakor da se njega odreče! Ko so drugega jutra prvi solnčni žarki posijali skozi zavese v zimsko palačo, je sedela carica Katarina že v svoji delovni sobi pri pisalni mizi. Nekoliko korakov od njenega naslanjača je stal njen prvi minister, grof Panin. "Želim, da bo moje ljudstvo srečno, grof Panin!" — pravi Katarina, ko podpisuje na mizi spis s svojim moškim podpisom. "Ta naredba bo poboljšala stanje kmetov in siromakov. Nočem, da bi bila samo carica plemičev, odlične-žev in bogatašev; hočem tudi siromakom olajšati življenje. Želim, da bo Rusija pod mojo vlado velika in srečna, pa se nadejam, da bodete tu, di vi, grof Panin, pomagati pri mojem stremljenju!" "Vaše Veličanstvo", odvrne držav nik, "jaz posvečam vse svoje življenje samo Vašemu Veličanstvu in Ru siji!" Nato stopi bližje, prikloni se in poljubj caričino belo roko; ona pokima, audijenca je končana in Panin odide iz dvorane. Nekoliko trenutkov je ' Katarina sedela in šepetala: "Aleksander Po temkin!.. ■ edini moj!...", ko se odpro mala vrata v kotu in stopi v sobo lep mlad paž. ! "Kaj želiš, mali Francoz?" — vpraša carica, kakor da se je prebudila iz sanj. "Veličanstvo" — je šepetal paž, "policijski direktor petrogradski, ba ron Pasek, ponižno prosi, da ga sprejmete." Katarin obraz dobi izraz okrutnosti in osvete, ko reče: "Policijski direktor mi je dobrodošel ; naj vstopi!" Paž odide skozi mala stranska vrata, a Katarina se šeta z velikimi koraki po sobi. "Jaz sem navajena, da svojo srečo gradim na ruševinah." zašepeta s svojimi divnimi rdečimi ustnicami. "Potemkin tako dolgo ne bo moj, dokler ona devojka ne bo uničena. Ukazala mu bom, da mi tekmovalko odstrani s pota, da ne stoji več med menoj in Potemkinom!" "Veličanstvo", sliši za seboj iz-sledujoč glas. "Prišel sem, da poniž no sprejmem ukaze svoje cesarice." Bil je to policijski direktor, poleg grofa Orlova brez dvoma najnevarnejši človek v Petrogradu. V njegovih rokah je bila. uprava policije, posebno tajne policije, ki je bila sestavljena od cele vojske vohunov. Carica ne pogleda barona Paseka "niti z enim pogledom, gleda celo pre zimo preko njega in začne nervozno in zlovoljno: "Smatram, baron, da bi- bil čas, da odidete na svoje posestvo. Ako pa bi bili v zadregi pri izbiranju novega stanovanja, bi vam lahko o-značila kot novo domovino — Sibirijo! Sramota! Oni, ki morajo skrbeti za mojo varnost, so ali slepi ali pa nočejo videti!" Baron Pasek poklekne pred carico; prestrašenost se je zrcalina na njegovem lopovskem obrazu in reče zamolklo: "Ali je mogoče, da sem prišel v nemilost? Toda prisegam, da nisem ničesar zanemaril in da dan in noč skrbim za dobrobit svoje carice in da z železno metlo čistim vse, kar bi bilo na škodo prestolu!" "Lažeš! Lažeš!" — je kričala carica. "Ti si ali lopov ali bedak, baron Pasek! Povej mi: Kje se nahaja sedaj Peter Voroncov? Kje se na haja ona Elizabeta, ki je hčerka zločinskega razmerja med mojim pokojnim možem carjem Petrom in ono komedijantico Voroncovo? Za katerim čvrstim zidovjem skrivaš devojko, ki lahko postane meni tako nevarna?" "'Veličanstvo," ¡je jecljal policijski direktor, "potem ko je bila Eli-zabetina mati zastrupljena, je ostal njen oče Peter Voroncov z ElizabN to v Holandiji." "V Holandiji?" — se Katarina peklensko zasmeje. "Slab si v zemljepisu. Ta Holandija leži v Petrogradu, v Mihajlovi ulici!" "Usmilite se, carica!" — je jecljal Pasek, "usmilite se, če radi o-gromne množice poslov nisem te važne stvari opazil!" "Vstani in poslušaj!" reče Katarina mirneje. "Pripravljena sem ti odpustiti, če izvršiš točno moje uka- í>' ze. V neki hiši v Mihajlovi ulic' • i 1- -......J i r> wt n M i AÍT L V vi star brusilec diamantov. T jg. Peter Voroncov. Pri njem živ» g6. gova vnukinja Elizabeta, ki 3® . jj daj lepa deklica. Za sedaj pripeki deklico, ali ne sem v palačo, te" ¿. v malo vrtno hišico, v bližini ¡5 vedje kletke. Nihče, razen teb® mene, ne sme zapaziti deklice- / "A kaj naj napravim s star — vpraša baron vpraša uaiun. 1(Ws»v "Starca vrži v Petro-Payi" ^o trdnjavo! Ne bomo ga morali o hraniti, ker je že zelo star, daj brž, ne izgubljaj časa!" p; "Ded, ded," zakliče El^ftb¡t> "kaj snuješ? Ali ne mores P in odpustiti?" ,¡ "Aleksander Potemkin bo P ,¡c bi," nadaljuje starec, s «eg gg ^ je odsevala odločnost. "Morda jtft. večera ne povrnem, morda ^o ri morda ne nekoliko tednov- i nikoli več!--Ali ne. • vjd«J \ ne bolno starec, "še se bov ^ ] la, dete moje, a potem se ne. (,oli ( svetila carska krona na g»<* ke, nego na--,• . . a\K. Starec prime Elizabetmo ■ * > poljubi njene bujne modie ^ trga se ji iz objema m ^ . Elizabeta pa je «f^Lst delo. "Oh, ta zagonetna tajn jega rojstva!," je šepetala zapuščena devojka.