SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LIX (53) • ŠTEV. (N°) 6 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 2 de maržo - 2. marca 2000 KONČNO SKUPAJ NAPREJ! Rojeva se nova stranka Predsednika SKD in SLS, Lojze Peterle in Marjan Podobnik, sta podpisala dogovor o nastanku nove, združene stranke. Spominjamo se, kako je še pod komunističnim režimom pričela delovati Kmečka zveza, ki jo je ustanovil Ivan Oman. Bila je najprej sindikalna, kmetijska, pozneje pa se je prelevila v pravo stranko, zgrajeno na krščanskem svetovnem nazoru. Pozneje so zrasle še druge krščanske Stanke kot SKD, pa krščan-sko-socialne kot Miklavčičeva (ta je šla pozneje na levo) itd. Kmečka stranka, ki si je prisvojila ime Slovenska ljudska stranka, pa Peterletova SKD sta si bili idejno zelo blizu, a praktično sta tekmovali med seboj za vodstvo srednje desnice. Vedno je bilo v ospredju želja za združitev teh dveh strank, ki sta imeli isto osnovo, le različne voditelje. Nzyprej so bili v koaliciji z Drnovškom SKD, nato SLS. Obema se ta poizkus ni obnesel, a je oviral zbližanje. Najprej je ponujal povezavo Peterle, pa ni uspel. Podobnik je imel vedno kaj proti. Volilci na bazi so zahtevali skupen nastop, a v vrhovih so nekateri hoteli še nadalje hoditi po svoji poti. A časi so se začeli iztekati. Če bi desnica v vsej svoji raznovrstnosti hotela doseči kakšen dober rezultat na volitvah, ki morajo biti to jesen, se mora povezati. Razdrobljena ni kos Dmovbškovi stranki, ojačeni z vso levico. SKD in SDS sta uvideli, da se sicer ne morejo zudružiti zaradi ideološke podlage, da pa morajo v praktičnem pogledu nastopiti skupaj kot koalicija, saj nimata razlik v demokratičnosti. ■■■■■■■■■■■■■■■■■ Delo koalicije Slovenija se je resno začelo: minuli teden je bil pripravljalni sestanek za konstituiranje strateškega sveta, deluje tudi strokovni svet koalicije, ki bo do 10. marca pripravil osnutek vladnega programa za prihodnji mandat, vsebinsko koordinacijo pa prevzema dr. Andrej Bajuk. Izveden je bil pripravljalni sestanek za konstituiranje strateškega sveta koalicije, ki ga izmenično vodita predsednika obeh strank. Zbralo se je približno 30 uglednih Slovencev različnih profesionalnih profilov, večinoma z doktorskimi naslovi, nekateri so sodelovali pri demokratizaciji Slovenije v času • Demosa in pred i\jim. Namen strateškega sveta, ki ima posvetovalni značaj, je obravnava vprašanj, ki se nanašajo na stanje demokracije v Sloveniji, vprašanja gospodarske politike, demografije in regionalnega razvoja in socialne politike. Na sodelovanje je že pristalo več kot 50 ljudi, med njimi precej ministrov iz prve slovenske vlade in parlamenta. Poleg strateškega deluje tudi strokovni svet koalicije Slovenija, ki bo pripravil vladni program za prihodnji mandat. Strokovni svet ima po štirinajst članov iz ene in druge stranke. Ena od bistvenih prioritet dela teh koordinatorjev je priprava novega zakona o vladi, ki bo zmanjšal število vladnih resorjev s sedanjih 21 na 14. Vsebinsko koordinacijo strateškega sveta prevzema Andrej Bajuk, ki končuje Interameriški banki za raz-so se poleg tega dogovo- Tako so bili pri SKD postavljeni pred dvojno nalogo: združitev z SLS in koalicija z SDS. Ker jim prvo ni uspelo, so se pomenili z drugim in so takoj uspeli. Koalicija je pred tedni postala dejstvo. Podobnik je seduj uvidel, daje zamudil vlak. Ni mu preostalo drugega, kot da se na hitro spoji z demokristjani, čemur se je prej tako upiral. Seveda pa so SKD postavili niyne in razumljive pogoje, da gre SLS prej ali slej iz vlade. Tako so prišli do skupnega sporazuma, da se združijo, istočasno pa gresta SLS iz vlade in SKD iz koalicije. To pa ni tako hudo za koalicijo, kajti jasno je in tudi SLS to pravi, da bodo takoj nato nova stranka in SDS podpisale novo koalicijo, ki ne bo dosti drugačna od sedanje. Kaže, da je dolga pot združevanja krščansko mislečih končana. Ali vsaj se bliža koncu. Sicer so nedogovorjeni še ime stranke, voditelji in finance, a če je volja - ali nuja - do združitve, so tudi ti problemi rešljivi. In pot naprej? Pomislimo malo na preteklost: pri zadnjih volitvah so desne stranke dobile več glasov kot leve in tudi več poslancev, dokler ni nesrečni Pucko uskočil na levo in izročil vlado LDS. Če vidimo, kako Evropa opominja Slovenijo, da ji še precej majka do demokratičnosti, upajmo, da bodo volilci te opombe upoštevali pri izbiri resne vlade. In tudi, da bo mnogo ljudi, ki zaradi prepirov na desnici prej nisi šli na volišča, to pot to store. TD rili, da začnejo oblikovati skupni volilni štab koalicije, priprave so že stekle in v nekaj tednih bo organ operativen. ANDREJ BAJUK: »PRIPRAVLJEN SEM POMAGATI14 Dr. Andrej Bajuk, rojen v Argentini, je vodja strokovnega sveta koalicije Slovenije, ki naj bi pripravil alternativni vladni program. V pogovoru za Odmeve na TV Slovenija 25. februarja je potrdil, da s prevzemom vodenja strokovnega sveta vstopa v slovensko politiko. Sicer njegova vrnitev v Slovenijo ni bila začrtana kot prihod ali vstop v politiko, vendar so razmere takšne, kakršne so in zato meni, daje prišel čas, da se angažira in sodeluje v politiki. „Danes sem član koalicije Slovenija in sem pripravljen z vso močjo pomagati in prisostvovati,” je dejal Bajuk. Kot sam pravi, ni član nobene od pomladnih strank, vendar pa je po prepričanju in dediščini najbliže krščanskim demokratom. O pomladnih strankah sicer sodi, da so resnično programsko sorodne stranke. V zvezi z alternativnim vladnim programom je dejal, da je bistvena razlika v pristopu in zaupanje v lastno slovensko moč, ki bo prišla do pravilnega izraza tudi na političnem področju. „Veste, tako hitro pa spet ne gre,” pa je njegov odgovor na vprašanje, ali to, da vodi strokovni svet kolicije Slovenija, pomeni, da je že kandidat za prihodnjega premiera. (STA) Predsednika SLS in SKD, Marjan Podobnik in Lojze Peterle, sta podpisala zapisnik soglasnega sklepa z dogovorom o nastanku nove, združene stranke, ki sta ga 15. februarja na nočnem sestanku uskladili vodstvi SLS in SKD. Peterle je po posvetu z IO SKD podpisal dogovor takoj, Podobnik pa 22. februarja,. Dogovor zajema tri točke: na dan združitve bi nehali veljati koalicijski pogodbi med LDS in SLS ter med SKD in SDS, ministri ljudske stranke bi izstopili iz vlade, na dan združitve pa bi nova stranka podpisala predhodno usklajen sporazum o koaliciji Slovenija s SDS. V eni od točk je tudi navedeno, daje treba rešiti vprašanje bilance poslovanja obeh strank; o „finančni sliki” združene stranke naj bi govorili šele takrat, ko bodo znani finančni izkazi obeh strank. V zvezi z očitki, da za podpis ni imel pooblastila organov stranke, je Podobnik dejal, da je bilo stališče glavnega odbora glede združevanja s krščanskimi demokrati jasno: SLS pred združitvijo ne namerava izstopiti iz vladne koalicije. Pred podpisom se je, sicer neformalno, posvetoval z nekaterimi ljudmi v ožjem vodstvu SLS in ugotovil, da „če hočemo narediti premik, je treba tudi kaj tvegati” Po Podobnikovih besedah je temeljni dogovor, sklenjen na omenjenem nočnem sestanku med vrhoma SLS in SKD minuli teden, da nove združene stranke ne bo zavezovala koalicijska pogodba niti z LDS niti z SDS. „Drugo so bolj ali manj izpeljave temeljnega člena in sklepa, ki ga je že sprejel glavni odbor SLS na zadnji seji,” je poudaril Podobnik Tudi v primeru izstopa SLS iz vlade naj bi ministri te stranke po zakonski dolžnosti opravljali svoje naloge do imenovanja novih ministrov. Izrazil je prepričanje, da bodo postopki tekli tako, da bodo ministri SLS lahko korektno sklenili svoje delo v vladi, „tudi če kak mesec pred koncem mandata”. »BREZPOGOJNO IN BREZPRIZIVNO” Člani izvršilnega odbora SLS so na seji 24. februarja s 17 glasovi za in 3 proti podprli vsebino t.i. soglasnega sklepa. ..Brezpogojno in brezprizivno sprejemamo soglasni sklep SLS in SKD,” je po seji dejal Podobnik. Ob tem je izvršilni odbor predlagal, naj se čimprej sestaneta najvišja organa obeh strank - glavni odbor SLS in svet SKD - ter določita datum združitvenega kongresa. Člani odbora so tudi predlagali krščanskim demokratom, naj se sestaneta izvršilna odbora SLS in SKD ter se dogovorita za takšno izvedbo podpisanega sklepa, ki bo „optimalna za združeno stranko ter pozitivna za Slovenijo” »Ocenjujem, da so stvari tako pripravljene, da gre še samo za tehnične zadeve in da bo v prihodnjih dneh prišlo do srečanja ožjih vodstev obeh strank, ki bi se dogovorili za sestanek najvišjih organov SLS in SKD,” je povedal Podobnik in ob tem opozoril, da če ne bo prišlo do „ne-predvidljivih” zapletov, bo aprila ustanovljena združena stranka. Krščanski demokrati so soglasno sprejete sklepe omenjenega sestanka vrha obeh strank potrdili že prejšnji teden na izvršilnem odboru, po seji pa je zapisnik podpisal tudi Peterle. Bistvenih nerešenih vprašanj po zagotovilih predsednika SKD ni več; ime združene stranke in i\jeno vodenje ni več problem, saj glede predsednika stranke ni več trdih stališč, ..mislim, da se bližamo dobrim rešitvam”. Tudi predsednik SDS Janez Janša je podpis ocenil pozitivno. Po r\jegovih besedah gre za ..popolnitev” koalicije Slovenija. Tudi v interesu SDS je, da pride do združitve SLS in SKD; seveda pod pogojem, da bo nova združena stranka nastopala v pomladni politični opciji, ne pa - kot so bile nekatere žeije na drugi strani političnega prostora - da bi bila to neka rezerva za ponovno mešano vladno koalicijo. Na vprašanje, ali je bil o celotni zadevi obveščen, je Janša odgovoril, da so socialdemokrati celo sodelovali pri nekaterih pogovorih. Na vprašanje, ali je mogoče po morebitni združitvi SKD in SLS ter izstopu slednje iz vlade pričakovati manjšinsko vlado ali predčasne volitve, pa je potrdil, da je o tem tekla beseda na srečanju med premierom Janezom Drnovškom, Peterletom in njim minuli teden. „Strinjali smo se, da to vpra-šanje v tem trenutku v ničemer ne onemogoča zunanjepolitičnih ali drugih strateških ci-ljev Slovenije. Dejstvo je, da je do volitev praktično še nekaj mesecev, daje proračun sprejet in je možno sprejeti dogovor, da se evropska zakonodaja nemoteno sprejema. Manjšinska vlada brez ene od pomladnih strank lahko opravlja samo rutinske posle, ostalo lahko počaka,” je še dejal Janša Predsednik vlade Janez Drnovšek je po radiu izjavil, da pričakuje, da bo sedanja vlada delovala naprej: „Če bi se SLS odločila za izstop iz vladne koalicije, potem moramo najti način, da zagotovimo normalno delovanje države do konca tega mandata. Pričakoval bi, da bodo tako ta stranka kakor druge podprle manjšinsko vlado LDS.” NADALJNJI KORAKI V parlamentu sta se 25. februarja na ..krajšem informativnem pogovoru” sešla predsednika SLS in SKD Marjan Podobnik in Lojze Peterle. Po seji izvršilnega odbora ijudske stranke, ki je »brezpogojno in brezprizivno” sprejel sklepe o združitvi teh dveh strank in sočasnem izstopu SLS iz vlade, je Podobnik Peterleta seznanil o zadnjih dogodkih. Predsednika združujočih se strank sta se pogovarjala o nadaljnjih korakih v prihodnjih dneh tako v zvezi z združevanjem kot s koalicijo Slovenija. Podobnik je poudaril, da je prvi korak združevanje, šele nato Nad. na 4. str. ■MMMMMBMMMMHHMMMIHKSMnBMMi STRAN 3: Prireditve v naši skupnosti — .... a Koalicija pričenja delovati Zgodilo seje v Sloveniji... Um Iz življenja v Argentini POUK V SLOVENŠČINI? Avstrijsko ustavno sodišče bo na marčni seji odločalo o vprašanju, ali bodo imeli slovenskogovoreči otroci na avstrijskem Koroškem v prihodnje pravico do pouka v slovenščini tudi v četrtem razredu osnovne šole. Do tedaj bo pravica do „elementame-ga pouka” v slovenščini razumljena tako, kot je predvidena v Avstrijski državni pogodbi, in sicer, da velja le za prve tri razrede osnovne šole. Ustavno sodišče pa bo preverilo, ali je moč to omejitev opravičiti, saj se pod ..elementarnim poukom” danes razumejo prvi štirje razredi osnovne šole, je pojasnil predsednik ustavnega sodišča. O POLOŽAJU ČLOVEKOVIH PRAVIC Ameriški State Department je izdal redno letno poročilo o položaju človekovih pravic v posameznih državah na svetu. Slovenija je tudi letos dobila ugodne ocene. State Department ugotavlja, da Slovenija na splošno spoštuje človekove pravice svojih državljanov, pravosodni sistem in zakoni pa nudijo učinkovito sredstvo za obravnavanje posameznih primerov zlorab. Med negativnimi vidiki položaja človekovih pravic v Sloveniji pa ugotavlja delno diskriminacijo pripadnikov narodov s področja nekdanje skupne države Jugoslavije, kritičen je do glavnih slovenskih medijev, ki ne predstavljajo širše politične ali etnične interese, poseben problem pa naj bi bila tudi samocenzura časnikarjev. Omenjeno je tudi počasno vračanje cerkvenega premoženja, neodvisni ombudsman pa naj ne bi imel dovolj moči, da bi uveljavil svoje odločitve. SPOMENIK ŽRTVAM VSEH TOTALITARIZMOV Tržaški dnevnik II Piccolo poroča, da bo tržaški župan Riccardo Illy pisal italijanskemu predsedniku Carlu Azegliu Ciam-plju, naj stopi v stik s kolegoma iz Slovenije in Hrvaške Kučanom in Mesičem za uresničitev Illyjeve zamisli o postavitvi spomenika žrtvam vseh totalitarizmov v Trstu. Pri tem spomeniku naj bi se vsako leto zbrali predsedniki treh držav in se poklonili žrtvam. ZAGATE DEMOKRACIJE DANES Slovenski in francoski politični teoretiki se v mali dvorani znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) na celodnevnem kolokviju posvečajo zagatam demokracije danes. Že prej pa je o tej temi na predavanju že spregovoril teoretik ..demokratične invenclje” in neizprosni kritik totalitarizma Claude Lefort. ZA DIALOG Z NOVO VLADO Pripadniki slovenske, hrvaške, madžarske, slovaške in romunske manjšine v Avstriji si želijo dialoga z novo vlado na Dunaju. Manjšine si bodo pri tem v prvi vrsti prizadevale za večjo podporo in izboljšanje za-konske zaščite. 23. februarja so izrazili tudi zaskrbljenost zaradi zniževanja finančne podpore manjšinam, saj so se proračunska sredstva v zadnjih letih nenehno zmanjševala. Konferenca predsednikov manjšinskih sosvetov zato poziva vlado na Dunaju, naj ne znižuje dodatno sredstev za manjšine. Poslanci o grobiščih Državni zbor je obravnaval zakon o vojnih grobiščih, kakor smo poročali v prejšnji številki našega lista. SKD in SDS sta skušali vnesti popravke, po katerih bi priznali pravico do teh grobišč tudi za vse druge medvojne in povojne žrtve revolucije, predvsem padle ali po vojni pobite domobrance. V debati so padla nekatera zanimiva sta-lišča, po katerih lahko sodimo, da smo še daleč od sprave ali vsaj pomiritve. V razpravi je tako med drugim Davorin Terčon LDS (tudi član Komisije za Slovence po svetu in bo z njo obiskal Argentino) opozoril, da ne pozna nobene evropske demokratične države, ki bi postavljale spomenike tudi padlim oziroma tistim pobitim, ki so sodelovali z agresorji, ker se je to zgodovinsko izkazalo kot zavrženo dejanje. Po njegovem sklicevanje na človekove pravice nimajo z mrtvimi nobene zveze, ker jim tudi nič ne bodo pomagale. Njegov strankarski kolega Maksimiljan Lavrinc je izrazil prepričanje, da je SDS v svoje predloge namenoma vključila stvari, ki niso prebavljive za večino v tem parlamentu, s čimer naj bi preprečili, da do tega zakona sploh ne pridemo. V zagovarjanju svojih stališč so poslanci in poslanke SDS med drugim poudarjali, da bi bil že čas za spravo med mrtvimi in počasi tudi med živimi, kajti to je naša zgodovina, ki jo je potrebno sprejeti in se na njej tudi nekaj naučiti v opozorilo prihodnjim rodovom. Pavle Rupar (SDS) pa je napovedal, da bo po sprejemu tega zakona brez njihovih predlogov ponovno obesil transparent na cestni nadvoz v Tržiču, na katerega pa bo tokrat napisal: Pozor, Slovenija - komunizem - ste že v njem. Državni sekretar na ministrstvu za delo Damjan Lah pa je dejal, da bi bila dopoln-jevalna stališča poslanskih skupin SDS in SKD lahko sprejemljiva, če bi temeljila na zgodovinskih dejstvih oz. če bi imela zgodovinske temelje. Vlada po njegovih besedah ne more pristati na to, da se v posamezna določila zakona vnese neka politična terminologija, ki „nima zgodovinske podlage”, saj bi v nasprotnem primeru to pomenilo nastajanje nekih novih sovraštev v Sloveniji. Poslanec SDS Iva Hvalice pa mu je odgovoril, da je bilo žrtev komunističnega terorja več kot je bilo žrtev, kot jih je povzročil nacizem in fašizem. Državni sekretar je odgovoril tudi na trditve Marijana Schiffrerja (SKD), da imajo v ameriški zakonodaji urejena tovrstna grobišča. Pojasnil je, da je leta 1862 ameriški kongres sprejel tovrstno zakonodajo, ki jo je potrdil tudi takratni predsednik Lincoln. Poudaril je, da zgodovinsko ne gre enačiti dejanj in dogodkov iz ameriške zgodovine in dogodkov, ki so se zgodili v Sloveniji od leta 1941 do 1945. Državni zbor je tako 17. februarja sklenil prvo obravnavo vladnega zakona o vojnih grobiščih in med usmerjevalnimi stališči za nadaljnje oblikovanje zakonske vsebine ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve na predlog Vladimirja Šeligoja (SDS) pozval, naj po možnosti med vojna grobišča uvrsti grobišča padlih borcev organizacije TIGR; poleg tega bo vlada na predlog Ljudske stranke preučila možnost, da se med vojna grobišča uvrstijo tudi no-voodkrita grobišča v Špitaliču in v tankovskih jarkih pri Mariboru, kjer so pobiti večinoma Hrvati. V nasprotju z omenjenimi stališči in sklepi pa je DZ zavrnil vse predloge opozicijskih krščanskih- in social-demokra-tov. Vse to kaže na dejstvo, da v Sloveniji še ni bilo in ne bo sprave, vsaj dokler bodo bivši komunisti imeli večino v parlamentu in vladi. (STA) Potrditev v poslanski zbornici novega delavskega zakona je gotovo izredno važen dogodek. A tudi presenetljivi sporazum med Cavallom in Belizom je vreden, da si ga nekoliko ogledamo. Oba dogodka bosta pustila važne posledice na argentinskem političnem polju. VEČ KOT MENEM, A KAKOR MENEM Prvi korak je vladi uspel. Poslanska zbornica je potrdila osnutek o zakonu flek-sibilizaclje delavskih pogojev. V vladi so se oddahnili. A postopek ni bil tako enostaven. Debata se je vlekla dolgo časa in končna potrditev je zahtevala visoko ceno, ki jo je morala vlada plačati v svojem prestižu. Pravzaprav je morala povezava pogoltniti marsikaj, ko je sploh predstavila zakonsko besedilo, ki bi lahko delalo čast bivšemu predsedniku Menemu. Težko je razumeti, da so tako radikali kot člani Solidarne fronte mogli zagovarjati predlagane ukrepe, proti katerim so pred leti izražali hude kritike. Seveda, nekaj je biti v opoziciji, drugo pa nositi odgovornost vlade. A še bolj zanimiv je način, kako je De la Rua vodil pogajanja s sindikalnim vodstvom in kaj se je iz tega končno skuhalo. Ta postopek ni bil v čast nikomur, najmanj pa še Povezavi, ki je vrgla v morje marsikatero stališče, ki je bilo sveto še pred volitvami, pa se je sedaj pokazalo kot breme. Povzemimo kratek oris argentinskega delavskega gibanja. CGT je do pred kratkim predstavljala najbolj pravoverni del sindikalnega menemizma. Delno odcepljena MTA zavzema bolj bojevite peronistične položaje, CTA pa druži vse levičarske delavske frakcije. Na zadnjih volitvah je CGT strogo podpirala peronizem, MTA je stala delno ob strani, a prijazno gledala Povezavo, CTA pa se je aktivno vključila v kampanjo Povezave. Vlada Povezave je sedaj zavrgla tisti del argentinskega sindikalizma, ki ji je bil zvest in jo podpiral ves čas opozicionalne dobe (CTA), in se povezala s CGT. Dejansko je nekaj takega že storil Menem. Takoj po zmagi leta 1989 je kot prvi poseg na sindikalno področje odžagal tedanjega glavnega tajnika Ubaldinlja in si zagotovil poslušnost CGT. A s z leti niti njemu ni uspelo to, kar je sedaj dosegel De la Rua, zakonski osnutek po volji in modelu Mednarodnega denarnega sklada (FMI). A vlada je dosegla tudi, da se je vsaj začasno izjalovil postopek edinosti med CGT in MTA. Dosedanji glavni tajnik Daher je namreč podpisal pogodbo z vlado proti mnenju in volji formacij MTA, katere vodi Hugo Moyano, ki naj bi bil bodoči glavni tajnik CGT po združenju z MTA. Najbolj je razgrelo duhove dejstvo, da so vodje CGT sklenili sporazum z vlado, ne da bi sploh obvestili ostale o zadnjem sestanku, na katerem je bil dogovor sklenjen. NEVŠEČNE POSLEDICE Posledica je bila, da je istočasno CGT skupno s podjetniki podpirala potrditev zakona, MTA je organizirala delno stavko in na majskem trgu množični protest (20.000 ljudi), CVTA pa je uprizorila bolj skromno manifestacijo (3.000 udeležencev) na Kongresnem trgu. Mimogrede povedano, ena izmed obljub vlade je bila, da upravljanje fondov za delavskih ustanov socvialnega skrbstva ostane v rokah sindikalnih vodij. A prvotna CGT nima več tiste moči kot včasih in v MTA so prestopili mogočni kovinarski sindikat (Lorenzo Miguel), mehaniški (SMATA - avtomobilska industrija) in gradbeni. Zelo verjetno je, da bo končno prišlo do zružitve, a razmerje do vlade bo tedaj drugačno. Seveda še ni mogoče govoriti o zakonu. Tone Mizerit Osnutek, ki so ga potrdili poslanci, je sedsy v rokah senatorjev. Tu pa zadeva ne bo tako lahka. Razlogov je več. Pričakovana zaslomba dela peronistov je zelo dvomljiva in v tem soglasje sindikalistov nima odločilne teže. To se je pokazalo že v poslanski zbornici, kjer so peronisti enotno volili proti in je osnutek prodrl s pomočjo naravnih zaveznikov Povezave in stranke Cavalla. Potem, ko so glasovali o posameznih členih, je res del peronistov (celo predsedstvo skupine) podprl vladno besedilo, a to ni dokončen znak podpore. Vprašanje je sicer, če se bo tisti del senatorjev, ki je doslej bolj milo gledal na vlado, odločil za reskirano podporo zakonu, ki doživlja ploho kritik. Verjetno bodo poiskali srednjo pot, to je uvesti v besedilo razne spremembe in ga poslati v končno potrditev nazaj v poslansko zbornico. V tej smeri gre sedaj tudi pritisk sindikatov. DRAGI SOVRAŽNIK Res izredno presenečenje pa je bilo soglasje in povezava, ki sta jo napovedali obe sredinski stranki za prihodnje mestne volitve. Accion por la Republica (Cavallo) in Nueva Dirigencia (Beliz) sta sklenila skupno nastopiti z enotno kandidaturo. Kaj je oba bivša Menemova ministra pripeljalo do tega kljub sovraštvu, ki je do pred nekaj dnevi vladalo med ryima? Isto kot Podobnika, da je pristal na zedinjer\je s Krščanskimi demokrati: spoznala sta, da posamič nimata nobenega izgleda proti vladnemu kandidatu. Nekoliko zgodovine: Beliz in Cavallo sta ustanovila vsak svojo stranko, a vedno bila blizu drug drugemu in nastopala precej enotno. Svoj čas sta že sklenila povezavo za nastopa na volitvah, kjer naj bi se Cavallo potegoval za predsedniško mesto, Beliz pa za buenosaireško županstvo. Ko se je Cavallo odločil, da se bo tudi potegoval za županstvo, je Beliz ostro reagiral, razbil kompromis in izjavil, da je Cavallo ,,za košček oblasti pripravljen tudi prodati mater” (s Cavallove strain so o Belizu trdili, da je za isti cilj on „svojo pripravljen dati v najem”). Medsebojne obtožbe in surovi napadi so se sledili do pred kratkim. Ko so v javnost prišle prve ankete o možnem izidu, sta oba veljaka spoznala, da položaj ni rožnat. Kandidat Povezave, Ani-bal Ibarra je presegal 40 odstotkov in se nevarno bližal točki, kjer ne bi bilo druge runde. Cavallo mu je sledil s 25%, Beliz na tretjem mestu s 16%. Spoznala sta, da le skupaj presežeta možakarja, ker za sabo lahko potegneta še vrsto peronističnih glasov (Duhalde je že zagotovil, da ju podpre, če nastopita združeno). Kakšen je dogovor? Temeljno vsebuje dogovor o notranjih volitvah, kjer bo zmagovalec kandidiral za župana, poraženec pa za podžupana. Za mestne poslance pa bosta stranki nastopili ločeno, vsaka s svojimi kandidati. Notrar\jih volitev se lahko udeleže člani obeh strank, vsi neodvisni volilci in tudi člani drugih strank, Izrecno pa so izvzeti (ne bodo smeli voliti) člani strank, ki tvorijo vladajočo Povezavo. Ime združenja še ni določeno, a to tudi ni važno. Sporazum je globoko pretresel politično polje prestolnice in ocljeknil tudi na državni ravni. Je mogoče, da bo mesto, ki je sedež vlade, znova prešlo v roke opozicije? To je bila mnogokrat usoda prestolnice. In tega se Povezava najbolj boji. Doslej so bili mirni, ker je bila opozicija razbita. A sedaj? Treba bo počakati novih anket. Kot kandidatinjo za podžupanjo so radikali že določili Cecilijo Felgueras, od katere priča-kpjejo, da bo medtem tudi že uredila PAMI. A neizbežno bo, da se bo kampanje udeležil tudi sam predsednik De la Rua, da s svojim prestižem podpre Ibarra, ki ne uživa tolikšnega ugleda niti v sami Povezavi. lll>»»lYW[ir>iriilM»8W>T|irW>>llil»llllillMllillWIWilMMilllllillM Slovenci v Argentini Haider med Slovenci v Tinjah „Koroška bo vzorčni primer manjšinske ureditve ‘ Program prireditev za leto 2000 Naša skupnost živi Slovenski skupnosti v Argentini bi se dalo kaj očitati, le tega ne, da ni aktivna. Najboljši dokaz je seznam prireditev, ki jih Medorganizacijski odbor pripravi vsak konec leta za naslednjo delovno dobo. Le bežno poglejmo ta seznam, ki je objavljen spodaj, pa bomo videli, da skoraj ni konca tedna, da ne bi bilo kake večje prireditve. A tu se ne konča. Natisnjenim datumom moramo dodati še marsikatere krajevne prireditve, odrske nastope, šolske obletnice, svete Miklavže, pevske koncerte, glasbene večere, folklorne nastope, druža- bne prireditve in plese. Dodajmo še pouk naših osnovnošolskih in srednješolskega tečaja in srečanja staršev, ki so s tem povezana. Prištejmo seje šolskih odborov, učiteljev in profesorskega zbora. Seje odborov domov in društev ter Medorganiza-cijskega sveta. Zabeležimo vaje pevskih zborov, in folklornih skupin, športna srečanje in tekmovanja mladine. Kaj pa vse delo povezano z našim časopisjem? Pa nedeljske maše ter mnoge dinge verske prireditve? In gotovo smo kaj pozabili (pa brez zamerej. Kdo bo ob vsem tem dvomil, da naša skupnost živi? 475. 3. 5. 3 11. 3 12. 3 26. 3 2. 4 9. 4 23. 4. 30. 4. 1. 5. 7. 5. 14. 5. 20. 5. 21. 5. 25. 5. 28. 5. 4. 6. 11. 6. 18. 6. 24. 6. 25. 6. 2. 7. 779. 7. 16. 7. 6. 8. 13. 8. 19. 8. 20. 8. 27. 8. 2. 9. 3. 9. 8710. 9. 10. 9. 17. 9. 23. 9. 24. 9. 1.10. 8.10. 14.10. 15.10. 22.10. 27.10. 27/29.10. 5.11. 18/20.11. 18.11. 19.11. 25.11. 3.12. 8.12. 9.12. 10.12. 16.12. 17.12. 24.12. 31.12. V BARILOČAH 49. Obletnica društva SPD - dvodnevni izlet na Cerro Capilla Tombola na Pristavi Začetek Srednješolskega tečaja R.M.B. Začetek slovenskih osnovnih šol v Slovenski hiši Občni zbor Zedinjene Slovenije Občni zbor v Našem domu in kosilo ZSMŽ - San Justo. Občni zbor na Pristavi -/- V BARILOČAH enodnevni izlet Pod Skalco; čiščenje gorske steze Velika noč Občni Zbor v Slomškovem domu -/- Misijonska tombola v Slovenski vasi Nogometni mladinski turnir v Slovenski vasi 40. obletnica v Slov. domu v Carapachayu Slovensko romanje v Lujan V BARILOČAH “Štajerska večerja” Obletnica v Slov. domu v San Martinu Lahkoatletski turnir Žegnanje v Slovenski hiši Spominska proslava žrtev revolucije -/- V MENDOZI Spominska proslava -/- V BARILOČAH Spominska proslava v Stanu Krajevne domobranske proslave ali v vsakem posameznem Domu po dogovoru Očetovski dan Praznik slovenske državnosti Procesija Sv. Rešnjega Telesa -/- V BARILOČAH Praznik državnosti v „Paseo de las colectividades” in pogostitev v Stanu Proslava šolskih otrok v čast sv. Alojziju -/-Prireditev v Hladnikovem domu V BARILOCHAH Fiesta de las colectividades europeo-argentinas Mladinski dan v San Martinu 47. Obletnica Hladnikovega doma Mladinski dan v Slomškovem domu -/- Družinski dan - Dan otrok 30. Glasbeni večer SDO/SFZ Romanje v Lourdes Obletnica Rožmanovega zavetišča -/- Mladinski dan v Carapachayu Dan Zveze slovenskih mater in žena Mladinski dan na Slovenski pristavi -/- Sveta maša za Rupnika, Kacina in sodelavce Duhovne vaje za može Mladinski dan v Našem domu v San Justo Obletnica Slomškovega doma v Ramos Mejia Proslava šolskih otrok na čast Antonu Martinu Slomšku Mladinski dan v Slovenski vasi -/- Srečanje molilk rožnega venca -/- V BARILOČAH Slovenske smučarske tekme na smučišču Catedral Prvo . sveto obhajilo -/- Obletnica pri Svetogorski Mariji Obletnica Našega doma v San Justu Tombola v San Martinu Misijonska nedelja -/- Materinski dan -/- V BARILOČAH družinski dan s kosilom Obletnica na Slovenski pristavi in SLOVENSKI DAN V BARILOČAH izlet in kosilo ob jezeru Mascardi Duhovne vaje za žene Zvezni mladinski dan SDO/SFZ v Slovenski vasi Duhovne vaje za može Zaključek srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka Proslava Kristusa Kralja Prireditev v Našem domu v San Justo Sveta maša v Rožmanovem domu Posvetitev Mariji Brezmadežni -/- občni zbor mladinskih organizacij Prireditev na Slovenski pristavi -/- V BARILOČAH prihod sv. Miklavža Enodnevne duhovne vaje za žene Božičnica Zveze slovenskih mater in žena Enodnevne duhovne vaje za može Božična polnočnica Silvestrovanja V slovenskem katoliškem domu prosvete v Tinjah na Koroškem so 23. februarja pripravili zaključno prireditev s temo Koroški Slovenci - Bilanca 20. stoletja. Na dvanajstih javnih tribunah in večerih z omenjeno temo je sodelovalo več kot 30 slovenskih in avstrijskih znanstvenikov, politikov in predavateljev, ki so iz različnih vzornih kotov analizirali zgodovino koroških Slovencev v minulem stoletju. Višek teh razprav pa je bila prav zaključna prireditev, ki se je je udeležil ves koroški politični vrh, na čelu s koroškim deželnim glavarjem Jorgom Haiderjem in z najpo-membnejšemi predstavniki slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Navzočnost Haiderja je v Tii\je privabila množico obiskovalcev in časnikarjev. Vodja avstrijskih svobodnjakov se je v svojem nastopu poskušal predstaviti kot velik zagovornik urejene in Slovencem pri- jazne deželne manjšinske politike. Haider je moral v Tiri, j ah sicer na svoj račun požreti tudi precej kritik in ostrih besed zaradi diskriminacije in nasilne asimilacije manjšine, vendar pa je napovedal, da bo Koroška postala vzorčni primer manjšinske ureditve v Evropi. Haider je na tej okrogli mizi znova zahteval ..učinkovito zaščito” za nemškogovo-rečo manjšino v Sloveniji. Manjšinski predstavniki bi morali „priznati pozitivne zasnove in prenehati nergati”. Koroški deželni glavar je pojasnil, da v prihodnjih dneh pričakuje odločitev slovenskih predstavnikov o udeležbi na letošnjem praznovanju 80. obletnice koroškega prebiscita. O možnosti sodelovai\ja pri oblikovanju proslave in predlogih se je moč še dogovarjati, je dodal. „V primeru pozitivnega odgovora bi lahko lepo proslavili 10. oktober, kar bi veselilo tudi Slovence,” je še dejal. V Trstu večer o Haiderju V Trstu je bil 22. februarja redni tedenski večer Društva slovenskih izobražencev (DSI), ki je bil tokrat posvečen vstopu avstrijskih svobodnjakov Jorga Haiderja v avstrijsko zvezno vlado. „Primer Haider”, kot so ga poimenovali, so povezali s problematiko slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Gosta večera DSI sta bila tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Franc Wedenig in glavni urednik časopisa Naš tednik iz Celovca Janko Kulmesch. Wedenig, ki je predstavil zgodovinski oris vzrokov vzpona svobodnjaške stranke v Avstriji, je poudaril, da si Avstrija ni nikoli prišla na jasno s svojo preteklostjo. V Avstriji ni prišlo do denacifikaclje in so si stranke kmalu po koncu druge svetovne vojne prizadevale za pridobitev glasov nacistov. Haiderjevega političnega vzpona pa si tudi ni mogoče predstavljati brez desetletnega obdobja njegovega delovanja na Koroškem, kjer je imela nacistična ideologija hvaležen objekt - namreč slovensko manjšino. Wedenig je sklenil z ugotovitvijo, da je kljub zagotovilom nove vladne koalicije o večji pripravljenosti do reševanja manjšinskega vprašanja Haider že izjavil, da nima namena dodati kaj manjšinskim pravicam, razen postavitve dvojezičnih ta- bel tam, kjer jih zakon predvideva. Po mnenju urednika Našega tednika Kulmescha se z nastopom nove avstrijske vladne koalicije za koroške Slovence ne bo nič bistveno spremenilo, saj bo še naprej veljal za manjšino negativen tristrankarski pakt, pa tudi, ker Slovenija po njegovih besedah noče izvesti določenih potez. Kulmesch je izrazil vtis, da je za Slovenijo vprašanje slovenske manjšine na Koroškem avstrijsko notranjepolitično vprašanje, kot je slovensko notranjepolitično vprašanje problem nemške manjšine v Sloveniji. Po njegovem mnenju pa bi se morala Slovenija v odnosih z Avstrijo vedno sklicevati na 7. člen Državne pogodbe, medtem ko pa obstaja vtis, da v Sloveniji vse stranke hočejo biti obzirne do Avstrije. Manjšinsko vprašanje je bilo vsekakor za Haiderja dobro vežbališče (tu je Wedenig omenil npr. gonjo proti dvojezični šoli na Koroškem). Trditi, daje Haider fašist ali nacist, je morda pretirano, a po besedah Wenediga spretno izkorišča mentaliteto ljudi, ki so za časa nacizma nekaj pomenili, in so pozneje svobodnjaki krojili manjšini neprijazno politiko, enako pa so ravnali tudi socialdemokrati in ljudska stranka. Na Koroškem se je namreč uveljavil tako imenovani tristrankarski pakt proti manjšini. PRIMORSKA DEŽELNI TAJNIK STRANKE Slovenske skupnosti (SSk) Andrej Berdon je italijanskemu predsedniku Ciamplju in predsedniku italijanske vlade D’Alemi poslal pismo, v katerem ju prosi, naj ob prihodnjem obisku v Trstu obiščeta ne samo Rižarno (gestapovska mučilnica) in t.i. fojbe pri Bazovici, ampak tudi spomenik štirim slovenskim rodoljubom, ki jih je leta 1930 italijansko fašistično posebno sodišče obsodilo na smrt ter drugim protifašistom, ki so bili ustreljeni leta 1941 (in tudi v naslednjih letih) na strelišču na Opčinah pri Trstu. PRED SEDEŽEM deželne vlade Furla-nije-Julijske krajine (FJk) je potekalo zborovanje proti rasizmu in ksenofobiji pod geslom Z Evropo proti nestrpnosti, ki ga je pripravilo več organizacij iz FJk, da bi izrazile svojo zaskrbljenost ob imenovanju nove avstrijske vlade. Zborovanja se je udeležilo veliko število predstavnikov dežele FJk, med njimi tudi pripadniki slovenske manjšine v Italiji, saj sta k pobudi pristopili tudi krovni organizaciji slovenske manjšine, Svet slovenskih organizacij in levičarska Slovenska kulturno gospodarska zveza. ČEDADSKA BANCA POPOLARE (BPC) je novi manjšinski delničar Kmečke banke Gorica (KBG), v kateri ima 35,65-odstotni kapitalski delež. Dosedanji delničar slovenske banke, bolonjska bančna skupina Caer, je morala namreč po združitvi s Casse Venete (Beneške hranilnice), zapustiti KBG. RUPEL GRE V RIM. Pred odhodom na delovni obisk v Rim v začetku marca bo zunanji minister Dimitrij Rupel sprejel enotno predstavništvo Slovencev v Italiji. Kot so sporočili z ministrstva za zunanje zadeve, vzbnja ponoven zastoj pri sprejemanju zakona o zaščiti slovenske manjšine v Italiji resno zaskrbljenost manjšine in matične države Slovenije. Minister Rupel se bo 8. marca v Rimu sestal z italijanskim zunanjim ministrom Lambert,om Dinljem, na srečanju s predstavniki slovenske manjšine pred obiskom pa bo v skladu z ustaljeno prakso izmenjal informacije in stališča o problematiki Slovencev v Italiji. Gospodarski Slovenske-latinskoameriške trgovske zbornice V tujih rokah m Umrl je akademik Aleksander Bajt Zadnjih deset let („los 90”, kot jih splošno označujejo strkovryaki) je bila ena značilnosti argentinskega gospodarstva rastoča prisotnost tujega kapitala. Vendar se ta tpja investicija ni posvetila ustvarjanju novih pockety, temveč v splošnem nakupovanju že obstoječih. Znani so primeri, ko so mnoga tradicionalna podjetja prešla v roke velikih mednarodnih korporacij. Ta pojav je zavzel vsa področja: energijo, kjer je Repsol prevzel državno podjetje YPF, prehrano (Canale, Bagley in Terrabusi), supermarkete (Tia, Norte). Po zadnjih novica tudi Arcor, ki je nnjvečje podjetje za proizvajanje slaščic na svetu, vzbuja skomine tpjih korporacij in lahko beležimo že nekaj ponudb za nakup. Strategija tujih korporacij je enostavna. Mnoga argentinska podjetja so bila družinska last. Vendar je bila podjetniška zavest njihovih lastnikov majhna. Podjetja so se srečavala z vedno večjimi težavami in za npjne spremembe niso dobili potrebnih kreditov. Ponudba odkupa je tako postala kaj vabijiva. Prejeti denar so prelili v druge manj zahtevne dejavnosti ali v bančne vloge in si s tem zagotovili miren obstoj in konec problemov. V nekaterih primerih (kot Perez Companc) so preusmerili delovanje, mnogokrat tudi v drugih državah. Ta pojav ni pozitiven. Predvsem pa je nevaren, kadar zavzame tudi področje, ki je ključno za razvoj neke družbe: govorimo o bančnem sistemu. Tudi banke so druga za drugo in v veliki meri prešle v tpje roke, od BBV, ki je kupil Banco Frances, Holandci Quilmes ali pa španski Santander, ki je prevzel Banco Rio. En način, kako se meri moč in vpliv bančnih korporacij, je po denarnih vlogah. Tu je očividno, kako se je v komaj desetih letih prisotnost tujih bank izenačila in končno presegla banke domačega kapitala. Če upoštevamo, da je največja banka v državi še vedno Državna banka (Nation), in močno prisotnost nekaterih drugih uradnih (Provincia, Ciudad in druge), ugotovimo, da se je argeninska privatna banka bistveno potujčila. Poglejmo številke. Leta 1990 do 1994 so tuje banke obsegale kakih 17 procentov celotnih bančnih vlog (glej grafikon). Ostlej se je ta inačica potrojila in letošnjega februarja je že presegla polovico. Sredi meseca je tpja banka zasegala 51% vseh bančnih vlog. In kaže, da se bo ta prisotnost še povečala. Ta pojav je bil sicer pozitiven za funkcionalnost bančnega sistema. Prehod v tuje Predstavniki civilnega gibanja Združeni ob Lipi sprave so na časnikarski konferenci predstavili tri vprašanja, ki so jih 21. februarja naslovili na Slovensko akademijo znanosti in umetnosti (SAZU), „poleg Cerkve najuglednejšo moralno ustanovo slovenskega naroda in države”. Vprašanja po besedah Stanislava Klepa „zadevajo narodovo moralo in narodno spravo”. Civilno gibanje namreč ne soglaša z delom govora, ki ga je predsednik republike Milan Kučan imel 27. januarja na mednarodni konferenci o holokavstu v Stockholmu, zato SAZU sprašuje, ali soglaša s Kučanovo napovedjo in stališčem, izraženima v stavku: „Zato Slovenija ne bo pristala na zahteve, ki bi jih bilo v pripravah Slovenije na članstvo v EZ mogoče razumeti kot zahtevo po odpravi odločitev 47 45 43 35 17 90 II 12 13 14 It !i II 19 1/2001 Procentualna udeležba tujih bank v denarnih vlogah v Argentini roke je visoko dvignil tehnologijo teh bank. Povečale so se razne storitve, ki so jih banke nudile, in seveda tudi posojila. A prav ta zadrga točka seje kmalu izkazala za negativno. Pri podeljevanju kreditov so se bolj okoristila tuja podjetja (ki so imela mednarodno zaslombo), domača pa so večkrat na prošnjo za kredit prejela negativen odgovor. Ta pojav ni izključno argentinski; poznajo ga razne latinskoameriške države. Posebna študija, ki to pot temelji na podeljevalcu posojil, kaže, da je v zadnjih treh letih (1996-1999) poseg tujih bank poskočil v Čilu z 19% na 42%, v Peruju z 30% na 57%, v Mehiki z 12% na 24%. Kakšna pa je prisotnost tujih bank drugod po svetu? Na Japonskem dosega komaj 1%, v Rusiji 2%. V Združenih državah Amerike pa 22%. Izgleda, kakor da ta pojav ne bi skrbel ne vladnih ne privatnih krogov. Vendar ni za državo najbolj pozitiven. Med zadrgo brazilsko krizo se je pokazalo, da se je večina tigih bank ustrašila in ustavila kredite. O tem namreč odločajo daleč na severu in na drugem koncu oceana in večkrat nimajo pravega poznai\ja tukajšnjega položaja. Ko so podjetja najbolj potrebovala kredit, jim je tiga banka pokazala hrbet. In v bodoče? Razvoj se bo gotovo nadaljeval v isti smeri. Vendar ne tako silovito kot doslej. Verjetno tudi ne bo tolikega pritiska na uradni bančni sistem. Ko je bila Povezava še v opoziciji, je izredno ostro nastopala proti tedanjim načrtom peronis-tične vlade glede privatizacije Državne banke. Zaenkrat ni verjetno, da bi svoje zadržanje spremenila. Zaenkrat. in dejaig, s katerimi je takratna slovenska država v duhu Potsdama kaznovala okupatorjeve zločince in tiste, ki so z rgimi sodelovali pri zločinih nad slovenskim narodom.” Združeni ob Lipi sprave tudi sprašujejo, kot je dejal Klep, ali je narodna sprava slovenskemu narodu „zelo potrebna, potrebna ali nepotrebna” in ali je Deklaracija o narodni spravi, ki so jo predstavniki gibanja 25. marca 1997 predložili DZ, „ustrezen akt, s katerim bi Slovenija vrnila dolg svoji vesti in obči človeški kulturi”; deklaracija sicer vsebuje šest ugotovitvenih in sedem spravnih točk. Odgovor SAZU na naša vprašanja bomo sprejeli kot „sodbo v korist moralne prenove slovenskega naroda”, je še povedal Stanislav Klep. Upujmo, da bo SAZU, zvesta svoji znanstvenosti, odgovorila resnico. Tik pred 79. rojstnim dnevom je 23. februarja v Ljubljani umrl akademik Aleksander Bajt, redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Bil je zaslužni profesor politične ekonomije na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani ter ustanovitelj Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani. Za izrednega člana SAZU je bil izvoljen leta 1981, redni član pa je postal 1. 1987. Bajt se je rodil 27. februarja 1921 v Ljubljani. Diplomiral in doktoriral je na Pravni fakulteti. Izpopolnjeval se je v Italiji, Angliji pa tudi v ZDA. Na Pravni fakulteti je začel kot predavatelj politične ekonomije. Redni profesor je postal leta 1966, od leta 1963 do 1965 pa dekan. Predaval je še statistiko in politično ekonomijo. Za ekonomijo in statistiko je pripravil lastne učbenike. Bajt je leta 1963 ustanovil Ekonomski inštitut Pravne fakultete, ki se je na začetku ukvarjal pretežno s teoretičnimi vprašanji, kasneje je prešel na področje ekonomske politike in se specializiral za diag-nozirarge in prognoziraige gospodarskih tokov z ekonometrgo kot temeljno razis- Ob obletnici samostojnosti Slovenske škofovske konference je predsednik Milan Kučan priredil sprejem 22. februarja. Tako predsednik Kučan kot tudi ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode sta se v uvodnih nagovorih zbranim dotaknila tudi nekaterih perečih vprašanj, predvsem sporazuma s Svetim sedežem pa tudi denacionalizacije. Poleg članov Slovenske škofovske konference so se sprejema med drugim udeležili še apostolski nuncy Edmund Far-hat, veleposlanik RS pri Svetem sedežu Karl Bonutti ter nekateri drugi vidnejši predstavniki javnega in političnega življenja v Sloveniji. „Nimam utemeljenih razlogov, da bi dvomil v to, da se bodo v duhu medseboj- Nova stranka... Nad. s 1. str. pogovori o koaliciji Slovenija. O datumih, kdaj na bi se sešla glavni odbor SLS in svet SKD ter kot najvišja organa odločala o potrditvi „soglasno sprejetih sklepov SLS in SKD”, nista govorila, prav tako ne o konkretnejšem datumu združitvenega kongresa. „Jasno pa je, da potem, ko vse zadeve spravimo v vrsto, pride na koncu potrditev sklepov na naj-višjih organih stranke,” je dejal Peterle. ODMEVI Komaj se je razvedel podpis, so takoj vsi dnevniki z Delom na čelu pričeli komentirati to novico. Najprej, da je to časopisna raca, potem da Peterle izsiljuje Podobnika, da je Podobnik podpisal, ne da bi obvestil ministre, ki ne bodo hoteli iz vlade, da so izigrali Janšo, da podirajo državo, da so na začetku propada desničarskih strank itd. A še več. Prefinjeno so začeli smešiti in v bedasto in negativno luč postavili vse od Podobnika do Bajuka, prerokovali poraz na volitvah in podobno. Sicer pa je bilo to pričakovati. STA in V. Levstik kovalno metodo. S tega področja je najbolj značilno raziskovanje poslovnih ciklusov in napovedovanje gospodarskih aktivnosti. Objavil je okrog 50 samostojnih del, 300 razprav in člankov, od tega 60 v tujini. Bnjt je pomembno sodeloval pri oblikovanju jugoslovanske ekonomske politike in gospodarskega sistema. Glede osamosvojitve je hotel, da Slovenija ostane v Jugoslaviji (tega v spominskih člankih po smrti niso omeryali!) Malo pred smrtjo je lani napisal svoje spomine, ki so v resnici dosedaj najboljše delo razočaranega sopotnika komunistične diktature (komunist nikoli ni bil) Berma-nov dosje, kjer je brezobzirno in zelo odločno razkrinkal komunistično oblast in postopek za nje dosego med revolucijo. To je doslej najbolj kritična in odkrita knjiga kakega prejšnjega vrhunskega faktorja. Pozitivno govori o Mihajloviču ali o protirevoluciji in prikazuje poznejše komunistične šikane. Imel je prost dostop do jugoslovanskih, pa tudi angleških arhivov, ki jih je globoko uporabil. (O tej knjigi seveda v člankih tudi ne govorijo!). nega spoštovanja, zaupanja in razumevanja čimprej tudi formalno ustalili odnosi med Katoliško cerkvijo v Sloveniji in državo, ” je v nagovoru poudaril predsednik. Dodal je, da verjame, da bo trdo in vztrajno delo pri oblikovanju sporazuma s Svetim sedežem kmalu končano. ODGOVOR DR. RODETA Ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode se je v svojem nagovoru spomnil na nekatera dogajanja v zaigem času, med drugim na obisk papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji ter na mozaično poslikavo papeževe kapele v Vatikanu. Opozoril je, daje sporazum s Svetim sedežem na mrtvi točki, da je njegovo besedilo prišlo v javnost, še preden je bilo podpisano, in da je bila zadeva močno spolitizirana. Vse to otežuje trezno razpravo in ne koristi ugledu Slovenije v svetu. Prav tako se je nadškof dotaknil tudi procesa denacionalizacije, ki se po njegovih besedah odvija zelo počasi, na nekaterih področjih pa je celo zavrt. V tej zvezi je omenil prostorsko stisko škofijske gimnazije v Mariboru, ki ogroža obstoj te ustanove. Po prepričanju nadškofa bi se vsi ti problemi dali rešiti z dobro voljo in v spoštovanju človekovih pravic. „Ne dvomim, da ta volja obstaja. Zato kljub vsemu zremo v prihodnost z zaupanjem,” je še dodal nadškof. KOMENTAR DRUŽINE Zanimiv pa je ob tem komentar, ki gaje v revyi Družina zapisal Franci Petrič: „Značilni gostobesedni predsednikov govor in visokodoneče besede, ki so bile povedane ob letošnjem sprejemu slovenskim škofom, so - ko jih pregledujemo bolj natančno - pravzaprav imele isti namen kakor nekdanji socialistični novoletni sprejemi: ustvarjanju dobrega videza. Novega ni bilo nič, javnost pa bo imela vtis, kako se je predsednik sicer pripravljen o vsem pogovarjati, storiti pa tako ne more ničesar, ker so škarje in platno drugje ... Skratka, nič novega pod slovenskim soncem." -e. -t. Kučan brani slovenski holokavst? Škofje ob obletmci samostojnosti SŠK Novice iz Pisali smo pred 50 leti... BLED - Po devetih letih je postala pravnomočna denacionalizacijska odločba blejskega Grand hotela Toplice. To je prvi korak k rešitvi tega blejskega hotela, za končno rešitev hotela pred stečajem pa bo morala poskrbeti država. Po tem, ko so pravni nasledniki upravičenke Julijane Mo-lner naprej zahtevali vrnitev premoženja v naravi, so po devetih letih pristali na poplačilo odškodnine v obveznicah Slovenskega odškodninskega sklada v višini skoraj 9,3 milijona nemških mark. BRUSELJ - Slovenija se je aktivno vključila v izvajai\je prve skupne vaje Zahodnoevropske zveze in zveze NATO na področju kriznega upravljanja, ki je med 17. in 23. februarjem potekala v Bruslju. V vaji CMX/CRISEX 2000, v kateri krizno delovanje s pomočjo sredstev zveze NATO vodi WEU, mednarodna skupnost rešnje krizo v namišljeni otoški državi Kiloland. V vaji je sodelovalo 30 držav; Slovenija je bila vanjo vključena s 30.000-člansko enoto kot pridružena partnerska država WEU. NOVA GORICA - Primorsko dramsko gledališče je krstilo 19. Hamleta na slovenskih odrih in obenem prvega v tej gledališki hiši. Režijo so zaupali režiserju Vitu Tauferju. Med prevodi Hamleta, po Bibliji največkrat objavljeno in v največ jezikov prevedeno ter najpogosteje obravnavano in citirano delo, so se v PDG odločili za prevod Otona Župančiča. LJUBLJANA - Poslanci ZLSD so v zakonodajni postopek vložili predlog za spre- membo zakona o praznikih in dela prostih dnevnih v Sloveniji. Med drugim predlagajo, da bi slovenski kulturni praznik praznovali 3. decembra, na dan Prešernovega rojstva, dan samostojnosti naj bi preimenovali v dan plebiscita o samostojnosti in ga namesto 26. praznovali 23. decembra. LJUBLJANA - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj je na časnikarski konferenci v zvezi z nedavnim napadom medvedke na Ribničana poudaril, da ta primer kaže, da je bila izdaja odločbe za odstrel 65 medvedov upravičena in da je vesel (še neuradne) informacije, da bo vlada obravnavala omenjeni primer prihodnji teden ter predvidoma sprejela strategijo upravljanja z velikimi zvermi v Sloveniji. Le-ta bo namreč osnova za nadaljnje reševanje problematike življenjskega prostora divjih živali. Medvedko in njenega mladiča je v petek pokončala Lovska družina iz Kočevja. IZOLA - Veterinarski inšpektorji so pri rednem pregledu rib v izolskem Delamarisu v sardelah odkrili strupeni DDT, ki gaje v Evropi prepovedano uporabljati že 20 let. Veterinarska uprava RS je prepovedala proizvodnjo, zdaj pa čaka na natančno analizo, ki naj bi pokazala, ali so sardele res zastrupljene. Izsledki dodatnih laboratorijskih raziskav na sardelah, ki jih je odredil republiški veterinarski inšpektor, za zdaj še niso znani, kljub temu se je inšpekcija odločila prepovedati proizvodnjo in promet s sardelami. Slovenija HERNANDEZ, Argentina - Plavalec Nace Majcen je na drugi tekmi za svetovni pokal v maratonskem plavanju zasedel odlično drugo mesto. Na 95 km dolgi preizkušnji na reki Parana je s časom 9:55:28 za 12 sekund zaostal za zmagovalcem Francozom Lecatom, tretje mesto pa je osvojil domačin Chaillou. V skupnem seštevku po treh tekmah vodi Lecat pred Chaillonjem in Majcnom. Naslednja tekma bo 15. julija v Atlantic Cityju, že 12. avgusta pa bo najboljše maratonske plavalce gostil Bled. MALMOE, Švedska - Edini slovenski plavalec na tekmi svetovnega pokala v Peter Mankoč je na 100 metrov mešano v finalu osvojil tretje mesto (55,58), na 100 metrov prosto pa je bil sedmi (50,42). V skupnem seštevku svetovnega pokala je na 100 mešano skupno drugi. LJUBLIANA - Mariborčanka Tina Križan je zmagovalka ženskega teniškega turnirja ITF Edina Lady’s Open v Ljubljani z nagradnim skladom 25.000 ameriških dolarjev. V finalu je Križanova gladko s 6:2 in 6:3 premagala Nemko Miriam Schnitzer. LAIGUEGLLA - Slovenski kolesar Tadej Valjavec že v svojih uvodnih profesionalnih dirkali dokazuje, da bodo morali tekmeci nai\j še kako računati. Na 37. dirki za pokal Laigueglie v istoimenskem mestu je v močni konkurenci na 172 kilometrov dolgi progi zasedel četrto mesto, boljši od njega so bili le Italijana Danielle Nardello in Roberto Petito ter Kazahstanec Andrej Kivilev. MADRID, Španija - Celjan Gregor Cankar je na atletskem mitingu Jose Ma Cagi-val v Madridu zasedel tretje mesto v skoku v daljavo. Skočil je 8,09 metra. TURNAU, Avstrija - Slovenski alpski smučar Mitja Dragšič je zmagal na veleslalomu FIS v avstrijskem Tumauu. SOFIJA, Bolgarija - Slovenski moški badmintonski reprezentanci se ni uspelo Uvrstiti v polfinale Thomasovega pokala (neuradnega ekipnega svetovnega prvenstva), saj je v odločilni tekmi skupine C izgu- bila s Perujem z 2:3. Slovenija je po dvobojih posameznikov že vodila z 2:1, a zatem izgubila obe tekmi dvojic. V tolažbo jim tako ostaja le dejstvo, da so z delitvijo 27. do 35. mesta dosegli najboljšo slovensko uvrstitev na Thomasovem pokalu. CHEMNITZ, Nemčija - Slovenska atle-tii\ja Helena Javornik je na dvoranskem atletskem mitingu osvojila 2. mesto v teku na 1.500 metrov. Hitrejša od Javornikove (4:08,43) je bila le Alžirka Merah (4:07,93). MUSCAT, Oman - Slovenska nogometna reprezentanca je v drugi tekmi prijateljskega turnirja v Omanu premagala domačo izbrano vrsto s 4:0 (2:0). Po enkrat so v polno zadeli Pavlin (15.), Zahovič (32.), Udovič (57.) in Ačimovič (60., 11-m). FERRARA, Italija - Najboljši slovenski maratonec Roman Kejžar je na polmarato-nu zasedel četrto mesto in s časom 1:02,49 izboljšal tudi najboljši slovenski čas na tej razdalji, ki ga je 18. marca 1990 dosegel Mirko Vindiš (1:03,28). Zmagal je Kenijec Lagat. V ženski konkurenci je bila peta Anica Živko, zmagala pa je Slovenka Silvana Trampuš, ki nastopa za Italijo. SALZBURG, Avstrija - Na mednarodnem atletskem mitingu so zmagali Darryan Zlatnar in Urša Beti, oba člana AK ŽAK Mass, ter Marcela Umnik (Triglav Kranj). Umnikova je v skoku v daljavo v tretjem poskusu skočila 6,44 metra in za deset centimetrov zaostala za svojim državnim rekordom. Zlatnar je v teku na 60 m ovire zmagal s časom 7,79 sekunde in a šest stotink zgrešil svoj ravni rekord, Betijeva pa je v isti disciplini slavila s časom 8,42. Zlatnar in Betijeva sta dosegla tudi najboljša rezultata mitinga in za svoja dosežka prejela posebna pokala. SAGNANO, Italija - Slovenski tenisači do 16 let so v finalu ekipnega evropskega dvoranskega prvenstva izgubili proti domačinom z 2:1. Slovenci so najprej v četrtfinalu premagali Turke s 3:0, v polfinalu pa so bili z 2:1 boljši od hrvaške izbrane vrste. NUŠIČEV »NARODNI POSLANEC” V CIUDADELI Po štirimesečnih počitnicah in gledališki „suši” smo imeli v nedeljo, 26. februarja spet gledališko predstavo za Slovence. Pripravil jo je Slovenski izseljenski oder v dvorani župne cerkve v Ciudadeli z izvedbo Nušičeve komedije „Narodni poslanec” v režiji stalnega režiserja te družine g. J. Špeha. Situacijska in besedna komika, predvsem pa ostra in neizprosna satira na razmere v predvojni Srbiji, s katero biča v izvirnem šaljivem tonu napake javnega in zasebnega življerga zlasti v politčnih borbah, je delo močno priljubilo naši publiki. O nedeljski predstavi lahko trdimo, da je zadovoljila številno publiko, ki je napolnila dvorano, kakor morda doslej še nikoli. Med igralci je nedvomno zaslužil prvo priznanje g. Pikec, ... dobro sta mu sekun-dirali tudi žena Pavka (E. Blejčeva) in hčerka Danica (M. Brandstetterjeva)... Zelo dober, le morda malo pretiran v glasu in kretnjah je bil Sreta g. Urha. Pri tej predstavi smo opazili veliko novih igralk in igralcev, kar je za družino gotovo zadovoljiv prirastek. V pogledu jezika bi brez škode odpadel kak ,jugoslo-venizem”. SIO je s to predstavo zadela žebelj ,.na pravo mesto”. NOVICE IZ BELGIJE Iz Jugoslavije sta se vrnila v Belgijo dva Staroslovenca, ki sta leta 1947 odšla domov. Mejo sta prekoračila seveda ilegalno, enega je stal prebeg 21.000 din in novo obleko, drugega pa 27.000 din. Eden je moral prekoračiti vso Avstrijo in Nemčijo peš. Pri prekoračenju belgijske meje so ga zaprli, po treh tednih pa izpustili. Svobodna Slovenija, št. 9. 2. marca 1950 Slovenija mo Ziljska narodna noša Iz raznih opisov noše Zil-jank posnemamo skledeče: Ziljanke si spletajo lase v dolge kite, ki jih zadaj zavijejo v klopčič. Pri posebnih svečanostih si denejo na glavo belo pečo „to je posebne vrste avbo, napravljeno iz širokih čipk in okrašeno z zlatim broka-tom“. Navadno pa nosijo na glavi svilen robec. Srajčnik - ošpetelj - je snežno bel, ima široke rokave in dolge zapestnike, obrobljene s čipkami. Modrc je pisan in prišit h krilu. Krog vratu nosi Ziljanka barvane koralde in bel, širok in naguban ovratnik. Čez prsa nosi v tri vogale zganjeno svileno ruto. Krilo je navadno rožasto, nabrano v goste gube. Kratko je tako, da sega le do kolen. Spodnja krila so lepo vezena in so vidna izpod zgornjega. Predpasnik je širok, gosto naguban in tako dolg kakor zgornje krilo. Čez pas je objeta s pasom iz črnega usnja, ki je okrašen z medenimi žebljički. Daljši konec visi ob predpasniku do konca kril. Nogavice so bele, lepo pletene. Čevlji so nizki, rdeče obrobljeni in zadrgnjeni z modrimi trakovi. Pete so široke. ■ Oman grozi z izstopom iz SKD Ivan Oman, predsednik nekdanje Kmečke zveze Slovenije (predhodnice Slovenske ljudske stranke), je maja 1992 odstopil kot predsednik SLS in iz nje tudi izstopil, ker njegov koncept združitve s Slovenskimi krščanskimi demokrati v močno in vplivno konservativno stranko v SLS ni dobil potrebne podpore. Po izstopu se je pridružil SKD. 12. februarja pa je napovedal, da bo izstopil tudi iz SKD, če se stranki ne bosta kmalu združili. „Če pri sedanjem vodstvu SKD ne bo pripravljenosti za združitev s SLS, bom sodeloval pri ustanavljanju nove krščan-skodemokratske stranke," je v pogovoru za Delo 26. februarja zatrdil Ivan Oman. Nova .stranka bi združevala tiste krščanske demokrate, ki si želijo združitve s SLS, in če bi bilo mogoče, bi se nova stranka še pred volitvami združila s SLS. Po Omanovem mnenju so glavni vzrok, da doslej združitve na desni še ni bilo, vodilni možje obeh strank. Marjan Podobnik je v preteklosti združitev odločno zavračal, medtem ko je Peterle v zadnjih letih ob mnogih priložnostih ponujal združevanje. Zdaj, ko je SLS pripravljena na združitev, pa naj se pomisleki o združevanju porajajo v SKD. Po Omanovih besedah v zadnjem času združitev preprečile Lojze Peterle pred- vsem z nesprejemljivimi pogoji, ki jih postavlja SLS. Sem spadata pogoja v zvezi s tem, ali in kdaj naj SLS izstopi iz vlade, in voljenje predsednika nove stranke. Lojze Peterle je v odgovor dejal, da Oman nima osnove za to, da njega krivi za nezdružitev. O tem, da niora SLS pred združitvijo iz vlade, so odločili organi stranke, pravi Peterle. Krščanski demokrati pa na noben način ne bodo šli v vlado. Osebne novice Krst: V soboto, 26. februarja je bila krščena v slov. cerkvi Marije Pomagaj v Buenos Airesu Katarina Bobrik, rojena v Oslu na Norveškem, hčerka dr. Gustava in ge. Uršule Žitnik. Botra sta bila inž. Javier Bobrik in dr. Marcela Žitnik Trovato. Krstil je dr. Jure Rode. Srečni družini iskreno čestitamo! Poroka: V Hudsonu, Berazategui, sta se v soboto, 26. februarja poročila Marcela Lucero in Claudio Nabergoj Šturm. Želimo obilo sreče! Smrt: Umrl je v Mendozi Franc Bagorož (67). Naj počiva v miru! J ESTUDIO dc AGRIMENSURA (Pcia. de Bs. As.) ING. VLAHO - Tel.- 4755-8205 - Estado Parcelario -Subdivision - Unificacidn - Mensura - Usucapcion TURIZEM Oddajam bungalov in stanovanja v Villa Cate-dral, Bariloche. Uživajte mime počitnice v najlepši naravi in po ugodni ceni. Kličite na Tel: 02944 424978. Tel. 4441-1264 / 1265 Letalske karte, rezerva V.iat a J hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N" 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ARHITEKTI Arq. Carlos E. Kostka. Vivienda y comercio. Asesora-miento tecnico en Capital y Provincia. Sarandi 148 Capital; Tel.Fax 4 224-3968. ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 4382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucum&n 1455 - 9. nadstr. “E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 4613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Hipolito Yrigoyen 2548, 2" of. 4, San Justo. Tel. 4482-5624. FOTOGRAF Marko Vombergar - Kvalitetno razvijanje fotografskih filmov: 36 posnetkov 10x15 $ 10.- Garibaldi 2308 - B1753GWN Villa Luzuriaga - Tel.: 4659-2060 -E-mail: marko@pinos.com GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcučnaga 77 -B1704FOA Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 -B1704EUA Kamos Mejia - Tel: 46584)574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bmč. Mitre 97 - B1704EUA Ramos Mejia - Tel: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Miha Gaser). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS - Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (ga. Milena Skale). SLOGA — PODRUŽNICA CARAPACHAY Slovenski dom - Dra. Grierson 3837 - Uraduje vsako nedeljo od 11. do 13. ure (ga. Andrejka Papež Cordoba). Cena največ štirih vrstic $ 4,- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številk— .$ 12,- ObvestiEa SOBOTA, 4. marca: Slovenski srednješolski tečaj RMB. Ob 9. sprejemni izpit za 1. letnik, ob 14. popravni in dopolnilni izpiti slovnice za drugi in četrti letnik. Pust.com.bar v Našem domu v San Justo ob 21. uri. V Bariločah 49. obletnica SPD z dvodnevnim izletom na Cerro Capilla. NEDELJA, 5. marca: Pristavska tombola ob 16. uri. ČETRTEK, 9. marca: Seja upravnega sveta Zedinjene Slovenije, ob 20. uri v Slovenski hiši. SOBOTA, 11. marca: Slovenski srednješolski tečaj RMB. Ob 15. ostali popravni in dopolnilni izpiti; ob 18. vpisovanje; ob 19. začetna sv. maša NEDELJA, 12. marca: Začetna prireditev slovenskih šol ob 16. uri v Slovenski hiši. ČETRTEK, 16. marca: Sanmartinska Liga žena mati bo imela svoj redni sestanek. Govoril bo prelat Jože Škerbec. SLOVENSKI SREDNJEŠOLSKI TEČAJ „RAVN. MARKO BAJUK” sporoča da bodo v soboto, 4. marca, ob 9.00 sprejemni izpiti za 1. letnik. Vsebina izpita: narek, branje, recitacija, pogovor v slovenščini, ob 14.00 popravni in dopolnilni izpiti iz slovnice za drugi in četrti letnik. v soboto, 11. marca: ob 15.00 ostali popravni in dopolnilni izpiti (k vsem izpitom mora dijak prinesti kompletno mapo z nalogami). ob 18.00 vpisovanje ob 19.00 začetna sv. maša Pogoj za vpis v prvi letnik: predložitev spričevala o končani slovenski osnovni šoli in potrdilo o vpisu v argentinsko šolo. Pogoj za vpis v ostale letnike: spričevalo prejšnjega letnika, potrdilo o vpisu v argentinsko šolo in počitniška naloga: obnova ki\jige (najmanj 150 strani) slovenskega avtorja. Naloga mora obsegati vsaj štiri strani normalnega formata in pisave. Opozarjamo starše in dijake, da se dijak, ki na dan vpisovanja ne bo izpolnil vseh navedenih pogojev, ne bo mogel vpisati v tečaj. Vpisnina: $ 10.-, drugi otrok $ 5.-; tretji pa je vpisnine oproščen. 32. tradicionalna TOMBOLA NA PRISTAVI V nedeljo, 5. marca 2000, ob 16. uri 1. dobitek: računalnik s tiskalnikom in skenerjem 2. dobitek: hladilnik s zmrzovalnikom 3. dobitek: televizijski aparat in še mnogo lepih in bogatih dobitkov. Z veseljem vas pričaknjemo! Rep. de Eslovenia 1851 - Castelar - Tel.: 4483-4528 Začetek slovenskih osnovnih šol bo v nedeljo, 12. marca, ob 16. uri v Slovenski hiši ob 16. uri sv. maša na čast Svetemu duhu ob 17. uri v dvorani „škof Gregorij Rožman" igra: Cmokec poskokec Mirka Kunčiča Izvaja skupnost Slomškove šole Režija dr. Štefan Godec Vstopnini: odrasli $ 4.-, otroci $ 2.- V veži pred dvorano bo razstava ročnih del in slik iz šolske kolonije Vabi šolski odsek Zedinjene Slovenije PETEK, 17. marca: Seja Medorganizacijskega sveta ob 20. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 26. marca: Občni zbor Zedinjene Slovenije, ob 10.30 v Slovenski hiši. 48. Občni zbor Društva Slovenska vas, v Hladnikovem domu ob 17. uri. LETO NOVIH PRILOŽNOSTI... ... za vse, ki že imajo, pa tudi one, ki si bodo nabavili Karto Slogo I (200 $): vsak mesec bo v skrinjico padel listek za veliko žrebanje Sloge. ' Dve bogati nagradi: 'E-LIU-I5UK in tisoč dolarjev. 1. Vozovnica 2. Poletne počitnice za dve osebi v Hanželičevem domu. Za lastnike Mastercard - Carta Sloga bo vak mesec romala v skrinjico še ena številka... Ne odlašajmo več! Sreča vas čaka! SLOGA DA VEC! V SLOGI JE MOC! PO SLOVENSKO TEČAJ SLOVENŠČINE ZA ŠPANSKO GOVOREČE OTROKE IN ODRASLE Pouk vsako soboto od 9,30 do 12.30 ure v Slovenski hiši. Začetek: 18. marca O FRANQUEO PAGADO 8i o Cuenta N" 7211 8 |