Bopisi. Iz Ptuja. (Slovensko pevsko društvo v Ptuju) uljudno naznanja vsem čč. gg. poverjenikom, p. n. društvenikom in slav. slovenskemu občinstvu, da za lekoče leto 1897. odpade nameravana velika pevska slavnost in sicer zaradi mnogih narodnih slavnostij, ki so se tako slovesno in častno vršile po Spodnjem Štajarskem in v očigled prepotrebnega vseslovenskega shoda, ki ga ravnokar snujejo in sklicujejo prvi slovenski rodoljubi na 14. septembra t. 1. v belo Ljubljano. Redni veliki zbor pa se skliče glasom § 15 društvenih pravil v sredini meseca oklobra t. I. v Ptuj. Prihodnje Ieto 1898. se bode vršil golovo veliki pevski zbor, za katerega je dolo^il odbor naslednje pesmi: 1. Jadransko morje, moški zbor, Hajdrih. 2. Pozdrav, mešan zbor, Foerster. 3. Križaci na morji, rtlešan zbor, Bendl. 4. Ave Marija, šesteroglasen mešan zbor s spremljevanjem orkestra, Foerster. 5. Domovini, zložil S. Gregorčič, uglasbil Fr. S. Vilhar, novost, moški zbor, od društva s častnim darilom nagrajena pesem. 6. Domovini, zložil S. Gregorčič, uglasbil Pahor, novost, mešan zbor, od društva obdarjen s častnim darilom. Vsak izvršujoč društvenik dobi v roke za vsako izmed prej navedenih in določenih pesmij partituro v obliki velike osmerke. Zajedno usojamo se p. n. č. gg. poverjenikom vposlati prazne nabiralne pole za stare in nove društvenike in nabiranje društvenine za leto 1897.; nabiralne pole naj se blagovolijo vračati v zavitkih, društvenina pa s poStnimi nakaznicami društvenemu odboru v Ptuj in sicer vsa do 15. oktobra t. 1. da je mogoče do glavnega zbora račun skleniti. Po vrnitvi in prejetju nabiralnib pol oziroma društvenine za leto 1897. dopošljejo se častitim izvršujočim članom note določenih pesmij v partiturah. Iz krajev, kjer ni poverjenikov, naročajo lahko posamezni izvršujoči člani partiture naravnost pri odboru, ako pošljejo naprej 1 gld. letne društvenine. V dolgib zimskih večerih naj se izvršujoči člani, to je, častiti pevci in pevke marljivo uče in vadijo, da bo prihodnji koncert veličasten in sijajen, njegov uspeh pa velik in mogočen. Pripomnimo, da se od društva nagraieni pesmi »Domovini« pred velikim pevskim zborom Slov. pevskega društva v Ptuju ne smeta peti oziroma izvajati pri nobeni javni narodni slavnosti. S Slatine. (Dr. Hoisel — zdravnik.) Nedavno nas je iznenadila smrt mlade gospe nekega polkovnika. Spremila je svojega bolehnega moža v tukajšnje lelovišče in se ž njim nastanila v hiši belega križa, blizu sredine letovišča. Toda gospa zboli in dr. Hoisel jo zdravi nad teden, a umrje mu in še isto uro je prenesena na pokopališče v kostenjak. Ta uredba, ki je v navadi le pri kužnih boleznih, nas nemilo osupne. In res še istega dne kroži novica, da je omenjena gospa umrla za davico. Kmalu pozneje prizna to okrožni zdravnik, ko pride v nadžupnišče popravljat mrtvaškega lista, na katerem je bila zabilježena čisto druga bolezen. To postopanje dr. Hoisel-a je silno ogorčilo vse kroge, kamor je dospela vest o tem slučaju. Dežela ima namreč blizu letovišča dobro urejeno hišo za bolnike s kužnirai boleznimi. Tja bi moral dr. Hoisel vsled politične in zdravstvene uredbe poslati dotično okuženo osebo; ali so dr. Hoisel-u take postavne določbe deveta briga? Pustil je ves čas bolnico v javni hiši belega križa, kamor se shaja toliko gostov. Celo možu ni naznanil, v kaki bolezni se nahaja njegova gospa, in tako je ta vsak dan pridno zahajal med goste. Enako se je godilo s postrežnim osobjem. Strežnice okužene bolnice so stregle tudi drugim gostom, hodile po drugih raznih poslih in prišle z mnogimi v dotiko. Kaka velika nevarnost je torej pretila celemu letovišču, da se vgnezdi v njem ta nalezljiva bolezen! In politični oblasti, je-li znan ta slučaj? Ako se posameznik v zdravstvenih zadevah pregreši, če nesnago trpi v bližini letovišča, hitro se mu grozi z okori in globami; kaj pa bodo ukrenile dotične oblasti zaradi tega nečuvenega postopanja zdravstvenega svetovalca dr. Hoisel-a?! Od Sv. Ilja v Slov. gov. (Šul vere inska šola.) Bivam v tej fari, odkar sem na svetu, in to je že precej dolgo, ali tako žalostno pri nas še ni bilo, kakor par let sein. Poprej je vladal med nami ljubi rnir, sedaj pa imamo veeno rovanje, zbadanje in prepir. In vse to dela le Pistor, ali »von Pistor«, ki se je pred par leti v naši fari naselil, in je penzijoniran železniški uradnik, akoravno Se mlad; ta človek vam ves božji dragi dan drugega ne dela, kakor da naše občine za Pruse pripravlja. V nesrečni nemški šulverein Je tako dolgo dregal, da je ta pri nas napravil nemško šolo, eno tistih, ki imajo našim otrokom iz src trgati ljubezen do katoliške vere, do slovenskega jezika in do našega cesarja. Nemškemu šulvereinu pa se pre godi slabo, tako sem že večkrat bral, in zavoljo tega svojih otročajev, to je svojih takozvanih šol ne more več vzdržavati in gleda, da jih obeša občinam na vrat, kakor je hotel storiti v Pekrah. Deželni in mariborski okrajni šolski svet mu pri tem bratsko pomagata. Pekrčani so se po dolgih rekurzih ponujene dobrote vendar obranili, in nemške šole bo tam sedaj v jeseni konec. Tako hoče nemški šulverein tudi nam svojo Solo obesiti, to se pravi, hišo obdrži on, popravljati bi \o morali mi, le prostor v hiši nam da in zraven še par goldinarjev, mi pa bi mu za-to morali dati in na večno dajati duše svojib lastnih otrok; Sola bi namreč naj ostala trdo nemška, kakor doslej, in ker bi šola bila javna, silila bi nas šolska oblast s kaznimi, da svoje otroke pošiljamo v ta pekel. Prihodnji četrtek in petek bo gosp. okrajni glavar sam pri naa in stariši smo pozvani, da pridemo pred njega. Sofarmani! Recimo gosp. okrajnemu glavarju enoglasno, da nam ni mar, svojih otrok v prusko žrelo raetati in čast šentiljskega farmana prodati; mi si bomo za svoje otroke z božjo pomočjo sami skrbeli in sicer tako, kakor spoznamo, da je prav; nemški šulverein pa naj pri nas šila in kopita pobere in gre, od koder je priSel! Iz kozjanskega okraja. (Naš okrajni odb o r.) Še nikdar nisem tako radostnega srca prijel za pero, kakor danes. Ugodno so se zvršile volitve v okrajni zastop, še ugodnejše dne 30. avgusta v okrajni odbor. V poldrugi uri se je izvolil načelnik in ves odbor, dočim so druga leta volili do noči. Sloga, edinost je pripomogla k tej sijajai ztnagi. Načelnikom je izvoljen neumorno delavni župnik pilštanjski, č. g. Marko Tomažič, z 22 glasovi, g. F. Fehr pa jih je dobil 7; namestnikom g. Fr. Guček, gostilničar v Kozjem. Drugi odborniki so tudi sami Slovenci ter so naslednji: gosp. Kunej Ferd., veleposestnik v Št. Petru, Horvat Miha, poseslnik v Kozjem, Vrečko Martin na Prevorji, Levstik Fr. v Podsredi in Bovha Jakob z Buč. Ožja volitev je bila le jedna, vršeča se med Ant. Maček in Fr. Levstik. — Ob 8. uri so se sešli okrajni zastopniki pri g. Fr. Gučeku ter se domenili; zato je šlo tako gladko. Kmalu po volitvi so zagromeli topiči, naznanjajoč sijajno zmago. Navdušenje je nepopisno, radost velika. Gast Vam, vrli zastopniki kozjanskega okraja! Strli ste raz sebe nemški jarern, o saj Vas je dolgo tlačil. Vsemu svetu ste pokazali pa tudi, da ste katoliški Slovenci, ker ste si na čelo postavili katoliškega duhovnika. Le tako naprej, vse za vero, dom, cesarja! Iz Ljutomera. (Otroška veselica.) Prav dobro se je obnesla v nedeljo, dne 29. avgusta veselica ljutomerskih slovenskih šolarjev. Tamburali, na gosli igrali, peli in deklamovali so mali šolarčki, da jih je bilo veselje poslušati. V mali, pa otrokom zelo primerni igrici: »Dragocena posoda ali sestrinska ljubezen« so se tri učenke skazale kot izvrstne igralke. Videlo se je iz vsega, kaj zmoreta trud in vstrajnost učiteljstva in učencev. Zato je gotovo vsem iz srca govoril šolski ogleda g. Ivan Kukoveo, ko je izrekel slavnemu učiteljstvu in sosebno vodji tamburašev gosp. Fr. Cehu in gdč. Erni Razlag prisrčno zahvalo za tako prijetno zabavo. Povoljna pa je bila veselica tudi v denarnem oziru. Nabralo se je prostovoljnih doneskov za nakup šolarskih zastav 50 fl. Še nekaj dobrotnikov Bog nakloni, in ljutomerski šolarji bodo imeli, kar si želijo: cerkveno in šolsko zastavo. Iz Konjic. (Kako delajo nasprotniki) v našem trgu, pokazalo se je dne 28. in 29. avgusta. V soboto, dne 28. avgusta dopoldne se je blagoslovila nemška šola in zvečer je napravila nemško misleča druhal baklado in razgrajala po celem trgu. Pri vsaki slovenski hiši so kričali »heil« ali pa »Heil und Sieg, den Bindischen auf den Strick !« — Drugi dan v nedeljo popoldne pa je šla nemška šolska mladina po trgu in potem na livado, kjer so jih odrasli pričakovali in tam priredili veselico. Prav žalostno je, da se je videlo toliko slovenskih otrok med nemško mladino, pri kateri se je opazil tudi črno-rudeči-žolti trak. Lep vzgled daje tukajšnji nemški učitelj S svoji mladini, da jej dovoli kaj tacega! A pustimo to v miru, vrnimo se zopet nazaj k našim baklonoscem, med katerimi je bil v prvi vrsti naš pek S . . . ., ki je nosil konjiško nemško zastavo. — Kmetje! Glejmo, kaj nam preti v nemških Konjicah: »Den Bindischen aui den Strick!« Nič se ne bojmo, le držimo se gesla »Svoji k svojim!«, da se narn ne bode treba pripravljati na vislice.