„Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materin jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike.“ A. M. Slomšek.
Izhaja vsak drugi četrtek. Naročniki „Slov. Gospodarja" ga dobivajo zastonj. Posebej naročen volja s poštnino vred eno kr..no za colo leto. Posamezne številke veljajo 4 h. — Naročnina so pošilja na upravništvo „Našega Doma" v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice (petit), če se enkrat natisne, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h.
Kmet z gospodom, gospod s kmetom.
Ptujski »Štajerc« in njegov kranjski brat »Redoljub« imata polna usta medenih besed za kmeta. »Štajerc« črni pred svetom duhovnike, naše poslance in druge rodoljube, za nemškutar-ske hlačkarje pa nima nikdar žale besede. »Rodoljub«, ki na Kranjskem ne more nič opraviti, je začel siliti na Štajarsko, menda si misli, da bo tukaj v zvezi s »Štajercem« ložje hruške tresel. Tudi ta kljukec hodi okoli s sladkimi besedami, rekoč: kmet s kmetom, gospod z gospodom. Lepo se pač slišijo te besede, pa kaj, če jih malo bolj ogledamo, so
hinavske in lažnjive.
Zakaj? Le poslušajte! V Ljubljani so sezidali »Narodni Dom«, lepo poslopje, za katero se je pobiral denar po vsem Slovenskem. Ko je bil dozidan in slovesno odprt, so pa sklenili, da notri sinejo le gospodje, ki imajo svetle črevljičke, črne suknje, visoke svetle klobuke (cilindre), kmet v svoji borni suknji nima tam nič iskati. To so napravili tisti gospodje, ki stojijo za »Rodoljubom«. Glejte, to pomeni v njih ustih kmet s kmetom, gospod z gospodom. Še več. Ko so bile zadnje volitve za državni zbor, so »Rodoljubovi« botri postavili za peto kurijo, kaj mislite koga? Kmeta ali delavca? Kaj še! Moža v gosposki suknji, mestnega učitelja. Glejte, toliko oni držijo sami do svojih besed. Na Štajarskem dela med kmeti za »Rodoljuba« najbolj neki zalumpani študent. Ce pravijo, kmet s kmetom, naj nas toraj pustijo pijani študentje pri miru.
Ravno tako lažnjive in hinavske so te besede pri »Štajercu«. Kdo so tisti, ki »Štajerca« na rokah držijo ? Bogati nemškutarski trgovci in drugi uemčurski mestni gospodje. Glejte in ti ljudje hočejo imeti povsod prvo besedo. Taki gospodje se vrivajo v občinske odbore, kmete pa na stran potiskajo. Po mnogih krajih so ti gospodje, ki so
Bog ve odkod prišli, celo župani. Ravno tako hočejo imeti vso oblast v okrajnih zastopih, kakor je to n. pr. v mariborskem.
Dokler torej »Štajerc« ne bo tirjal, da se izbacnejo iz občinskih in okrajnih zastopov *nem-škutarski hadžiloji, tako dolgo ne verjamemo njegovim besedam. Pač mi tudi hočemo, da kmet dobi svoje pravice in ostane gospodar na svojem domu, toda mi ne dopustimo, da bi mi kmetje bili brez vsake pomoči, sami sebi prepuščeni, gospodje pa bi se med seboj lepo mastili in zaničljivo gledali na nas rekši: pomagaj si, para sama, kakor si znaš, nas to nič ne briga. Kmetje glasno kličemo:
omikani gospodje imajo dolžnost, pomagati kmeta.
Mi plačujemo šole, oni so študirani, zato morajo gledati, da tudi nam kaj dobrega storijo. Mnogi izmed njih živijo prav v naši sredini in vidijo na svoje oči, kako nam trdo gre. Kaj bo to nam pomagalo, če bodo gospodje sami med seboj držali ali pa samo zdražbe delali med nemi? Svojo učenost naj rabijo nam v prid, to je njih dolžnost. Zatorej: gospod s kmetom in za kmeta! Mi kmetje pa tudi
potrebuj emo omikanih in poštenih gospodov.
Mi kmetje in delavci si moramo s trdim delom kruh služiti in nimamo časa študirati, kako se svet suče, kako so si kje drugje kmetje zboljšali svoj stan, študirani gospodje lahko dalje vid jo in presodijo, kaj bi bilo pri nas boljše. Naj nas torej poučujejo o naših političnih pravicah, naj svetujejo, kako se snujejo in vodijo kmetske zadruge, kako bi se boljše dalo kaj dobiti iz naše zemlje, kako bi se boljše spravili v denar naši pridelki, kako bi se zboljšalo poljedeljstvo, živinoreja itd.
Nemogoče je tudi, da bi v deželni in državni zbor volili same kmete. To bi le tedaj šlo, ča bi
DC* Priloga k „Slovenskemu Gospodarju".
kmetje sami za sebe zborovali in če bi tudi drugi volili le kmete. Res je med Štajerskimi slovenskimi kmeti dosti prebrisanih in poštenih mož, toda tudi najbolj prebrisani kmet se ne more meriti z izšolanim nasprotnikom.
Nemci in tudi Cehi imajo vse polno profesorjev in doktorjev v deželnem in državnem zboru, kaj bi si torej Slovenci med njimi začeli, če ne bi imeli tudi izšolanih poslancev?
Ne dajmo se torej slepiti s praznimi besedami, ampak ravnajmo se po teh le vodilih: 1. V občinske in okrajne zastope volimo kmete, ne pa nemčurskih hlačkarjev. 2. Kadar hočemo koga voliti, naj bo že kmet ali gospod, vprašajmo prvič: ali si naš človek? ali spoštuješ naš jezik, poznaS naše potrebe ? Drugič, ali si pošten človek, dober kristjan, ali imaS srce za siromaka, ali hočeS kaj delati za nas? Tretjič, ali imaS potrebne zmožnosti, ali si dovolj podučen, zgovoren, pogumen ?
Našim omikanim rodoljubom torej kličemo: imejte srce za nas, pomagajte nam, bodite z nami in mi bomo z vami. Jako žalostno pa bi bilo, če bi se gospodje s plotom zagradili proti nam in bi nas samo takrat poznali, kadar nas potrebujejo. Slovencev nas je tako malo, sovražniki pa gredo od vseh strani na nas kakor volkovi; zatorej mi kmetje, ki svet malo drugače gledamo kakor gospodje kje v gostilni, glasno kličemo: Rodoljubi, pustite hujskanje in zdražbe, pa se poprimite dela, ki ga tirjajo naSe potrebe posebno v gospodarskem oziru. Kmet z gospodom, gospod s kmetom!
Politični razgled.
Naši deželni poslanci. Ako zahajaš v kako hišo in dobiš tam vsakokrat, kadarkoli prideš, par zaušnic, potem bi te smel pač vsak neumnega imenovati, ako še bi nadalje zahajal v to hišo. Neumni bi bili tudi naši deželni poslanci, ako bi še nadalje hodili v graški deželni zbor. Nemški poslanci so jim grozili z batinami; besneli so kakor divjaki, kadar so slovenski poslanci slovensko govorili; vsaki njihov predlog, ki bi bil koristen spodnještajerskemu kmetu, so odklonili in še se posvetovati niso hoteli o njem. Večina nemških poslancev ni hotela ničesar koristnega storiti za spodnještajerskega kmeta, pač pa mnogo škodljivega. »Sudmarki«, ki kupuje slovenska posestva za nemške kmete, šulferajnu, kateri vzdržuje šole, iz katerih izhajajo pozneje nestrpljivi nemškutarji, dovolila je večina zdatne podpore. Gradčanom mora celi Štajer vzdrževati realko, gledališče, jezdarno, drsališče itd. Odstotki so visoki. Glede večine podpor se je določilo tako, da mest-jani dobivajo primeroma mnogo več, nego ubogi kmet. Spodnještajerske potrebe se prezirajo, le za Srednje in Zgornještajerce se kaj zgodi. Kdo si upa torej zahtevati, da naj naši poslanci v Gradcu
mirno gledajo, kako se podkopujejo slovenskemu kmetu tla? Gotovo noben pameten rodoljub. Tem manj smemo to zahtevati, ker vlada sama naših poslancev in naših kmečkih zahtev ni branila in podpirala. V Gradcu itak nič ne dosežejo, večina noče ničesar dovoliti, prišli so torej domov. In sedaj moramo delati na to, da se bomo ločili od Gradca, da se bodo potrebe spodnještajerskega kmeta določevale na Spodnjem Štajerju. Neumni »Štajerc« sicer čvekA, da bodo potem Slovenci na dva kraja morali plačevati. Ne zamerimo mu, kajti neumnost ni pregreha. Slovenci ne bodo nič več v Gradec plačevali, ampak s svojim denarjem si upravljali sami Spodnji Štajer. Kje je torej tukaj plačevanje na dva kraja ? Naši poslanci ne smejo v Gradec, ampak nam morajo pridobiti samostalnost za Spodnji Štajer. O »Štajercu« pa velja pesem: Bum, bum, bum, bolj si star, bolj si dumm!
Vojska v Jnžni Afriki. Ker Angleži nimajo več sreče v vojski z Buri, začeli so se bolj pogosto oglašati glasovi, naj se sklene mir. Angleži ravnajo z burskimi ujetniki jako grdo in nečloveško. Ujetniki so stlačeni v taborih skupaj, kakor živina. Hrana je nezadostna in slaba. Najbolj trpe otroci vsled nezadostne in slabe hrane ter neznosne vročine. Življenje in bivanje v šotorih je naravnost peklensko. Žgoče solnce peče skozi jedino odprtino platna in muh je toliko, da kar žro človeka. Ni stola, ni mize, ničesar, kar bi delalo življenje v šotorih vsaj nekoliko znosljivo. Po noči udira dež skozi platno, da se kar mlake delajo. Žene in otroci so premočeni popolnoma. Obupajoče matere morajo gledati, kako jim deca umira brez vsake pomoči. Kako je z obleko ženk in otrok, si je lahko predstavljati, kajti manjka jim najpotrebnejšega, ker ono malo rešenih in s seboj prinesenih stvari se je pogubilo že davno. Ne samo z roparsko vojsko, ampak tudi s svojim nečloveškim ravnanjem kličejo Angleži kazen božjo na se.
Gospodarske stvari.
Pašniki. Po nekaterih krajih na slovenskem Štajarskem so si ljudje zabili v glavo, da morajo odpraviti vse pašnike. Občinsko zemljišče kosajo, šume neusmiljeno sekajo, živino pa zapirajo v vroče in nesnažne hleve. To je vse narobe. Kjer so kmetje začeli že pametno gospodariti, gledajo, da dobijo pašnike, kjer se živina lahko prosto giblje. Seveda morajo tudi pašniki biti v pravem redu, drugače ni haska od njih. Ni pametno, če se živina spušča na tak prostor, kjer raste mlado drevje, ravno tako je nespametno, če mora živina stati celi dan na pekočem solncu, ki vse ožge. Pašnik naj ima toliko drevja, da živina lahko najde senco. Potrebna je na pašniku dalje dobra
voda, ne kaka kaluža, ampak tekoča. Tudi ni dobro vse živine povprek goniti na eden paSnik; konje, govejo živino, svinje, ovce, koze. Svinje razruiejo celo tlo, ovce in koze pa raztrosijo svoje odpadke in se za njimi neče več pasti druga živina. Posebno imenitni so pašniki za žrebeta, če hočeš imeti dobre konje, moraš spuščati žrebeta na prosti zrak in zeleni pašnik. Na žrebeta pa mora vselej kdo paziti, ker se mladi in plahi živali lahko kaj pripeti. Pašnik za žrebeta mora biti suh, ne močviren in naj ima dobro travo za pašo. Če se pašnik vedno rabi, ga živina sama Rnoji, drugači pa ga je treba pognojiti in zasejati dobro travo. Zatorej nikar ne zapravljajte pašnikov, ampak skrbite, da bodo v dobrem stanu. Kjer je občinsko zemljišče razkosano, naj posamezni gospodarji sami napravijo prostor za pašnik. Lepa živina je poglavitni dobiček za kmeta, zato pa treba živino tudi pametno rediti.
Da gumijevi trakci ne pokajo pri cepljenih trtah, oviti jih je s cigaretnim papirjem. S tem, da se papir nekoliko oslini, ni treba ga niti vezati ter varuje gumijo na trti jako dolgo. Mesto tega papirja se lahko rabi tudi štanjolov papir (v kakoršnem je zavita čokolada). Trtno listje ni dobro za ovijanje gumije, ker se skrivajo sem razne žu* želke, ki hodijo od tu žret na mlado listje. Ptiči, kateri žuželke zalezujejo, odlomijo prav pogosto cepič.
Telic ne puščajte prezgodaj k biku. V tem se mnogokrat greši, zato imajo mnogi kmetje slabo živino, da bi jo veter lahko prevrgel. Telica, ki prezgodaj povrže tfle, ni nikdar dobra in močna krava. Večkrat seveda uboštvo sili, da hočejo čim prej imeti kravico. Pa boljše je, če še malo dalje čakaš, pa ti bo potem dvakrat vse povrjeno.
Ali je treba prej žveplati ali škropiti? Tako večkrat poprašujejo naši vinogradniki. Ker se zamore škropiti še-le tedaj, ko je nekoliko listov že razvitih, zato se žveplanje prej opravlja hego škropljenje. Žveplati je treba hitro, ko je zrastlo mladje 10 do 15 cm visoko, kajti sedaj se nahaja v vinogradu najmanj kali te bolezni, katere lažje zamorimo, nego potem, ko se je bolezen že razvila in razširila, žveplati je ob lepem vremenu, če je nekoliko rose, ne de nič, ne sme se pa tveplati v veliki rosi. Tudi naj se trsje ne posipa z žveplom, kakor se tu pa tam vidi, marveč samo v toliko, da je trta nekoliko z žveplom oprašena. V nasprotnem slučaju se trta lahko ožgč.
Katere trte so v zimi pozeble? V letošnji hudi zimi pozeblo je tudi pri nas več trt. Trpele so najbolj one, ki se niso lansko leto dovolj škropile, mnogo več nego trte, ki so ohranile do jeseni svoje listje. Iz tega se vidi, kako mora vplivati peronospora tudi na star les. Ne zanemarjajte torej škropljenja.
Varujte lastovke. Teh nedolžnih in Iju-beznjivih prijateljic naših hiš je od leta do leta manj. Največ jih pokončajo Italijani, ko se selijo, pa tudi pri nas razposajeni paglavci večkrat razdirajo gnezda tem ubogim živalicam. Za naše vrtove ni bolj koristne ptice, kakor je lastovka. Kadar imata mlade, letata stara po 16 ur na dan za hrano. Vsako uro priletita povprečno dvajsetkrat, in prineseta po 10 do 30 žuželk. Tako v enem dnevu pokončata do devet tisoč raznega mrčesa. Ako je v kaki vasi n. pr. 100 parov lastovk, tedaj te celo poletje pokončajo črez 110 milijonov škodljivega mrčesa. Zato pač zaslužijo, da jih skrbno varujemo.
Zoper gosenice. Vzami 150 gramov galuna in ga razstopi v vroči vodi. Razstopljeni galun potem zmešaj v 20 litrov vode in s tem škropi večkat rastline, na katere gredo gosenice. Tudi uši na rastlinah se s tem hitro odpravijo.
Letošnje sadje. Lani se je vsak grm šibil pod težo sadja, letos pa nam drevje malo obeta, zlasti jabolk in hrušek bo pičlo. Iz kakih 300 občin na Štajarskem je prišlo poročilo, da letos ni pričakovati jabolk in hrušek. Pijače ne bomo mogli delati, zato pa je dobro, če si kdo prihrani še lansko tolklo.
Kako porabimo čresnje? Tudi letos nas je obdarovalo nebo prav bogato s črešnjami. Škoda je le, da je cena temu plemenitemu sadju prenizka. Zato je dobro, da jih drugače koristno porabimo. Tu mislim v prvi vrsti na sušenje. Sušene črešnje so pozimi prav priljubljen prigrizek posebno za one, ki ljubijo sladkarije. Če smo jim odstranili košico, služijo lahko mesto cibeb za potice in štruklje. Pa tudi prodajo se lahko, če so dobro narejene. Takih cibeb, ki se dostikrat ne razločujejo od onih iz grozdja, naredimo si letos lahko prav mnogo. Za sušenje so najboljše sladke črešnje. Posebno črnice so jako priljubljene. Sušijo se najboljše v sušilnici, katere pa si ne more priskrbeti vsakdo. Kdor jo ima, suši najboljše v nji, kdor je pa nima, mora si pomagati drugače. Najbolj navadno je sušenje v krušni peči ali na solneu. V ta namen se vzamejo popolnoma zrele črešnje in čim bolj so debele, boljše so. Predno jih postavimo v peč, treba je črešnje na solncu nekoliko osušiti, da postanejo vele. To sušenje je potrebno zato, da črešnje v veči gorkoti ne razpokajo in ne izgube preveč soka. Če hočemo napravljati cibebe, treba jim je zato vzeti koščico, ako pa ne, postavijo se, ko se jim je pecelj odstranil naravnost v peč, ki ne sme biti pregorka. Gorkota, ki jo ima peč potem, ko smo kruh spekli, navadno zadostuje. Peč je treba poprej z mokro cunjo dobro obrisati, da se črešnje v pepelu ne zamažejo. Še boljše je, če se črešnje razgrnejo na papir. Razgrniti jih je pa treba samo v eni plasti ne smejo se tedaj med
seboj pokrivati. Če ne zadostuje prva gorkota, postavijo se črešnje lahko Se enkrat v peč ali se pa suSijo na solncu. Slednjega ne priporočam tako, če se ga poslužujemo, dobro je, če pre-grnemo sadje s kakim redkim pregrinjalom, da ne morejo do njega muhe in drugi mrčesi, ki sadje onesnažijo. Kadar je sadje popolnoma suho, postavi se naj v glinast lonec, kjer se dobro spešta, a lonec se pregrne s trdnim papirjem ali posebnim pokrovcem, ki se nanj pritrdi. V loncu in hladnem kraju se hrani sadje tako dolgo, dokler ga rabimo. Na drugi način porabimo preobilne čreSnje za napravo črešnjevega soka. Crešnje se v ta namen v lastnem soku kuhajo, med kuhanjem pa vedno mešajo. Nato se sok precedi skozi sito ali cedilo, da se ločijo koščice od soka, katerega je treba potem tako dolgo kuhati, da se strdi, če kane kapljica na mrzla tla ali papir. Kuhan sok hrani se kakor suhe črešnje, v glinastem pokritem loncu v hladnem prostoru. Tak sok je jako priljubljen v vseh močnatih jedilih in se tudi prav dobro proda. Če so čreSnje premalo sladke, dodati je treba soku, kadar se kuha, nekoliko sladkorja. Nadalje se lahko porabijo pre-obile črešnje (tudi divje) za napravo črešnjevega žganja ali Črešnjevca. V ta namen se črešnje v sodu zmečkajo, potem začnejo vreti. Paziti je pri tem, da se črešnje ne skisajo. Ko so prevrele, prežgejo se v žganjarskem kotlu, kakor slive. Pomniti je, da se morajo v kotlu vedno mešati, da se ne prižgejo. Koščice se ne smejo drobiti, ker imajo v sebi strup, ki v večji množini lahko škoduje. Če se pa zdrobi samo nekoliko koščic, ne de nič, ker dajo žganju še prijetnejši duh (aroma).
Vinarski in vrtn. list.
Slabo posušeno seno. Letos je ravno ob košnji dalje časa deževalo in marsikateri posestnik je moral takorekoč vkrasti napol posušeno seno iz travnika. Da se tako seno zboljša, naj se po-siplje z živinsko soljo. Seno se razgrne okoli pol metra na debelo in potrosi s soljo, potem pride zopet plast sena in se zopet osoli. Za en kubični meter sena, zadostuje pol kilograma soli. Tako seno potem živina rada jč.
Očetov in materin blagoslov.
Krščanski stariši imajo lepo in sveto navado, da delijo otrokom, posebno manjšim svoj blagoslov. Mati blagoslavlja svojega ljubljenčka, ko še leži v zibelki. Predno gredo otroci v šolo ali iz hiše, jih mati pokropi z blagoslovljeno vodo in jih pokriža. S tem jih priporoči v varstvo božje. Pridni otroci sami kaj radi prosijo za ta blagoslov. Pa tudi večjim otrokom dajejo stariši svoj blagoslov, posebno kadar se gredo šolat, ali rokodelstva učit, služit itd. Posebno pa prosijo otroci svoje stariše blagoslova, ko stopijo v drugi stan. Prav
tako krščanski starši, prav tako ljubi otroci! Sveta je ta navada, polna sreče za krščanske družine. Da bi se utrdila ta navada med vami in ostala, hočem vam povedati, odkod izvira ta blagoslov, kakšni pomen ima in kedaj in kako se naj deli.
Odkod izvira očetov in materni blagoslov?
Gotovo najprej iz velike častitljivosti sta-rišev. V starem in novem zakonu se imenuje dostojanstvo starišev kraljevsko duhovništvo. Kakor pa ima duhovnik pravico blagoslavljati vernike, tako imajo stariši pravico blagoslavljati svoje otroke. To pravico pripoznava starišem tudi sv. pismo, ki nam večkrat popisuje izvanredne dobrote očetovega blagoslova. Zato so tudi pripo-znavali bogaboječi ljudje od začetka sveta starišem to pravico. Stariši so radi delili blagoslov otrokom, otroci pa radi zanj prosili in ga visoko cenili. Noe je blagoslovil svoje sinove, Izak Jakoba in Ezava, Jakob svoje sinove itd. Potrpežljivi Job je daroval vsako jutro za svoje sinove spravljivi dar in jih blagoslavljal.
Blagoslov starišev izvira dalje iz zakramenta sv. zakona. Bog je postavil v raju sv. zakon in blagoslovil je, kakor pravi sv. pismo, Adama in Evo, prva zaročenca. Sedaj pa ovije duhovnik, kot namestnik božji, krščanskima zaročencema s štolo sklenjene roke, jih pokropi in blagoslovi z znamenjem svetega križa. S tem sta dobila zaročenca pravico, otroke blagoslavljati, katere jima da Bog.
Kako mogočen je ta vir, spoznavamo iz molitev, s katerimi se deli pri sv. maši za zaročence sv. blagoslov. Duhovnik namreč moli: »Naj vaju blagoslovi Bog Abrahamov, Izakov in Jakobov. Kakor je poslal svojega angela miru, sv. Rafaela Tobiju in Sari, hčeri Raguelovi, tako naj vama podeli svoj blagoslov. Naj vaju blagoslovi vsegamogočni Bog, da vidita otroke svojih otrok do tretjega in četrtega rodu in zadobita večno življenje.« O, kakšna obilica blagoslova božjega se izlije pri teh besedah čez pobožne zaročence! Iz te obilice pa ravno zajemajo očetove in materine roke, ko jih polagajo moleč in blagoslavljajoč na svoje otroke ter razlivajo srečo in mir čez telo in dušo svojih otrok. Bog pa rad da ta blagoslov in spolni rad želje blagoslavljajočih starišev.
Stariši so otrokom namestniki božji. Blagoslov starišev je tedaj otrokom božji blagoslov in zato ne more biti nikdar brez veljave. Zato so ravno že v starem zakonu tako visoko čislali blagoslov očetov, kakor nam poroča sv. pismo. Spomnimo se na blagoslov Noetov. Blagoslovil je Šema in Jafeta, nesramnega Kama pa je preklel. Po materni zvijači je dobil Jakob očetov blagoslov prvorojenstva. Ko je Ezav to zvedel, je rjovel in tulil same žalosti. Ves žalosten vpraša svojega očeta: »Imaš li samo ta blagoslov, oče? Blagoslovi tudi mene!« Izak ga je blagoslovil. V
starem zakonu so blagoslavljali, kakor nam sporoča sv. pismo, le samo očetje, ne pa tudi matere. Oče je blagoslavljal kot poglavar družine tistokrat le sam. Krščanstvo pa je predrugačilo tudi to. Odkar je prinesla deviška mati božja Marija svetu blagoslov, odkar nam je porodila milostipolna vir vsega blagoslova, odkar je postala ona, ki je »blagoslovljena med ženami«, mati Sina božjega in odvzela od nas kot druga Eva prokletstvo, v katero nas je spravila prva Eva, od tega časa delijo tudi krščanske matere svojim otrokom blagoslov, da, posebno one ga delijo, kakor smo že omenili v začetku.
Ta navada je bila med kristjani od začetka sem. Beremo namreč, da so prvi kristjani zaznamovali svoje otroke vsak dan z znamenjem svetega križa. Vemo, da so otroci svoje stariše z največjo nevarnostjo obiskovali po ječah, kjer so morali trpeti žavoljo svoje vere, in jih prosili blagoslova. Pa tudi starši so svoje otroke na potu k mučeništvu blagoslavljali in jih tako krepili za britko pot.
Sveta Makrina je blagoslavljala svoje vnu-kece Bazilija in Gregorija, in sv. Nona svojega sina Gregorija Nazijacenskega ter jih izročila Bogu. Postali so vsi trije veliki svetniki in cerkveni učeniki. Ko se je cesar Teodozij pripravljal na boj proti Evgeniju, je blagoslovil očitno pred vsem ljudstvom svoja sinova. O velikem in svetem ministru angleškem in mučeniku, Tomažu Morus, piše njegov životopisec Stapleton: »Pri nas na Angleškem je navada, da prosijo otroci kleče svoje stariše zjutraj in zvečer za blagoslov. Sicer je to jako razširjena navada na Angleškem. Vendar pa moram priznati, da otroci večinoma ostanejo zvesti tej navadi, ko odrastejo ali pa zadobijo kako posvetno ali duhovno dostojanstvo. Naš Tomaž pa je tudi kot minister angleškega kraljestva vsak večer ponižno prosil svojega še živečega očeta blagoslova. O, kako milo mi je bilo, ko sem videl tega veličastnega moža klečati pred svojim sivim očetom in ko je potem on blagoslavljal svojo hčerko Marjetico, kateri je sporočil oče mučenik, kot zadnji dar na predvečer svoje smrti svoj blagoslov in svojo spokorno obleko. Janez Gerzon, veliki učenjak na visoki šoli v Parizu je radostno pripovedoval, da je kot najstarejši sin vsikdar najpoprej dobil blagoslov od očeta in matere. Sv. Frančišek Salezij je kot otrok kleče neizrečeno rad sprejemal blagoslov od svojih starišev, katere še je pozneje on blagoslavljal kot škof. V življenju sv. Ivane Šantalske beremo sledeče: Po večerji je šla takoj s svojimi otroci v sobo in je molila ž njimi večerno molitev, potem je izpraševala z njimi vest, jih priporočevala angelu varhu, jih pokropila nato /. blagoslovljeno vodo, jih pokrižala na čelu blagoslovila in jih tako
spravila spat. Krščanska mati, kako lep vzgled imaš tukaj, stori ti tudi tako s svojimi ljubčeki!
Razne novice in druge reči.
Regulacija Pesnice. C. kr. poljedeljsko mi-nisterstvo je dovolilo podporo za uravnavo Pesnice v zadnjem njenem toku. To je uspeh naših slovenskih državnih poslancev, ki so večkrat se zavzeli za regulacijo ter stavili predloge in vprašanja na ministerstvo. Štajarski nemški deželni odbor je že lani vložil prošnjo, a ni nič dosegel. Nemškutarji so lani zbobnali skupaj neko deputacijo, ki je šla v Gradec, a tudi zaman. Sedaj so naši državni poslanci vendar dosegli končni uspeh. Kar pa zadnji »Štajerc« o tej stvari besediči, je zopet po stari »Štajerčevi« navadi izmišljeno in zlagano!
Izpod Pohorja. Glej ga no! Kdo bi si bil mislil, da se bo tako hitro spravil na noge, ta »Naš Dom«? Kako rahlo je potrkal prvokrat na naša vrata ter prišel s skromno prošnjo, da bi ga vzeli po streho, da bi nam kaj povedal. Z začudenjem smo ga gledali od pet do glave. Razveselili smo se ga hitro, ko smo brali na čelu lepo Slomšekovo geslo: »Vrli Slovenci itd.« In ko še je povedal, da hoče delovati po našem geslu: vse za vero, dom, cesarja, po katerem smo zdaj delovali in kateremu geslu ima slovenski Štajar zahvaliti za ves dozdajni napredek, smo mu takoj segli v roko, kot svojemu najmlajšemu prijatelju. Zato pa čestitamo »Našemu Domu«, da je že tak korenjak. Čestitamo tudi narodnim ženam in dekletom, da so si ga začele naročevati in ga širiti v svojih krogah, kakor je zadnjikrat poročal neki dopis. Čestitamo pa posebno vrlim narodnim mladeničem, ki delujejo tako korenjaško za »Naš Dom«, kakor vidimo iz raznih dopisov. Le naprej! Glejte, nekateri nemčurski fantje, ki pač nimajo dosti soli, so vas začeli posnemati in delajo za »Štajerca«. Ne dajte se prekositi od teh zaslepljencev! Zmaga bo gotovo vaša, zakaj, vi se borite za pravico in resnico. Zato pač lahko razumemo, zakaj je začel »Štajerc« v zadnjem času tako izhajati in se repenčiti, kakor da bi bil stekel štajarski pes. A »Naš Dom« gre naprej, naprej!	Iz kroga Podravljanov.
Iz Polzele. Kakor po drugod, tako tudi pri nas prav z veseljem beremo vrli »Naš Dom«. To se je pokazalo že, kakor hitro je začel izhajati. Prekosil je namreč že zdavnaj »Štajerca« z naročniki. Le vrlo naprej. Vrli polzelanski mladeniči in dekleta, naročujte si pridno »Naš Dom« ter pridobivajte novih naročnikov.
Vurberg. Proti našemu sedanjemu g. pro-vizorju je začel rovati ptujski »Štajerc« ter si namislil različnih stvari, da bi jih očrnil pred svetom. Fej takemu listu, ki z izmišljenimi novicami po-
štenemu človeku čast krade! »Štajerc« rad zatrjuje, da ni proti duhovnikom, a na tem zgledu se zopet vidi, da to ni res, ampak da jih napada kjer le more, če ne drugače, pa z lažmi. Njemu so samo nemški kramarji pri srcu!
Iz Mezgovec pri Ptuju. Pretečeno nedeljo zjutraj nastal je pri Vesenjaku v gospodarskem poslopju ogenj, kateri je vsled vetra pretil celo vrsto hramov uničiti, a k sreči prihiteli so pravočasno prostovoljni gasilci iz Domove ter so zabranili, da se ni večja nesreča zgodila. Pogorel je samo hlev, zgoraj omenjenega posestnika. Občinski predstojnik si čuti v dolžnost, da tem potom v imenu cele vasi prostovoljnemu gasilnemu društvu iz Domove za izdatno pomoč izreče najsrčnejšo zahvalo 1	J. Cizel.
V Pamečah je dne 22. junija opoldne padel velik zrakoplav (balon), z imenom Meteor. Priplul je iz Dunaja, kjer se je vzdignil istega dne ob 7. uri zjutraj. Med svojo vožnjo se je povspel celo do visočine 3.300 m. Iz zrakoplova so stopili nadporočnik Julijan Zborovski in gospoda Kockert in Kornheisl.
Iz Ormoža. Deževno vreme, ki smo ga sedaj imeli, nam je delalo veliko preglavic. Posestniki so pokosili travnike in celih 14 dni ni bilo moči posušiti. Koruza še večji del ni okopana. Dal Bog lepše vreme!
Klin s klinom! »Štajerc« sedaj sam pri-pozna, da mu je zadnji »Naš Dom« pošteno ušesa nabrusil. Zato kriči v zadnji številki, kakor kak ptujski šnopsar s hripavim glasom: Klin s klinom! in nastavlja svoj klin na našega vrlega urednika g. Eduarda Jonasa. Toda ne bojte se, dragi čitatelji, g. Jonas ni v nobeni nevarnosti, kajti »Šta-jgrčev« klin je jako pirav. Očita mu, da je bil že parkrat pred sodiščem, ko je še bil urednik Slovencem prijaznega lista »Siidst. Post«. Toda to ni za g. Jonasa nič nečastnega. Urednik ni vseveden, zato včasi sprejme v svoji poštenosti tudi dopis, ki ni povsem resničen. Ker pa noče dopisnikov izdati, zato se sam postavi pred sodišče, ako pride do tožbe, on se torej žrtvuje za svoje dopisnike. Tako je tudi g. Jonas moral parkat pred sodišče. To ve celi Maribor, nobeden pošten človek mu ne odreka zaradi tega časti. Ce pa »Štajerc« drugače sodi, nego vsak pošten človek, mu to gotovo ni v čast. »Štajerc« je ponatisnil tudi neko pismo g. Jonasa, v katerem g. Jonas obžaluje nekatere izraze o nemških ptujskih trgovcih. Ali ni to pošteno, če človek prekliče, ako kaj zakrivi? Sicer pa v navedenem slučaju tudi ni pisal omenjenih izrazov g. Jonas, ampak nek dopisnik iz Ptuja. G. Jonas jih je le pustil, ker se je v omenjenem dopisu branilo slovensko kmečko ljudstvo pred nemškimi trgovci, toda pustil jih je v svojo nesrečo, bili so vendar preostri. Kateri kmet si upa zaradi tega, vreči v g. Jonasa prvi kamen?
Nihče. Le »Štajerc« meče kamenje na g. Jonasa, i ker »Štajerc« ni prijatelj kmetov, ampak nemških*r in neniškutarskih trgovcev.	j
Crešnjevski prerok je čnden prijatelj i kmetov. V zadnjem »Štajercu« imenuje čreš-ir njevski prerok vrle Tinjčane, ki so pošteni i kmetje, zaničljivo drvarje, zdivjane kopače in U viničarje. A, tak prijatelj naš si ti? Pri zboro-h vanjih vpiješ, kakšen prijatelj kmetov si in se I njim sladkaš, v »Štajercu« nas pa napadaš in ( nam daješ take priimke. Kmetje, kedaj se vamjs bodo odprle oči? Kedaj bote vendar enkrat spo-n znali svoje prave prijatelje? In politično nedolžni jr Stiger razširja »Štajerca«, ki kmete-poštenjake j j imenuje tolpo zdivjanih kopačev? In naš Haus ga ^ ima celo kopico na svoji mizi. In tem ljudem j ( nosimo mi naše krvavo zaslužene novce?! Kmetje, j vzdramimo se! Mi Tinjčani si bomo črešnjevškega |j preroka, Hausa in Stigerja že zapomnili!	h
Gospodi-„kmet“ Kresnik. Na zborovanju h v Pesnici je črešnjevski gospod Kresnik rekel: || V kmečkih rečeh mora odločevati le kmet, to je « tak, ki sam za pljug drži in druga kmečka dela j opravlja! Torej bi se kmečkih shodov smeli udeleževati le kmetje 1 Hotel je reči, duhovniki, ki ne delajo z roko, nimajo pravice govoriti in biti pri i zborovanjih! Dobro, dragi Kresnik! Kedaj si pa i videl Stigerja, kedaj notarja Hauza za pljug držati, f kositi in drvariti? In vendar sta bila pri zboro- h vanju kmečke zveze v Slov. Bistrici! Zakaj pa h njima nisi povedal, da nista prava kmeta, naj se h pobereta eden v štacuno, drugi v pisarno! Kako so vendar tudi gospod Kresnik pozabljivi in če so ( tudi iz Črešnjevca, pozabijo na prejšnja načela! h Seveda Stigerju se je težko zameriti!
Stajerčevi fantje. Nekateri dopisniki ptuj- ] skega kljukca se radi imenujejo fantje. Tako i tudi v zadnji številki v dopisu od Sv. Jurija v ; Ščavniški dolini govori dopisnik kot »mi zavedni, i pametni fantje«. Naši vrli slovenski fantje pa nam ] zatrjujejo, da Štajerc tudi s fanti le farba. Kajti ] ti dopisniki niso mladi fantje, ampak stari plesnivi i nemškutarji. Nič ni tako skrito, da bi ne postalo očito!
Iz kraja takšnega, kjer Bračka vsak pozna. Neki prismojenec je za »Štajerca« »en dopis zložil ter ga med čitatelje razglasil«. V njem povzdiguje orehovskega Bračka v deveta nebesa zaradi njegovih zaslug za okraj. Pravi, da se je pod Bračkom v okrajnem zastopu ves dolg plačal in da se je sezidala ščavenska deset kilometrov dolga cesta. Mi pa bomo sedaj tako drzni ter j bomo Bračka iz devetih nebes zopet na štajersko zemljo potegnili. Vprašamo, ali je to kaka zasluga za Bračka, če je okraj svoje dolgove poplačal? Saj jih ni Bračko plačal, ampak okraj. Da je slučajno Bračko bil načelnik okrajnega zastopa, ko je okraj dolgove plačal, je le slučaj, ne pa zasluga.
h ta ščavenska deset kilometrov dolga cesta! Tudi to cesto je okraj plačal, ne pa Bračko. Sicer Pa je ta cesta tako nerodno zidana, da največ kasni gosposkim posestnikom vinogradov, ne pa kmečkim vasem po ščavenski dolini. Iz Vsega tega se vidi, da dopisnik ni imel svoje paketi dobro »zložene«, ko je ta slavospev na Bračka zlagal in ga v »Štajercu« razglasil.
Cigaretni papirčki v korist dražbi sv. širila in Metoda v Ljubljani. Vodstvo družbe sv- Cirila in Metoda v Ljubljani je dovolilo gosp. Josipu Štoku v Trstu, da založi in razprodaja Orodne cigaretne papirčke družbi v korist. Papir ko najprve vrste in boljši od vseh drugih ter pride v promet v kratkem. Cena papirju bo ista in celo nižja, kakor drugim tujim, mnogo slabSim izdelkom. Upati je, da bo vsak Slovenec vedno 'o povsod zahteval le take papirčke in s tem Pomagal naši prepotrebni družbi sv. Cirila in Metoda. Naši trgovci si naj vsi naročijo ta papir PH omenjenem trgovcu.
Premočni šnofec.
Po Mm. predelal A. I.
Bilo je v oni časih, ko je bilo nekaj čisto navadnega, ako so kakega hudodelnika obesili na vešalih ali mu pa odsekali glavo. Vsako mesto skoraj in vsak trg je imel lastne »gauge«. Prebivalci sc se ponašali celo z lastnimi »gaugami« in so k>li veseli, da jim ni bilo treba za svoje lastne "Udodelnike »gaug« si izposojevati pri sosedih.
V tistih resnih časih torej se je dogodilo, da je moral neki obsojen hudobnež svoje zadnje Potovanje na »gauge« napraviti v največjem dežju.
»Gauge« so stale daleč proč od mesta na Precej visokem hribčeku, iz katerega se je videla cola okolica. Na tem prostoru so postavili »gauge« 2ato, da bi hudodelnik mogel še enkrat pregledati ndi kraj in lep svet, in da bi si tako vsaj neko-jjko potolažil svojo nevoljo. Razgled s hribčeka je k>l torej lep, a blata je bilo prešmentano dosti °d mesta do hriba.
Ko je naš obsojenec korakal iz mesta proti ‘fiaugam« v največjem dežju, takrat še niso podali dežnikov. Vsi, ki so iz radovednosti šli na jhorišče, so bili do kože mokri. Patru, ki je sprem-jičl hudodelnika na zadnji poti, je kar curkoma tekla voda od obleke, bil je moker kakor miš.
Obsojenec pa je zdihal in tožil patru svojo
Pevoljo.
»No«, rekel je, »to pasje vreme! In Človek ee mora tako hitro iti v breg in se truditi, predno Pride na te nesrečne »gauge«.
Pater pa ga začne Ijubeznjivo tolažiti.
»Nič se ne jezi, dragi Miško; samo malo še Potrpi — kmalu smo pri »gaugah«. Ti se lahko SlPeješ, ker ostaneš tam gor, a mi siromaki smo Pomilovanja vredni, ker bodemo zopet morali

potem nazaj blato gaziti; in glej dežuje pa zmiraj bolj.«
In Miško se je potolažil s tem, da bode kmalu vse pretrpel, ter je hitro in mirno stopal za patrom.
Ko so prišli do »gaug«, še vprašajo sodniki Miškota, če še ima znabiti kako željo. Vse kar si poželi pod »gaugami«, vsemu hočejo dati, le življenja ne. In Miško pravi, da je drugače z vsem zadovoljen, samo »lajfico« bi si še rad prižgal in iz nje parkrat potegnil dišečega dima, predno se da pripeti na »gauge«.
Prošnja se mu izpolni. Rabelj mu napolni svojo lastno »lajfico« in mu jo da z gobo iti kre-salom vred. In Miško začne kresati, da so iskre letele okoli, kakor če kovač s težkim kladvom nabija razbeljeno železo. Nato začne ves srečen pušiti in kaditi, kakor mašina na železnici iz svojega dimnika. Možje, žene in otroci pa so se spenjali na prste in glave kvišku vzdigovali ter se veselili videči, da Miškotu zadnja fajfica tobaka tako dobro tekne.
Sodniki so med tem v velikem dežju težko čakali, da bi Miško svojo lajfico skuril do dna. In on sam je uvidel, da bi čakanje v dežu bila prevelika žrtev za sodnike in občinstvo. Zato se jih usmili, prisloni najbolj gorečo lajfico lepo pazljivo k »gaugam«, si pljune v pesti, kakor bi moral kam plezati ter reče rablju:
»Hvala lepa, Bog vam plati za vašo lajfico in vaš tobak. Vi ste pa res usmiljen in dober človek. Zdaj pa hajdi, da začnemo naše delo.«
Rabelj ga takoj uboga. Miško stopi pod ve-šala in rabelj mu zadrgne vrv okoli vratu. Imel je pa Miško velik kroi, a nos mu je bil zavihan navzgor. Ko ga rabelj potegne na vešala, se Miško parkrat zaziblje, potem pa mu zdrkne vrv iz debelega vrata in Miško pade na tla. S tem si je rešil življenje. Takrat namreč so imeli postavo, da ne smejo nobenega hudodelnika drugokrat potegniti na vešala, ako je že enkrat padel iz njih.
Rabelj pri tem jezno mrmra: »Pasja repa, že več ko trideset let opravljam ta vzvišeni posel, da obešam ljudi, pa kaj takega se mi ni še dogodilo !«
»Meni še tudi ne«, dostavi na zemlji ležeči Miško ter seže med tem po svoji še goreči fajfici, ki jo je bil k vešalom prislonil in puši dalje mrmrajoč: »Pri tej neumni komediji bi mi bila skoraj fajfica ugasnila.«
Miško je zdaj bil popolnoma prost. Vrnil se se je domov. Ker je imel vzrok, da hvali dan pred večerom, zato stopi v prvo krčmo ter se vsede k flaši dobrega vina, da se veseli svoje rešitve. Krasti ni hotel več, vsaj od začetka ne, ker je dobival dosti grošev, kadar je pripovedoval, kako je padel iz vešal in si rešil življenje.
Tako je šlo do zime, ki je bila tako huda, da je drevje pokalo in da bi bil še skoraj plamen zmrznil pri gorečem ognju. V tej zimi spremeni Miško svoje Življenje.	(Konec prih.)
Listnica uredništva. — Nekaterih z vročo ljubeznijo pisanih pozdravov poslanih „Našemu Domu“ nismo mogli dati natisniti, ker nam je zmanjkalo prostora. Saj vidite, da še smo majhni in da nam je prostor tesen. Razširite število naših naročnikov, mi pa bomo potem razširili „Naš Dom“. Zahvaljujemo se za pozdrave prav iskreno. Oni so nam v bodrilo in vspodlmdo 1 Prosimo za kratka poročila, dolgih ne moremo sprejemati.
Najcenjše
dobro in sveže špecerijsko blago, kakor sladkor, kava, riž, ogrska pšenična moka, — potem tudi grablje, vile, lopate, jer-basi i. t. d. se dobe v trgovini J. Sirka, poprej Holasek, Maribor, glavni trg, rotovž.
Lepo izrezljane križe,
okvirje za podobe, svečnjake, ali kaj drugo po želji iz lesa izrez Ijanega, vse po nizkej ceni izdeluje
Peter Skaza v Zrečah pri
Konjicah.	3 3—2
KUVERTE
s firmo priporoča
tiskarna sv. Cirila
v Mariboru.
LOVRO POKORN,
svečar v Celji, Gledališke ulice 3,
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu svoje
fine svece#
iz garantirano
čebelnegfja, voska..
2 4—1 Nizke cenel Točna postrežba! Vestno delo I
Tiskarna	Martfo°r
Tisk in zaloga
„Slovenskega Gospodarja" in „Hal Dom".
Tisk
„Stidstelrisolie Presse" in „Voditelja".
koroške ulice st. 5
z najboljšimi stroji in najnovejšimi črkami
oskrbljena, prevzame vse v nje stroko spadadjoče reči:
Tisk
„Cerkv. uradnega Usta",
Uradnih listov
c. kr. okrajnih glavarstev
Celje in Brežice.
Za urade, odvetnike in notarje: Vsakovrstne formulare, tabelice, pooblastila, blankete, ekspenzarije, pobotnice itd. I Za trgovce: Cenike, okrožnice, račune, fakture, memorande, naznanila, priporočila, vožne liste, pisma, vizitke, Ji	kuverte z naslovom, dopisnice itd.
Za hotele in gostilnice: Jedilne liste, etikete za steklenice, račune za natakarje, knjige za vknjižbo ptujcev itd. ^1 Za založnike: Knjige, brošurice, časopise, strokovne liste, slavnostna pisma, imenike za knjižnice itd. itd. Za razne korporacije in društva: Pravila, letna poročila, pesmarice s sekiricami, pristopnice za člane, vabila za veselice in ples, diplome, plačilne knjižnice, blagajniške knjige itd.
Vsakovrstne tiskovine:
Zaloga
vsakovrstnih tiskovin za kn. ik. župnijske in občinske urade, za krajne iolske svete in iole.
Lepake
vsake vrste in velikosti, poročne liste, osmrtnice, spominske liste, vizitke itd.
Brzojavni naslov:
Cirilova tiskarna Maribor.
CheioTa št, poštnega hranil, nnda 825.010.
►
Zaloga
vsakovrstnih tiskovin za posojilnice, o. kr. bilježnike, za odvetnike in zasebnike.