Leto 1885.
25B
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXIII. — Tzdan in razposlan dne 28. julija 1885.
ftOl.
Ukaz ministers!va za fiuance v poraznimi z vsemi mini-
sterstvi od 8. junija 1885,
0 ïaraènnjanji potnih troskov za službene poti aktivnih državnih služnikov po progah avstrijskih državnih železnic in za njihove službene preselitve.
O povodu, ko se je aktivnim c. kr. državnim služnikom (nameščencem) po Progah avstrijskih državnih železnic znižala voznina za njih osoho, odnosno za r°ho, ukazuje se v porazumu z vsemi ministerstvi pod odnosom na mini sterijalni razpis od 10. marcija 1849 (Drž. zak. št. 158), na ministerijalni ukaz od 3. julija 1854 (Drž. zak. št. 169) in na ministerijalni ukaz od 23. aprila 1874 (Drž. zak. «t. 47^ 4a smej0 državni služniki za vsako službeno pot, katero je moči po vsem aU po nekem delu opraviti z vožnjo na teh progah, praviloma — brez razločka, Ie H potne troškove na dolg zaračunjati državi ali pa kaki stranki, — in tako'tudi za s5ržbene preselitve s porabo teh prog, v račun postavljati samo one iznose, ka-kerŽni se podadö po znižani voznini za ljudi in blago in sicer po onem vozovnem razredu. katerega posluževati se je uradnik ali služabnik pristojnim primerno P° veljajočih propisih upravičen.
Kadar bi se kdo o kaki posamični službeni poti s posebnih razlogov ne Iûogel poprijeti vozninske znižbe in bi torej zaračunil pravilno pristojbino po tarifi, naj to v potnem partikularji opraviči.
Duiiajewskt s. r.
fsi
lo*eul.oh.)
S4
103.
Ukaz ministerstva za trgovino v poraznimi z ininisterstvoin notranjih reèi od 12. julija 1885,
s katerim se izpreminja §. 2 ministerijalnega ukaza od 25. septembra 1875 (Drž. zak. št. 129), o nameščanji preskusne črte ali zareze na steklenicah, ki se va-nje po javnih krčmah
pijača nataka.
Ministerijalnega ukaza od 25. septembra 1875 (Drž. zak. st. 129) §. 2 izpreminja se tak<5 le:
„Za pravičnost meroizkusne črte odgovoren je imetnik krčme ali pivnice. Če ta črta ali zareza ni nameščena tako, kakor je prav, podvrženo je to kazni takrat, kadar odstop ali razloček na manj pri steklenicah po 2 litra in po 1 liter preseza ioö, a pri steklenicah od 0'5 nizdolu do vštevno OT litra so pravilne prostornine“.
Tanile s. r.	Pino s. r.
103.
Razglas ministerstva za trgovino od 13. julija 1885,
da se k preisknsn in štempljanjn pripušča neka centezimalna tehtnica za vaganje voz rabljenih
po železnicah na vrv.
Na temelji ukaza c. kr. ministerstva za trgovino od 17. februvarja 1872 (Drž. zak. st. 17) pripustila je c. kr. prvomerska komisija k preskusu ii‘ štempljanju neko centezimalno tehtnico ali vago za vaganje vôz (vagonov) rabljenih na vrvnih železnicah ali vrvovkah, katero je naredila firma Adolf Blei-chert in komp. v Lipsku.
Tanji opis te tehtnice z določili vred, katera se tičejo preiskušanja iste in pa računa dotičnih preiskusnin, obsežen je v ukazniku za meroizkustvo od leta 1885 pod št. 25.
Pino s. r.
104.
Razglas ministerstva 7,a finance od 15. julija 1885,
da se je v Miss-Sagronu nstanovila podružnica Montekroške colnije.
V Miss-Sagronu, Tridentinskega finančnega okraja na Tirolskem, ustanovil3, se je podružnica (ekspozitura) male colnije v Montecroce, katera ima zacoloval»6 oblasti male colnije II. razreda, ter je dne 24. junija tega lota službovati začeli1.
1>ii 11ujew.sk i s. r.
105.
Ukaz ministerstva za trgovino od 20. julija 1885,
da se v prometu med Avstro-Ogerskim in zedinjeno kraljevino velikobritansko in irsko vvajajo
poštne nakaznice.
1.	Počenši od 1. avgusta t. 1. vvaja se v prometu med Avstro-Ogerskim in Anglijo poštno-nakazovalni postopek ter se od tega dneva naprej smejo med vsečiharnimi poštami avstro-ogerske monarhije na eni in poštnimi uradi kraljevine velikobritanske in irske izmenjavati poštne nakaznice.
2.	Iznos ene posamične nakaznice, namenjene v Anglijo, ne sme presezati 100 gld. avstr, velj., a z nasprotno merjo ne sme presezati 250 frankov.
Lznosi poštnih nakaznic vplačujejo in izplačujejo se na Avstro-Ogerskem v avstrijskih papirnatih novcih, a v Angliji v britanski zlati veljavi.
Preračun iz avstrijske v britansko veljavo in na robe ne opravlja se nepo-sredstveno, temuč bode v avstrijski veljavi nakazane iznose c. kr. izmenjevalni poštni urad na Dunaji po vsakokratnem kursu, ki ga ima zlatnik od 20 frankov na Dunajski borsi, preobračal v frankovno zlato veljavo a britanski izmenjevalni urad v Londonu po trdnem kursu iz frankovne v britansko zlato veljavo. Pripo-dobno bode v nasprotno mer iznose v britanski zlati veljavi nakazane najpred Londonski izmenjevalni urad preobračal v frankovno zlato veljavo in iz te po tem Dunajski poštni urad v avstrijsko veljavo.
3.	Pristojbina za poštne nakaznice v Anglijo iznaša: 20 kr. za iznose do vštevno 20 gld. avstr. velj. in po 10 za vsakih nadaljšnjih 10 gld. ali njih drobec in opraviti jo ima vselej pošiljatelj s tem, da prilepi onoliko pisemskih znamk (mark) na golico (blanket) nakaznice. Tudi za poštne nakaznice iz Anglije opravljajo dotične pristojbine oddajatelji naprej; torej ne smejo oddajni poštni uradi za takšne poštne nakaznice pobirati nikakeršnih poštnin.
Za vročevanje poštnih nakaznic iz Anglije pobirati je iste vročnine, odnosno priznanilščine kakor za notranje poštne nakaznice.
4.	Za poštne nakaznice, katere se v Anglijo na pošto oddajö na Avstro-Ogerskem, uporabljati je golice določene za mednarodni promet.
Oddajatelj naj zapiše svoje ime in svoj priimek z adreso vred na kuponu, po tem na golici iznos, ki ga nakazuje, v goldinarjih in krajcarjih avstr. velj. s ciframi, goldinarje tudi s pismeni ali črkami, dalje polni priimek in vsaj začetno pisme imena adresatovega, odnosno njegovo trdko ali firmo, z natančno adreso njegovo ter naj pristavi deželo, kamer je namenjena nakaznica, namreč: „Anglija“. Kupon ne sme služiti v kako pismeno priobčilo.
Nakaznice o iznosih, ki so bili na Angleškem vplačani za adresate na Avstrijskem, izdaje Dunajski izmenjevalni poštni urad na posebnih golicah iz belega papirja, a v ostalem jih pošilja tako kakor notranje nakaznice dotičnim oddajnim poštnim uradom.
5.	Poštne nakaznice po telegrafu, po tem z zahtevom, da bi se vročile po ekspresu, ali pa s pripisom „poste restante“ niso dopuščene. Niti je dopuščeno priporočati jih ali jemati vzvratni list za-nje.
6.	Nakazani iznos mora se pri poštnem uradu namenišča vzdigniti zadnji čas v 12 mesecih po onem meseci, katerega je prejemni poštni urad izdal nakaznico. Ako se ne zgodi, odpravijo se nakaznice nazaj v ono ozemlje, v katerem so bilo na pošto dane.
7.	Ako se katera poštna nakaznica iz Anglije mora za adresatom v avstro-ogerskem poštnem področji kam dalje pošiljati, ker se je preselil, ni s tega povoda pobirati nikake nadaljšnje pristojbine. Ni vendar dopuščeno pošiljati jo za adresatom v kako drugo poštno področje zunaj avstro-ogerskega.
8.	Za izgubljeno nakaznico sme adresat s pismeno, vse podatke obseza-jočo vlogo pri poštni upravi one dežele, kamer je bila namenjena, zahtevati, da mu se izdâ dvojnik (duplikat). Gledé nakaznic iz Anglije v Avstrijo ima adresat gori omenjeno vlogo vpodati pri oddajnem poštnem uradu.
9.	Kadar gre za to, da se izplačilo kake poštne nakaznice ustavi, ali nje adresa izpremeni, odnosno da se vračilo iste oddajatelju napoti, treba je oddaja-telju obrniti se s pismeno, vse podatke obsezajočo vlogo, kateri je prav priložen prejemni list, na poštno upravo prejetnnega ozemlja, to je v Avstriji na c. kr. mi-nisterstvo za trgovino.
10.	V vseh ostalih odnošajih naj se uporabljajo določila, katera veljajo za notranji promet poštnih nakaznic.
Pino s. r.
N 1
J
.
Popravek.
V ukazu od 10. aprila 1885, razglašenem pod št. 54 v XXII. kosu t. Drž. zak-o nalezljivem šumečem prisadu pri govedih in o p rašičj em Šen u ah p šenu gre dodati v oklepajih Še naslednja kjekod po deželi znana imena teh dveli bolezni, namreč pri sumečem prisadu: kužna oteklina, črni ovČi<‘> kužna šumeča žabica, kužni sajevoc, podkožni sajevec, a pri pra' šičjem šenu: kužni in snetjavi pŠen, rudečica, Škerlatinka.