GLAS XLV1II - št. 91 - CENA 105 SIT Kranj, torek, 21. novembra 1995 ^Publika zmagala, ^ja razočarala Loka, 18. novem-tum". ^a košarkarskem jJJI« Loka 95 so slavili rW*!carJi Republike iz »stojne, ki so v finalu Cugali ekipo Heliosa ^."omžal (89:85). V tek-liho28. tre*je mesto je |?.a8»la domača ekipa btUt kava» U je z 80:79 ftt!?a.8ala razočaranje ^J'fja Idrijo. Tekmo SodnK?^^1 in Politiki * S. siiim; je Furlan J^h letih sem bil le ^nkrat v Ljubljani tde*e polanc, dvajset let $th J*p*d najvplivnej-Jupf°,litikov nekdanje *&VlaviJ<> Je *kokUub»'J - 70-1«. je w*mi , t*j priložnosti * l>l!2/w v W»w /* Go2?? 7>&ov&e /n za o>ČUNALl\///f/ PROGRAMI Digital Uye KRANJ - Labore, Ljubl)anska c,21, tel. 22 33 73 MgHallofltc Ho64/ 225-06011 mmmm Gorenjska £^ Banka Banka J posluhom VIŠJE OBRESTI ZA VEZANE VLOGE Creditanstalt že predlagala stečaj Predlog za stečaj Čevljarne Ratitovec Rešitev je ponudilo privatno podjetje Darmarles Železniki, vendar je posel padel v Kranj, 20. nov. - Banka Creditanstalt je kot največja upnica sodišču predlagala stečaj Čevljarne Ratitovec, kjer je 66 delavcev pred kratkim opozorilno stavkalo. Čevljarna Ratitovec je banki Creditanstalt dolžna 76 milijonov tolarjev, z njo pa se niso uspeli dogovoriti, čeprav je bila pripravljena celo na 70-odstotni popust in bi tako obveznost poplačali z manj kot 20 milijoni tolarjev. Direktor Lojze Bogataj, ki je v Ratitovec prišel pred letom dni, ko je imel 125 milijonov tolarjev dolga in medtem dolgove precej zmanjšal, je pomoč iskal pri zasebnem podjetju Darmarles Železniki. Gre za podjetje, ki sta ga ustanovila Marko Tršan in Darko Janžekovič, sicer glavni in finančni direktor sosednjega Alples Pohištva. Darmales je bil pripravljen dati 20 milijonov tolarjev posojila, če bi bilo vrnjenih 50 milijonov tolarjev, in če bi občina umaknila hipoteko nad premoženjem Čevljarne Ratitovec. Škofjeloška (nekdanja) občina je namreč pomagala Ratitovcu z 9 milijoni tolarjev, zategadelj je razumljiva, da je vknjižila hipoteko. V Darmalesu so si posel zamislili tako, da bi s takšno finančno operacijo v bistvu odkupili terjatve do Ratitov-ca, ki naj bi se v začetku prihodnjega leta zatekel v sklad za razvoj, kjer bi ga Darmarles odkupil. Skratka, posel je padel v vodo, kar j*e kot vse kaže dokončno potopilo Cevljarno. Poleg stečaja seveda obstaja tudi možnost prisilne poravnave, če bodo upniki oziroma sodišče tako odločili. Ker je bil poskus poplačila banke Creditanstalt zelo podoben prisilni poravnavi (glede na višino popusta) in ni uspel, je težko verjeti, da bi to uspelo na sodišču. Če bo šel Ratitovec v stečaj, bo verjetno prodan na dražbi in vodo tedaj se bo najbolje pokazalo, kako zanimivo je njegovo premoženje. Čevljarska industnja je nasploh pri nas v hudih težavah, zato je težko verjeti, da bi se Čevljarna Ratitovec še lahko pobrala sama. V Ratitovcu izdelujejo zaščitno obutev, ki je za tretjino dražja od konkurence, saj ta izdeluje lepljeno, v Ratitovcu pa jo šivajo, kar je sicer kvalitetnejša izdelava. Tudi tekoče poslovanje je namreč v izgubi, v letošnjih prvih desetih mesecih je znašala 18 milijonov tolarjev. Žiro račun Ratitovca pa je blokiran že od leta 1993. • M.V. t«g^<^.Y.-MffiriM(riri^^ V petek dan odprtih vrat 40 let kranjske porodnišnice Kranj, 21. novembra - Novembra 1955Je v Kranju na Gašteju začela delovati prva kranjska porodnišnica. Do konca leta je v njej prijokalo na svet 130 novorojenčkov, naslednje leto pa že skoraj tisoč. Okrogli jubilej bodo v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo v Kranju konec tedna proslavili z dnevom odprtih vrat. V petek, 24. novembra, bodo že dopoldne odprli vrata za vsakogar, ki si želi ogledati porodnišnico, v kateri se na leto rodi 1400 novih Gorenjcev in Gorenjk.Ob 13. uri bodo Eriredili slovesnost, na katero bodo povabili tudi prvo osebje ranjske porodnišnice. Na Gašteju so med drugimi začeli tudi zdravniki porodničarji dr. Srečko Rainer, dr. Vida Košmelj in žal že pokojni prim. dr. Igor Veter. Povabili bodo gaštejsko "prvorojenko" Mojco, poročeno Vindiš (rojeno novembra 1955), in njeno mamo Francko Počkaj, pričakujejo pa tudi najbolj znane novorojence kranjske porodnišnice, Logarjeve četverČke iz Škofje Loke. • D.Z.Žlebir Novaku Jenkova nagrada Kranj - Na tradicionalnem srečanju slovenskih pesnikov v kranjskem Prešernovem gledališču so Jenkovo nagrado za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let podelili pesniku Borisu A. Novaku. Žirija v sestavi Svetlana V zbirki je enainštirideset Makarovič, lanskoletna pesmi zadnjega obdobja, Jenkova nagrajenka, Evald pri mnogih pa je pesnik Fiisar, predsednik DSP, uporabil pesniške oblike, Veno Taufer, Darja Pavlic ritmične obrazce iz kla- in Vid Snoj je Borisu A. Novaku Jenkovo nagrado podelila za pesniško zbirko Mojster nespečnosti. Pesniško zbirko "te sične, pa tudi pri nas manj znane pesniške delavnice (kontinuirani sonet, repati sonet, dvojni sonet, vilane-la in druge), med njimi tudi nekatere prvič uporabljene knjige sanj, po sledi vseh v slovenskem jeziku. Zara pesniških oblik'* je Boris di tega je avtor zbirki dodal A. Novak izdal letos pri tudi krajšo razlago pesniš« založbi Mladinska knjiga, kih oblik. • Lea Mencinger Na avstrijskem Koroškem Na deponijo le ostanki od ostankov Če nekoliko karikiramo, so smeti ali vsaj smetišča na avstrijskem Koroškem prijaznejša kot pri nas. Ob doslednem ločenem zbiranju odpadkov končajo na deponiji le ostanki od ostankov, ostalo gre v predelavo. Tinje - Radovljiški župan, občinski svet in Komunala Radovljica so v petek povabila na ogled deponije v Tinjah in sortirnice v Vogljah občinske svetnike, člane od-r bora za prostorsko urejanje, % predstavnike nekaterih kra-II jjevnih skupnosti ter blejske m bohinjske občine... Udeleženci (v napol praznem avtobusu i ih je bilo le 25) so lahko videli, da dobro urejeno odlagališče ni "ekološka bomba", ki bi se je vsi že vnaprej branili, kot se to kaže pri nas. Ob doslednem ločenem zbiranju odpadkov (kazni za kršitelje so 30.000 šilingov) gre pol odpadkov prek sortirnice nazaj v industrijo, ostale pa odpeljejo na deponijo. (Več na 3. strani) • CZ. XX, stoletje, čas Slovencev Kranj - V Prešernovem gledališču Kranj bo danes, v torek, ob 19. uri prireditev ob izidu knjige Slovenska kronika XX. stoletja. Na prireditvi o slovenski zgodovini, pri- Eravila jo je Nova revija, odo sodelovali: zgodovinar dr. Marjan Drnovšek, Jože Šlibar, Rudi Šeligo ter dramski igralec Roman Končar. Nastopili bodo tudi glasbeniki Glasbene šole Kranj. Gorenjski glas na obisku v Sort STRAN 6 V Dftom Prodaja tekočih in trdih goriv telefon 064 77 081 064 53 429 486/66 že od 123.098,00 SIT ali 8.681.00 SIT mesečno! Tel./Faz: 064/ 22 19 4* Tel. 79-30 Hf*AltllAl KURILNO OLJE UUUUNv" PO NIŽJIH CENAH NAROČILA: skladišče Medvode tel.:061/611-340, 611-341 B.S. Radovljica tel.:064/715-242 NAROČILA SPREJEMAMO 24 UR NA DAN NI ZIME ZA ESKIME ESKIMO EXACT.M+S SLOVENIJA IN SVET Kdo bo slovenski veleposlanik v Rimu Bo Bekeš Kosinov naslednik Ljubljana, 21. novembra - Ko se je veleposlanik Slovenije v Rimu Marko Kosin vrnil v Ljubljano, ima Slovenija v Rimu odpravnika poslov. Za Kosinovega naslednika se pojavlja več kandidatov: Ivo Vajgl, naš veleposlanik v Skandinaviji, Štefan Cigoj, ki je bil veleposlanik pri Svetem sedežu, in povsem novo ime v diplomaciji, Peter Bekeš, funkcionar Združene liste socialnih demokratov. Slednji naj bi bil najresnejši kandidat, njegova kandidatura pa povzroča različne komentarje. Bekeš je sedaj profesor na Visoki upravni šoli v Ljubljani, na volitvah leta 1990 pa je bil izvoljen za poslanca takratne skupščine. Bo Žitara vas rešena Mešano podjetje IPH v Žitari vasi še ni rešeno. O rešitvi je bilo zadnje čase veliko pogovorov, med drugim so se o usodi tega mešanega podjetja, ki je za Slovence na Južnem Koroškem zelo pomembno, pogovarjali tudi predstavniki Slovenske gospodarske zveze iz Celovca in državni sekretar za industrijo dr. Vlado Dimovski, državni sekretar za Slovence po svetu dr. Peter Vencelj, direktor sklada za razvoj Uroš Korže in generalni konzul Slovenije v Celovcu Jože Jeraj. Sklad naj bi novi firmi IPH odobril za 7 milijonov šilingov sredstev, kar so na Koroškem razlagali različno. Eni trdijo, da so bila dogovorjena nepovratna sredstva, drugi pa so to razumeli kot posojilo, ki naj bi bilo dano pod izredno ostrimi pogoji. Koroški Slovenci so prepričani, da je rešitev IPH predvsem naloga slovenske države. Madrid, Pariz, Moskva Slovenija je zadnje dneve skušala dobiti naklonjenost za podpis asociacijskega sporazuma z Evropsko unijo. Zunanji minister Zoran Thaler je bil gost španskega zunanjega ministra Solane. Ta mu je kot predstavnik {>redsedujoče države v Uniji zagotovil podpis do konca eta, do takrat pa naj bi se dogovorila tudi Ljubljana in Rim. Razumevanje za Slovenijo je izrekel tudi francoski predsednik Chirac, ki je v Parizu sprejel slovenskega predsednika Milana Kučana. Zunanji minister Zoran Thaler pa je končal uspešen obisk v Moskvi. Pogovarjal se je z ruskim zunanjim Kozirjevim, ki je ponovil vabilo za obisk slovenskega predsednika Kučana v Moskvi. Naš {>redsednik naj bi obiskal Moskvo v začetku prihodnjega eta. Rusija je vedno pomembnejši slovenski gospodarski partner. Menjava se že približuje 600 milijonom dolarjev. Visok obisk iz Vatikana V Sloveniji je bila na obisku visoka delegacija Vatikana pod vodstvom patra Tuccija. Med obiskom so uskladili program obiska svetega očeta v Sloveniji med 17. in 19. majem prihodnje leto. Vatinakska delegacija je v spremstvu naših najodgovornejših za obisk, notranjega ministra Andreja Štera in pomožnega škofa Alojza Urana obiskala vse kraje, ki jih bo obiskal papež. Vatikansko delegacijo, ki se je udeležila tudi zasedanja Slovenske škofovske konference, sta sprejela tudi predsednika republike in vlade Milan Kučan in dr. Janez Drnovšek. • J. Košnjek Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Hišna številka - VIBROSER Tudi tokrat se splača zelo natančno prelistati današnji Gorenjski glas in v njem poiskati dva podatka, natisnjena v "črni zvezdici":!.: neko gorenjsko naselje (in ulico v njem, če je v naselju uveden ulični sistem) ; 2.: številko. Oboje skupaj sestavlja hišno številko, kije tokrat srečna hišna številka in družini, ki na te} številki stanuje, prinaša nagrado ■ VIBROSER podjetja Yanni Trade Ljubljana v vrednosti 20.000 tolarjev.Hišna številka je izbrana popolnoma naključno z ločenima ireboma vsakega od obeh podatkov, U katerih je sestavljena, in lahko pomeni npr. večdruiinsko stanovanjsko hišo ah blok (ali celo stolpnico), lahko je v naselju ali ulici več enakih začetnih hišnih številk z dodatki (a; b; c ...), Zato nagradna igra, ki poteka enkrat tedensko v torkovem Gorenjskem glasu, terja nekaj hitrosti: tisti, ki prvi najde svojo hišno številko, objavljeno po navedenih pravdih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/223 -111, prejme VIBROSER. Nekdo s srečnega naslova nas mora poklicati najkasneje do jutri, srede, do 14. ure - dvajsettisoč tolarjev vredni VIBROSER pa prejme seveda le prvi, ki nas s srečne hišne številke pokliče. V petek preberite, kako je bilo v tem krogu nagradne igre Gorenjskega glasa "S hišno številko vsak teden en VIBROSER za srečno gorenjsko družino." Kajti: VIBROSER je prijetna kombinacija toplote in masaie ter je originalni slovenski izdelek, Id je tudi patentiran. VIBROSER vzpodbuja krvni obtok, kroženje timfe, sprošča utrujene in napete mišice, pomirja živčno napetost • torej je VIBROSER pripomoček za vsako moderno gorenjsko druii' no, saj blati tegobe sodobnega načina življenja. vibroser Državni zbor sprejel nacionalni program izgradnje avtocest Program, težak skoraj 2 milijardi dolarjev Podtabor i* V programu gradnje do leta 2004 so tudi odseki Vrba Podtabor - Kranj vzhod. Ljubljana, 21. novembra - Poslanci državnega zbora so konec preteklega tedna sprejeli nacionalni program izgradnje avtov cest v Sloveniji do leta 2004. To je projekt stoletja, kot ga mnogi imenujejo, saj bo takrat Slovenija notranje medsebojno povezana, priključena pa bo tudi na soseščino oziroma na evropske tranzitne koridorje. Nacionalni program izgradnje avtocest obsega 48 odsekov, večinoma na smeri vzhod -zahod, deloma pa tudi na smeri sever -jug oziroma smeri Karavanke - Obrežje. ,rnivec, crnivec Projekt, deloma financiran z domačim denarjem, deloma pa s tujimi posojili, ki obsega 491 kilometrov cest, je težak nad 1,8 milijarde dolarjev. Cene so vzete konec leta 1993, po ocenah pa gredo lahko navzdol ali navzgor do 10 odstotkov. Dokončanje avtoceste od Karavank do Obrežja na slovenskohrvaški meji je v nacionalnem programu, vendar naj bi prišla na vrsto po letu 2000, le izjemoma, če bodo graditev trase med vzhodom in zahodom potekala v redu in bo denarja dovolj, lahko pridemo nu °J vrsto prej. Na gorenjski avtocesti ^ nacionalnem programu štirje odsej* Odsek Vrba - Črnivec je dolg 7,5 ^ metra, stal pa naj bi dobrih 36 milij°J?j dolarjev, odsek Črnivec - Podtabor W kilometra) naj bi stal blizu 20 milij0^ dolarjev, odsek Podtabor - Naklo (*J kilometra) dobrih 10 milijonov dolajl in odsek Naklo - Kranj vzhod, ki je d.J 8,7 kilometra, blizu 9 milijonov dolarp • J. Ko& Družbeni pravobranilci ostanejo Državni zbor je pretekli teden sprejel zakon o družbenem pravobranilcu Republike Slovenije. Leta 1974 smo uvedli družbene pravobranilce samoupravljanja kot institucijo varstva družbene lastnine in samoupravnih pravic. Ker lastninjenje še ni končano in v določenih segmentih družbena lastnina še vedno ostaja, je potrebno njeno varstvo. Družbeni pravobranilci tako ostajajo še naprej kot samostojni državni organi. Njihova funkcija bo končana, ko bodo zaključeni vsi sodni postopki, ki sedaj potekajo ali so začeti na pobudo družbenih pravobranilcev. Kaj bo z referendumi Ustavno sodišče še ni odločilo Ljubljana, 21. novembra - Kot kaže, napovedanega referenduma za predčasno zaprtje jedrske elektrarne Krško ne bo. Državljani Slovenije naj bi glasovali 24. decembra, vendar so se v liberalni demokraciji in ekološkem forumu odločili, da se bodo o referendumu odločali šele po temeljiti Eroučitvi vseh posledic predčasnega zaprtja rške jedrske elektrarne. O ustavnosti in zakonitosti pobude razpis referenduma o sprejemu zakona, ki bi revidiral državljanstva, podeljena po 40. členu, pa ustavno sodišče še ni razsodilo. Za mnenje ga je zaprosil državni zbor. Predvsem mora ustavno sodišče razsoditi, kdaj sme v tem primeru izreči svojo sodbo: ali lahko že takoj, ko je dana pobuda za zbiranje podpisov za referendum, ali potem, ko je že zbraih potrebnih 40.000 podpisov. • J. K. Akademiki pisali slovenski javnosti Kam, Slovenija Ljubljana, 21. novembra - Izvršilni odbor Slovenj akademije znanosti in umetnosti je v pismu slovenski javno*,. napisal, da smo v letih 1990 in 1991 ustvarili svojo državo zagotovili mednarodno priznanje. Zdaj, ko poskušamo wf državo še bolj utrditi in osmisliti, pa se marsikje z?PJetg, zaradi naših notranjih slabosti in vojne v naši bližini 1 spremenjenih in hitro spreminjajočih se razmer v svet • ugotavljajo akademiki. Vojna v BiH se približuje čeprav je do miru verjetno še dolga in težavna pot, vendar diplomatskega zakulisja "velikih" že prihajajo ideje, da bi0 vrnili tja, od koder smo se z veliko volje in sreče re^"L^ kamor se nočemo več vrniti, kar moramo takoj odločb zavrniti. Naš dialog z Evropo se je obetavno začel, sedaj P zaostajamo na poti v Evropsko unijo. Zunaj EvroP prihodnosti pa bosta naša nacionalna samobitnost samostojnost še bolj ogroženi. Zato naj slovenska javn0 stori vse, da bomo pot, ki smo jo začeli s plebiscitarno voljo bojem za svojo državo, nadaljevali in končali. • J.K. in]' Nocoj v Prešernovem gledališču Stoletje Slovencev Kranj, 2L novembra - Izjemno knjižno delo, Slovenska kronika 20. stoletl*' ki jo je izdala Nova revija, bo predstavljena tudi v Kranju. Dramski Roman KonČar, zgodovinar dr. Marjan Drnovšek, Jože Shbar in Rudi šeWr bodo predstavili knjižno novost, ki govori o 20. stoletju kot času Slovencev'J pove, od kod prihajamo, kje smo in kam gremo. Predstavitev bo drevi ob B. uri v Prešernovem gledališču, na njej pa bodo sodelovali tudi glasben1*' Glasbene šole iz Kranja. Srečanje v Kranju omogoča Mobitel. • JJC. \ % Si \ Ni L*1 *l Ni S k to bilt, !Vet i k STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVI Obvestila, vabila Liberalna demokracija Slo- venijevabi danes, 21. novembra, ob 19. uri v Hotel Park na Bledu, kjer bo na javni tribuni minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber govoril o trenutnem položaju v slovenskem šolstvu, novi šolski zakonodaji in prihodnosti slovenskega šolstva oziroma evoluciji in ne revoluciji v šolstvu. Občinski odbor Socialdemokratske stranke Železniki vabi v soboto, 25. novembra, ob 19. urina javno tribuno v kinod-vorano Železniki. Gost večera bo predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije Janez Janša, v kulturnem programu pa bodo sodelovali pevci mešanega zbora iz Stra-žišča in Zupanove harmoni-karice iz Mengša. • J.K. Zeleni Kranja Cena naj varuje kmetijsko zemljo Kranj, 21. novembra -Zeleni Kranja imajo v občinskem svetu en mandat. Želijo sodelovati konstruktivno in opozarjati predvsem na nerešene okoljevarstvene teme. Nekatere od njih so povezane s finančnimi sredstvi, zato so Zeleni za sprejem proračuna, ki ga pa je župan umaknil. Zeleni so letos predlagali izgradnjo Trim steze v okolici Kranja, saj je bila prejšnja zaradi gradnje avtomobilske ceste odstranjena. Dali so {>obudo za inšpekcijske prevede vseh prodajaln v kioskih (tržna, sanitarna, urbanistična in inšpekcija za delo), če imajo dovoljenja za obratovanje, vendar so odgovorili, da splošen pregled zaradi pomanjkanja inšpektorjev ni mogoč, lahko pa prijavijo posamezne primere. Predlagali so povišanje sorazmernega deleža za komunalno ureditev z 20 na 100 odstotkov, kar naj bi bila dodatna zaščita kmetijske zemlje pred gradbenimi posegi. Zeleni so na zadnji seji predlagali obvezno ločitev sedanj in in prihodnjih kolesarskih stez od cestišč s stebrički ali zelenim pasom, kar bi tuzdi preprečevalo parkiranje na kolesarskih stezah. To se že dogaja na Bleiweisovi in Ža-garjevi cesti. V odloku o javnem redu in miru so Zeleni s pripombami poostrili odgovornost lastnikov psov, ki onesnažujejo okolico. Pred šole, vrtce in večja otroška igrišča naj se namestijo tudi table Prepovedano za pse. Žal vodijo ljudje pse na sprehod celo na pokopališče. Na pobudo za obnovo Zupančičeve ceste pa še ni bilo odgovora. Na cestišču je še makadam, je v obupnem stanju, na njej pa vlada popoln kaos. • J.K. Eni hvalijo, drugi grajajo Liberalna stranka ugotavlja, da je zgodbe o uspehu konec, in da se položaj Slovenije drastično slabša. Edini odgovor države je privijanje davčnega vijaka. Za to naj bi bili krivi Združena lista t. i. socialdemokratov in Drnovškovi anarholiberali, ki imajo v rokah ključne gospodarske resorje, so zapisali. Soodgovorne so tudi opozicijske stranke, ki so skupaj z vladajočimi strankami sprejele vse zakone in oktobra leta 1992 tudi sedanjo privatizacijo. Interpelacija zoper Tajnikarja je predvolilni manever, s katerim naj bi dobili ali potrditev svoje politike ali pa se bodo umaknili iz vlade in odgovornost prevalili na krščanske demokrate. Zeleni Slovenije poudarjajo, da gre pri izbrusu njihove stranke iz registra strank za politični manever. Sedaj samo se čakajo, kdaj jim bodo zapečatili premoženje. Zeleni so s tem seznanili ustrezne evropske institucije. Zeleni se tudi zavzemajo za predčasne volitve Združena lista socialnih demokratov je za sprejem proračuna, saj je nepopoln proračun boljši kot nobe-nedn. Kongres stranke bo 25. in 26. novembra v Slovenj Gradcu. Pravijo, da bo to impozanten dogodek, na katerem se bo zbralo 250 dele- tatov in 150 gostov, med aterimi jih bo 50 tujih iz 16 držav. Pred kongresom je bilo 120 prireditev, na katerih je sodelovalo nad 10.000 članov, simpatizerjev in drugih janov. Nacionalsocialna v^ je sporočila, da se njenoj dsednik Matjaž Gerlan «JJjj iz politike. Sam Gerlanc Pjjp povedal, da ga je delo utfu jj da so deležni groženj ^ ji notranje ministrstvo *jjo sporočilo, kaj je z regisu^l njegove stranke, ^ib*^ demokracija sprejema p0^ $ :e tega dejan a. / ^ )S, ki so podpisali zJU referendum, naj bi P%j0 ekološkega foruma, da referendum za zaprtje Je ^ elektrarne Krško izved&jjr, tem ko bodo znane vse V $ dice tega dejanja-LDS za umaknili. Socialdemo^V stranka Slovenije graj3 miera Drnovška, kei\ je dolgo odlaša z odločitvi« de ministra Tajnikarja. & J zato, da bi problem V° \ j! Premier še ni reagij* P početje poslanca 0?$$ se je igral s tipkami nem zboru. Demo?'$ stranko Slovenije skrbi v d lizacija države. Temu ^ moremo zoperstavljati i ^jj jenjem države, ampak z organiziranostjo in ena* /m nim razvojem. Posebej ^v* strukturno mora biti ^ enakomerno urejena. $ ki krščanski demokraj« * M da se glede Cefte se $ pojavlja veliko napa^n ^ zlag. Vključitev ne b° n rfP katastrofa, seveda # P*^ naša država sprejeti zaščitno politiko. • JJk' S s S S S N s $1 ___/ k.t' .1___11 i______i.iu. ii.i_____t_*„ v _»_:_!. 1__w___:____c.~:-_ c:- n.^.tii Sedet. . ,.M9 i\rt, Kranj / lutu rodietie utLU - l lk, iisk časopisov m revij, Ljumjana / uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova i, tuanj, leieion;: uo p" Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 105,00 SIT Gorenjci ogledovali deponijo in sortirnico odpadkov na avstrijskem Koroškem Prijazne smeti na senčni strani Alp letniki niso odkrili Amerike, na "lastne oči" pa so videli, kako v praksi izgleda to, za kar se zavzemajo tudi v tokovnih krogih na Gorenjskem. Ob doslednem ločenem zbiranju in predelavi dobršnega dela odpadkov tudi deponija, kjer končajo ostanki od ostankov, ni bav-bav, ki bi se ga vsi že vnaprej bali in branili.. h*. Ko smo še žulili šolske SjZi^.80 nas nekateri socialistični teor-Podučevali, da kapitali-tospekf ,ma nobene tudi na Gorenjskem, še zlasti na območju nekdanje radovljiške občine. Prvi pogoj je dosledno ločeno zbiranje odpadkov, drugi je ureditev deponije po sodobnih tehnoloških in ekoloških merilih in izgradnja sortirnice, ki ji v »tjjV** je ob profesorjevih gorenjskih načrtih pravijo ^kaB,«r,|d ponorčeval, češ: center za ravnanje s komu-fasltei!!* em nuna noDene nalnimi odpadki ali kratko ^Sijj ' v kaPitaIizmu že Počei: J5 m ne vedo> Ml Di še He 3'5-eprav teh besed le Jemati dobesedno, pa tjj5IyCa> da so naši kapita-fted 8°8edie v marsičem ^«aiTSVn da i? zdaJ mrnil mo Mvrgli socia-se oklenili ''gnilega kitama", poskušamo do-fiva * tudi na področju - Ja s komunalnimi in cero". Lastniku pol milijarde šilingov, okoličanom pa mč Deponija v Tinjah je ena izmed štirih na avstrijskem Koroškem in je po urejenosti (kategorizaciji) med vsemi na prvem mestu. Od Klopinske-ga jezera je oddaljena pet ima več kot dvajset. Ob tem, da odvaža "ostanke ostankov" na deponijo v Tinjah, je njegovo družinsko podjetje, ki ga vodi, pred štirimi leti postavilo v Vogljah sodoben obrat, v katerem že tako ločene odpadke še dodatno sortirajo, jih stiskajo in kot zacijo, v katero so speljane vode, redno nadzirajo. Obrat ima svoj laboratorij, je pa tudi pod redno kontrolo zunanjih služb. Da življenje ob sortir-nici in skladišču za začasno hrambo posebnih in nevarnih odpadkov za okolico ni nevarno, najbolje dokazujejo Adolf Gojer 4 i % 'A 4 A Prav to Je kilometrov, približno toliko sprotovala ji je le peščica Jvet ta!ja2^fc 08 80 župan m tudi od Velikovca, od Drave posameznikov, ki pa spričo !»vn0 a°vljiske občine ter je vsega en kilometer. Zgra- velikega javnega interesa ni *Ud.0v..PoaJetje Komunala dili so jo pred šestimi leti za imela možnosti, da bi prepre-5? •trojfc «V V**^ povabila potrebe olcoli sto tisoč pre- čila uresničitev načrtov ah da fl^^*0vn* ogled deponije v bivalcev in za dobo petind- bi jih upočasnila. Deponija je, TOijn avstrijskem Koroš- vaj set let, glede na prostorske kot smo slišali, grajena po ^jjL^°ri»™ice odpadkov v možnosti pa bo omogočala sodobnih tehnoloških in eko-Vogljah vse občinske odlaganje odpadkov še pre- loških merilih. Dno je zavarovano z nepropustno folijo, izcedne in meteorne vode so ločene. Del izcednih voda porabljajo na deponiji, ostale pa odvažajo. Na deponijo le ostanek od ostankov Ker so na Koroškem, podobno pa tudi že drugod v * - -«»# -----___«1! t V____ Gojerjeva sortirnica v Vogljah sekundarne surovine prodaja- J'o industriji. Pa ne le to! 'ostavil ie tudi skladišče za začasno hrambo posebnih in nevarnih odpadkov (barv, lakov, akumulatorjev, indus- Gojerjevi sami. Stanujejo namreč sredi obrata, v stavbi, v kateri so tudi poslovni prostori, garaže za vozila in drugo. Avstriji, uveljavili ločeno tnjskih odpadkov...), odkoder Kazen 30.000 Šilingov zbiranje odpadkov, že prej jih potlej, ko se jih nabere izločijo papir, steklo, plasti- dovolj, odpeljejo v sežigalni- ko, pločevinke in posebne co na Dunaj, odpadke in pripeljejo na deponijo pravzaprav le "ostanek ostankov" ali le tisto, kar ni možno predelati oz. ponovno uporabiti v industriji. Ob doslednem ločenem zbiranju odpadkov je sestava odpadkov, ki končajo na Pol na deponijo, pol v sortirnico Od skupine količine odpadkov, kolikor jih "naredijo" gospodinjstva in podjetja na območju, ki ga pokriva pod- » člane odbora za Ctotsko urejanje, prednike blejske in bo-,?*Ve občine, s katerimi JEN rešujejo problem Cj«anja odpadkov, neka-ih! ob*ane, ki najbolj na Vi Laj pak bili že T"!6' w so bi tonaj0,toženi, da stvari ne a"Uip» -Je ne razumejo. Sriklniki" niso odkrili I^akJl •* videli Pa so, kako Hov*gleda to, za kar se v nih krogih zavzemajo ni cej dlje. Lastnik zemljišča je grof, ki prejema na leto za 70.000 kvadratnih metrov zemlljišča pol milijona šilingov odškodnine, medtem ko bližnji lastniki zemljišč in stanovalci ne prejemajo nikakršne odškodnine ali rente. Najbližja hiša je od deponije oddaljena dvesto metrov, do strnjenega naselja pa je okoli petsto metrov zračne črte. Z deponijo upravlja zveza (več kot dvajsetih) občin, ki je koncesijo za upravljanje podelila podjetju ASA, katerega večinski lastnik je francoska družba. Ko so deponijo gradili, ni bilo večjih nasprotovanj. Ali pač! Na- deponiji v Tinjah, bistveno JetJe 9°^, približno polovi- drugačna od tega, kar vsa- co odpadkov odpeljejo na kodnevno "požirajo" gor- deponijo, ostalo polovico, ki enjske deponije. In ob vsem i° sestavljajo papir, steklo, tem tudi "bav-bav', . tovali z vsemi možnimi meto- Vogljah. Sortirni delavci, ki - Kot smo slišali, so na avstrijskem Koroškem in drugod v Avstriji pri ravnanju z odpadki približno petnajst let pred Slovenijo, ki je doslej na tem področju naredila zelo malo. V Avstriji imajo sežigalnice, kompostarne in predpisano ločeno zbiranje odpadkov, ki ie tudi prvi pogoj za ureditev takšne deponije in sortirnice, kot smo jo videli v Tinjah in v Vogljah. Gospodinjstva in tudi vsi ostali že na izvoru li deponija ni več plastika pločevinke in poseb- lo5ujejo steklo, plastiko, plo-r*i ki bi mu naspro- g odPadkl' Pa v sortirnico v &vi^e> papir/biološkeT in Prodira tudi v Slovenijo &]>r£jL*?0Jer Je skupaj s svojim sorodnikom Sergejem ■iQve»tiim ustanovil podjetje Publicus, ki Ima sedel v vf Podjetje, v katerem ima Gojer 80-odstotni Sluijt Se na območju Kamnika, Postojne In dela Pa. ttuft** & ukvarja z odvazanjem odpadkov, začenja jy kompostiranjem rastlinskih odpadkov. ItŽS^^ju odvažajo "ostanek ostankov" jVcrat na mesec »°v» kfVStr^s^em Koroškem odvažajo ostanke odpad-*nlLS J° na deponijo, različno: na podeželju samo P^4en^,na v mestih bolj pogosto. Na tri ljudi tho JrloUine ena 120-lltrska posoda (kanta), smetar-Wkt"J*Jo od konte. Na območju nekdanje rodovi-Poletni e odvažajo odpadke enkrat tedensko (v Štiri ^ristični sezoni celo dvakrat), ena kanta pride ^thou ****** smetarlno pa jim zaračunavajo po številu 1 pQiL.$osPodinjstva. V Komunali že razmišljajo, da bi odpadke le na vsake dva tedna In n«rati tod smetarino znižali za 40 odstotkov. dami, kar jih premore človeška domišljija. Deponija v Tinjah izgleda kot lepo urejen objekt, na katerem sploh nimaš občutka, da si na smetišču. Smradu skoraj ni čutiti ali zasmrdi le občasno. Ob tem, ko je sprednji del deponije, na katerega odlagajo "ostanke ostankov" odprt, je zadnji del že ozelenjen in posajen z drevesi, med katerimi so tudi že precej velika. Cena deponiranja je dva tisoč šilingov za tono, medtem ko je, kot smo slišali, v Ljubljani dva tisoč tolarjev. V bližini (petnajst kilometrov proč) je tudi kompostarna, kamor vozijo rastlinske oz. biološke odpadke. Po njihovih izkušn povedano mimogrede - zaslužijo nekaj manj kot dva tisoč mark na mesec, že tako ločene odpadke še dodatno sortirajo. Približno desetino odpadkov potlej odpeljejo na deponijo v Tinjah, ostale pa embajlirajo - stisnejo in povežejo v nekakšne bale. Polovico tako pripravljenih odpadkov prodajo predelovalni industriji v Avstriji in tudi v tujini, drugo polovico pa kot pomemben energetski vir ponudijo sežigalnicam oz. pečem. Če ie zdaj razmerje med odpadki, ki sodijo na deponijo, in med tistimi, ki jih odvažajo na sortirnico, približno 50 : 50, težijo k temu, da bi v prihodnje delež papir, posebne odpadke. Kdor tega ne spoštuje, ga lahko doleti kazen v znesku 30.000 šilingov (več kot 36 tisoč tolarjev). • C. Zaplotnik GORENJSKA OD PETKA DO TORKA AMZS Pri AMZS so te dni opravili 19 vlek in 16 pomoči, najdlje so se peljali v Ivančno Gorico. GASILCI Kranjski gasilci so ustavili nekontrolirano kurjenje električnih kablov v Dinosu v Zarici, iskali so osebo, ki naj bi zaradi družinskega prepira skočila v Savo, vendar so jo pozneje policisti našli skrito v grmovju, sprožil se je tudi požarni alarm v Les-nini na Primskovem, ver-jetno zaradi izpada elektrike. V župnišču v Trbojah so odpirali vrata, na Krajevni poti 5 v Stra-žišču pa so pomagali stanovalcem hiše, v katero je treščila vodna strela. Jeseniški gasilci so preverili prisotnost plina v kanalizaciji na Kosovi 2 in ugotovili, da te prisotnosti ni, 2-krat so z rešilcem prepeljali poškodovanca iz železarne, izvlekli vozilo iz potoka na Hrušici, skupaj s še nekaterimi prostovoljnimi gasilskimi društvi pa so pogasili požar drvarnice in senika na Mostah pri Žirovnici. Sanirali so tudi izlitje olja iz avtobusa (pomagali so tudi gasilci Kr. Gore) ter imeli gasilsko stražo v jeseniškem gledališču. NOVOROJENČKI V Kranju se je rodilo 15 otrok, 11 dečkov in 4 deklice. Najlažja deklica je tehtala 2.850 gramov, najtežji deček pa kar 4.950 gramov. Na Jesenicah so se rodile 3 deklice, mejni teži 3.500 in 3.100 gramov. URGENCA Na internem oddelku Bolnišnice Jesenice so imeli 34 urgentnih primerov, na pediatriji 19, na kirurgiji 82, na ginekologiji pa 15. TELEKOM V preteklih dneh so pri Telekomu v javni telefonski promet vključili novo digitalno centralo na Koroški Beli, v KS Vodovodni stolp v Kranju za so zaključili z deli rekonstrukcije in razširitve telefonskega omrežja. V petek pa bo svečana otvoritev nove digitale telefonske postaje z digotalnimi integriranimi storitvami (ISDN centrala) za področje Kranja. jah se splača deponijo delati deponijskih odpadkov zmanj le za območje, ki ima najmanj šah_na vsega 30 odstotkov 80 tisoč prebivalcev. Odpadke sortirajo in jih prodajajo industriji Pomembna osebnost v av-strijskokoroški "usodi" komunalnih odpadkov je Adolf Gojer. Mož, ki dokaj dobro govori slovensko (izhaja iz Dobrle vasi), je namreč že pred tridesetimi leti zaslutil, da so smeti lahko tudi dober posel. Najprej je smeti odvažal na deponijo s traktorjem, potlej si je kupil tovornjak, 1974. leta je nabavil prvo smetarsko vozilo, danes jih Ko so se Gojerjevi odločili, da postavijo obrat v Vogljah, so zelo hitro, v vsega nekaj urah, dobili ustrezno dovoljenje, pa tudi okoličani jim pri tem niso nasprotovali. Ker je obrat vsega pol kilometra oddaljen od reke Drave in tristo metrov od prvega objekta (gostilne), so bile zahteve pri gradnji ostre. To še posebej velja za skladišče posebnih in nevarnih odpadkov. Klet skladišča je en sam lovilni bazen, ki je prav toliko velik kot skladišče in za katerega so jeklo posebej pripeljali iz Nemčije. Kanali- SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Občinski odbor SDSS Radovljica prireja JAVNO TRIBUNO z naslovom za več demokracije v Sloveniji IN USTANOVNI SESTANEK krajevnega odbora SDSS KROPA. Gost večera bo podpredsednik SDSS g. dr. Miha Brejc. Javna tribuna bo v petek, 24. 11. 1995, z začetkom ob 19. uri v sejni sobi SINDIKALNEGA DOMA v KROPI. Vljudno vabljeni! POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S MKitTVDM, SPODNJA USNICA «1 Množična občila in mi Jesenska Mediana '95 LJubljana, 21. novembra - Slovenke oziroma Slovenci dnevno 3 ure presedi-mo pred TV sprejemniki, dobre Štiri ure in pol namenimo poslušanju različnih radijskih programov, 10 minut posvetimo branju različnih časopisov in revij, 20 minut pa prebiranju dnevnega časopisja - to je le ena od ugotovitev iz Mediane, raziskave branosti, poslu-šanosti in gledanosti množičnih občil v Sloveniji. Včeraj je Inštitut za raziskovanje medijev predstavil že osmo, "jesensko" Mediano '95, saj raziskavo izvaja vsake pol leta. Za tokratno Mediano je 90 anketarjev septembra in oktobra obiskalo 3033 naključno izbranih Slovenk in Slovencev, anketa je zajela 202 medijski enoti: 7 dnevnikov, 31 poltednikov in tednikov, 80 štirinajstdnevnikov, mesečnikov in dvomeseč-nikov, 46 radijskih postaj in 38 televizijskih postaj. Po podatkih, objavljenih v Mediani, dosega npr. prvi program TV Slovenija 60-odstotni delež od vseh slovenskih TV programov (22 odstotkov TVS 2,8 odstotka Kanal A, itd.) - ob tem, da kar eno tretjino celodnevnega spremljanja TV programov odpade na tuje pro-grame (hrvaške, avstrijske, satelitske). Med radijskimi postajami je najbolj poslušan drugi program Kadia Slovenija pred prvim programom istega radia, na tretjem mestu le mariborski radio in četrti Murski val (zmagovalec letošnjega festivala radijskih postaj, ki je potekal v Kranjski Gori). Od leta 1990 se je ponudba tiskanih množičnih občil, radijskih in TV programov v Sloveniji podvojila. Novi mediji so si izborili glede branosti. poslušanosti in gledanosti več kot eno petino tržnega deleža - že pred koncem leta pa se z začetkom oddajanja dveh novih TV programov pravi vrvež se obeta. Stanovanjski sklad Določili občinske deleže Radovljica - pogajalci blejskega, bohinjskega in radovljiškega občinskega sveta so se dogovorili za deleže občin v stanovanjskem skladu (nekdanje) radovljiške občine, ki pa jih morajo zdaj potrditi še občinski sveti posameznih občin. Če bodo sveti soglašali z njmovim predlogom, bo blejski občini pripadel 32,3-odstotni ustanoviteljski delež, bohinjski 13,2-odstotni in radovljiški 54,5-odstotni. Pogajalci so se za takšno razdelitev deležev odločili glede na število prebivalcev v občinah m bruto plače, iz katerih so nekdaj zaposleni prispevati za stanovanjsko gospodarstvo. Predlog usklajevalne skupine ie nekoliko drugačen od predloga upravnega odbora sklada, kije občinskim svetom že spomladi predlagal, da bi radovljiška občina imela v skladu 60-odstotni delež, blejska 28-odstotni in bohinjska občina 12-odstot- Z GORENJSKIH OBČIN Zakaj župan zahteva nazaj denar od Primskovljanov Prireditve motijo vaščane Na seji občinskega sveta mestne občine je svetnica Marjana Marolt odprla vprašanje delitve denarja za investicijsko vzdrževanje objektov skupne rabe v krajevnih skupnostih. Kranj, 21. novembra - Po razpisu maja letos je krajevna skupnost Primskovo za to dobila 1,5 milijona tolarjev, kasneje pa je mestna občina denar zahtevala nazaj iz dveh razlogov: ker krajevna skupnost ni prepisala objekta na mestno občino in ker ne spoštuje dogovora z županom glede oddajanja dvorane v najem. Svetnica Marjana Marolt je od župana želela podrobnejše pojasnilo. Kranjski župan Vitomir Gros ji odgovarja takole: "Sodim, da je svetnica z delom krajevne skupnosti, še posebej pa z delom predsednika in tajnice, slabo seznanjena. Krajevni skupnosti Primskovo smo odgovore v zvezi s problematiko obnove dvorane poslali 24. avgusta in 25. septembra. Mestna občina se drži vseh dogovorov s predstavniki krajevne skupnosti, medtem ko jih le-ta krši. Kljub dogovoru so prostore dvorane oddali v najem za prireditve, ki motijo prebivalce krajevne skupnosti. Na mestno občino se obračajo številni kra-jani (več kot 150 podpisnikov), ki se pritožujejo zaradi kaljenja javnega reda in miru." Župan Gros tudi svetuje predstavnikom krajevne skupnosti Primskovo, naj s krajani bolje sodelujejo, da ne do prihajalo do nepotrebnih sporov in prijav. H. J. Lastniki gozdov v preddvorski občini so v dvomih Kdo naj vzdržuje gozdne ceste? Preddvor, 20. novembra - Vzdrževanje gozdnih cest je na območju občine Preddvor vedno aktualno, saj jih imajo skoraj več kot krajevnih. Prednost pri vzdrževanju pa imajo tiste gozdne ceste, ki peljejo do kmetij, do ljudi, pred onimi, ki služijo le spravilu lesa. Tako so letos obnovili cesto do Suhadolnika v Kokri, kar je stalo okrogel milijon tolarjev. Na zadnji seji občlinskega sveta je Srečo Roblek spet sprožil problem vzdrževanja gozdnih cest. Koliko denarja je občina dobila za ta namen in koliko je za vzdrževanje prispevala sama? Lastniki gozdov dajo z davki državi kar nekaj denarja in zato pričakujejo, da ga nekaj dobijo tudi nazaj, da bi lahko vzdrževali gozdne ceste. Slišati je bilo predloge, naj bi država lastnikom dodeljevala nekakšne dnine, oni pa bi bili dolžni s temi sredstvi sami poskrbeti za vzdrževanje cest. Temu sedaj ni tako. Župan Miran Zadnikar je pojasnil, da ima nadzor nad gozdovi Zavod za gozdove Slovenije, ki odreja tudi prior- itete, kako se bodo na določenih območjih prednostno vzdrževale gozdne ceste. V občini Preddvor sta dobili prednost cesti proti Suhadolniku v Kokri m Korita na Jezerskem. Občina Preddvor je s kmetijskim ministrstvom in zavodom za gozdove letos podpisala tripartitno pogodbo, ki je določila tudi, koliko denarja gre za te namene v občino Preddvor. Namenjan sta ji bila dva milijona tolarjev, do novembra se je nateklo 1,3 milijona, le za pot do Suhadolnika pa so porabili milijon tolarjev. Pravzaprav gre ta denar neposredno izvajalcu (zavodu za gozdove) in ga občina tako rekoč ne vidi. Izvajalec je tako rekoč monopolist, so se pridušali svetniki, župan pa je pojasnil, da je bil izbran na natečaiu. Kljub temu so se na občinskem svetu dogovorili, da se bo z načinom, kako se vzdržujejo gozdne ceste, v bližnji prihodnosti ukvarjal občinski odbor za kmetijstvo in gozdarstvo. Slednji bo sklical sestanek z občani, zainteresiranimi za ta problem, in s predstavniki zavoda za gozdove. • D.Ž. Podelili priznanja najbolj urejenim hišam in vrtovom TD Preddvor predstavilo nove razglednice in prospekt Preddvor, 20. novembra -Turistično društvo Preddvor je v nedeljo v Kultur nem domu podelilo priznanja za najbolj urejene hiše in vrtove v Preddvoru in pripravilo predstavitev petin novih razglednic ter novega prospekta. Program, ki sta ga vodila predsednik TD Stane Arh in tajnica TD Mirjam Pavlic, sta popestrila domača folklorna skupina Cirles in trio Storžič. Navzoče na Rrireditvi je pozdravil tudi lilan Krišelj, predsednik komisije za razvoj turizma na podeželju pri Turistični zvezi Slovenije, ki je posebej pohvalil prizadevanja TD Preddvor in zbranim predvajal svoje diapozitive s slovenskega podeželja in drugih kulturno-zgodovins-kih znamenitosti. luristično društvo se je letos odločilo sestaviti posebno komisijo, ki ie ocenjevala urejenost 32 hiš in vrtov. Ugotovili so, da je Preddvor lepo urejen kraj, zato so izbrali deset hiš, ki so v nedeljo prejele enakovredna priznanja. "Ta priznanja naj bodo v spodbudo tako prejemnikom kot tudi vsem ostalim," je na podelitvi rekla Mirjam Pavlic. Priznanja za urejenost hiš in vrtov so prejele: Tončka Kociper, Milan Križaj, Mar- Jana Šavs, Danica Plevel, Sreda Ropret, Slavka Cvek, Jožica Nič in Francka Kern. Za urejenost šole in župnišča je priznanje prejela Slavka Dolinšek, za urejenost paviljona pa gostilna Majč. Za drugo leto v TD načrtujejo ocenjevanje urejenosti vpeljati tudi v bližnje vasi. Nedeljsko prireditev je TD izrabilo tudi za predstavitev novega prospekta, za katerega Je najbolj zaslužna Mirjam Pavlic. Zasnova in tekst sta njeno delo, fotografije je prispeval Slavko Preželi, oblikoval ga je To-mas Polak iz kranjskega Oualitasa, natisnilo pa ga je podjetje Grafo iz Preddvora. Predstavili so tudi pet novih razglednic Preddvora, s fotografijami Slavka Prezlja, Maje Šenk in Helene Križaj. Novi pros- Pekt in razglednice naj bi reddvoru omogočili še boljšo predstavitev tako doma kot v tujini, Je poudaril Stane Arh. • P. Oman Proračun na izredni seji Kranj, 21. novembra • Potem ko je kranjski župan Gros 8. novembra umaknil t prihodnje leto z dnevnega reda Vito** osnutek proračun*^ i seje občinskega f**" naj* bi svetniki o njem govorili v sredo na izredm seji* Ce se ne bo spet kaj zataknilo, torej še obstaja tej možnost, da svetniki proračun 1996 sprejmejo do *° ^ tega leta. Med gradivom za jutrišnjo sejo zasleduj . finančni načrt projekta mojstrske šole, ki naj 01L ustanoviti v Kranju, in odstopno izjavo svetnika Mesca, ki je bil izvoljen na nestrankarski listi Bitnje, * ^ Žabnica. Branko Mesec je pojasnil, da ne odstop. s političnih razlogov, pač pa zaradi prezaposlen0* službenimi obveznostmi v Merkurju. "Predvideval *p da bo svetniška funkcija vzela manj časa, zdaj vid"**'^ oboje ne gre. Vendar za menoj prihaja človek, kis lahko več posvečal svetniški funkciji." stil Branka Mesca bo v občinskem svetu nadom naslednji z liste, 51-letni Franc Hafner iz Sutne. • *»' ' Slikarji Prešernovemu mestu Izkupiček za obnovo Prešernovega gaja Župan Vitomir Gros je v četrtek zvečer sprejel predsta"^. podjetij, ki so odkupila slike, delni izkupiček pa so sum1" namenili za obnovo Prešernovega gaja. Kranj, 21. novembra -Kranj se rad kiti, da je Prešernovo mesto. V Kranju je veliki slovenski pesnik delal in bival zadnja leta, v Kranju je pokopan, v Kranju je Prešernov muzej, Prešernov gaj, Prešer-novo gledališče, Prešernova ulica... ne nazadnje si je mestna občina za svoj praznik izbrala prav 3. december, rojstni dan Franceta Prešerna. Leta 2000, torej že čez pet let, se bo tudi Kranj vključil v vseslovensko Praznovanje 200. obletnice rešernovega rojstva, samo leto pred tem jubilejem bo še ena, 150. obletnica Prešernove smrti. V ta namen v Kranju že dela poseben odbor, ki je mestni občini tudi že pomagal izpeljati konkretno akcijo, imenovano Slikarji za Prešernovo mesto 1995. Septembra je namreč mestna občina prvič organizirala prodajno razstavo del 27 slovenskih slikarjev. Del izkupička od prodanih del bo namenila za °b°iL Prešernovega gaja iQ • ^ gih objektov v mestu, *' povezani s Prešernom- * Med kupci umetni** del so predvsem g°ren,jL podjetja. V sklad za oW> vo Prešernovega gaja nateklo okroglo dva tam na tolarjev. Na sveča«*^ sprejemu, ki ga je za kupjjj 16. novembra P1".1 ^jf kranjski župan Y^°^J' Gros, je predsednik ^ bora za počastitev ?tC.$ novih jubilejev, umetn0*^ zgodovinar in akade^ prof. Nace Šumi, de« je slikarskih umetnin v % deželi veliko, težje ML umetnost plasirati med h di. Za to bodo p^jj a novi prijemi, med prvimi prav omenjena pru.W akcija. Podobna akcij3 # tudi prihodnje leto od » novembra do srede de t. bra, saj je v Kranju j{ šernovih objektov, ki J $ potrebno obnoviti, cej. Dovolj je tudi kov, ki so prip sodelovati. • H. te^s, *e**»*»^ I Železniki dobili grb in zas V petek je občin«*' občine Železniki spt«jy dlog posebne činski grb in kakšni bodo ti komisije - „ zastavo 9 simbol* občine. Komisija jejlaj javni razpis, na Kf£ ^00™ prejela 20 predlogov in izbrala predlog Jane ^ t6V\ obrazložitvi grba ^^zJkM emo, da je oblika po»g|f f. grb je razdeljen naJgjM (gornje je modro, sp j zeleno), kar ponazarL 9 grafsko značilnost - ?*Zrfft* no med strmimi hribii inobd$J sredini je plavž, gt° ^ m ročno kovana žeblja, ob straneh pa klekljnn veja p°n pfij, s čim so si v dolini, poleg železarstva, še služili JfrU 't>eW je razdeljena na tri polja (zeleno - belo - zeleno), n striDL tudi grb. Z izborom teh simbolov se je občinski sv ^ & priporočil je le, da se vejica na levi strani gtDa oblikuje. • š. Ž. ( V u ob, Pre Jo t«d dlo odi Pre red dr* m, akt Ur« t Volj r i 3 S ti i P % 6 ll F s k z i n Q s< v, P rr \ Pl P/ JI. P) li Pl ra ■ Z GORENJSKIH OBČIN ^ Šolski ulici 2 v Tržiču odslej nova glasbena šola Brez glasbe ni življenja, brez življenja ni glasbe *° ugotovitvijo je tržiški župan pozdravil goste, ki so se udeležili odprtja novih šolskih prostorov. Za prenovo se je zahvalil vsem sodelavcem. ?^*» 21. novembra - Tržiča- godalni in pihalni orkester. tudi doslej niso bili brez !J^e» že dolgo pa niso imeli j^ernih prostorov za glasnoj* *°1<>' Sedaj imajo nove JJJtore, ki so jih odprli ob ben * °' ustanovitve 8*as" c* *°le. S svečanim kondom v novi dvorani so že ^Povedali, da bo odslej v ir-nču Se v ■ * II žu tudi Panovi več glasbe. Po presoji bo torej ve* življenja! bi" ,151' V >fl ,)< f, ti": ei" .M i M Ki r Tržiška JU cev glasbena šola je v °ma kratkem obdob- razvoja dosegla več vrhun v i jf Padcev. Po ustanovitvi Uči»U 1950 se Je v dveh KlSCah šolala vrsta mladih £ Cnikov' P°d okriljem ,c Pa sta delovala tudi Zmanjšano zanimanje za glasbo je leta 1972 pnvedlo do priključitve glasbene šole k nekdanji Grajzerjevi šoli. Od približno 50 učencev v tistem času je njihovo število pozneje ponovno naraščalo, tako da so morali vpis celo omejevati. Leta 1993 je šola postala spet samostojna, vendar je njen razvoj že dolgo zavirala stiska v stavbi izza tržiške kino dvorane. Vodstvo je iskalo primerne rešitve, ki so se pokazale v prenovi stavbe tržiške delavske univerze, je povedal ravnatelj glasbene šole Andrej Puhar o razvoju ustanove v 45 letih. Pomen naložbe, ki je v celoti veljala skoraj 43,2 Stavbo je blagoslovil tržiški dekan Franc Maček ^Veta seja občinskega sveta v Železnikih Cevljarni občina ne more pomagati £eI°kČinskem svetu ne vidijo možnosti, kako bi še pomagali Čevljarni Ratitovec, ki ji grozi stečaj. ^z&oH'i^' n?vemDra ' Ni cijah naj bi bil zakon spre-y ^lezv? °bčinskemu svetu me njen v prvih mesecih °^vno ' 08 w ne zm°ge' prihodnjega leta, tako da bi Ha j °avati Vscph. kur io hiln vnlitvp lahlr, milijona tolarjev, je opisal tržiški župan Pavel Rupar * t? *e mec* popoldansko tiskov-jg^/i no konferenco. Na poznejši petkovi svečanosti ob odprtju novih prostorov glasbene šole v Šolski ulici 2 pa je ugotovil, da brez glasbe ni življenja, enako pa brez življenja ni glasbe. Zato je izrazil upanje, da bo nov hram glasbe vdihnil mestu več življenja in naredil Tržič bogatejši. Kot je ocenil dolgoletni predstavnik staršev v glasbeni šoli Mato Mežek, vrsta njihovih županov ni imela posluha niti za glasbo niti za denar, zato so učenci in učitelji toliko let delali v nevzdržnih razmerah. Med udeleženci svečanosti je bila tudi Milica Debeljak, pobudnica za ustanovitev tržiške glasbene šole, med uglednimi gosti od drugod pa mag. Franci Okorn iz ministrstva za šolstvo in šport. Po poz- dravnih govorih je blagoslovil nove prostore dekan Franc Maček. Sledil je slavnostni koncert, ki so ga izvedli pianisti Una Pernuš, Robert Bone, Urša Bene-dičič in Jure Rozman, kitarist Luka Ropret, klarinetist Luka Kemperle in flavtistka Andreja Praprotnik ob spremljevalcih. Od tega tedna dalje pouk že poteka v novih prostorih. Instrumentalne oddelke obiskuje 142, malo glasbeno šolo pa 30 učencev. Poučuje jih skupno 18 učiteljev, od teh nekaj z zmanjšano obveznostjo in trije pogodbeno. Kot je napovedal ravnatelj, nameravajo razširiti predvsem oddelke orkestralnih glasbil. V prihodnosti bi namreč radi ponovno sestavili godalni orkester. Z novo koncertno dvorano se odpirajo možnosti za obisk znanih glasbenikov tudi v Tržiču. • S. Saje vsega, kar je bilo cm redu predvideno. volitve lahko bile zgodaj pomladi. Za Dolenjo vas, kjer so z svetu predlagajo sklepe (odbori sami namreč nimajo pravice odločanja), da bi delo teklo čim bolje tudi v naprej. Jasno je, da so imeli v potrebnih sredstev za to investicijo sicer odobrili, vendar sklenili, da mora biti to zadnja investicija, ki je bila slabo pripravljena. Največ razprave j^veČ^e problematike le referendumom izglasovali ob- Železnikih, ki so jih prizadele pa je bilo ob poročilu odbora Jo bod ato SO S£J° Prokmili in likovanje nove krajevne skup- poplave na komunalnem po- za gospodarstvo, ki je predlaga, n na,!aUevali čez en nosti, pa so v občinskem svetu dročju veliko dela: poleg naj- gal, da se problematika Čevl-^°tihi SV0Jem delu m pre- določili, da naj se postopki nujnejših sanacij izvajajo še z jame Ratitovec obravnava odbor} cjw?OV 80 Por°čali trije registracije nadaljujejo tako, letnim planom predvidena posebej. Po dolgotrajni razprava Čel mske8a »veta. da bo lahko z začetkom dela, pri tem pa ugotavljajo, vi o tem, kako in tudi s kom bi i o..^lrtkovo sejo občinske- novega leta začela tudi delo- da je zaradi zamud izvajalcev lahko pomagali pri reševanju bfim x v. Železnikih, kljub vati. Do volitev pa jo bo vodil opravljenega le dobra polovica ^init ^m uram ter končni dosedanji vaški odbor. - 3 ceste v skupni dolžini nekaj rcda} J?1 seje sredi dnevnega Osrednje delo tokratne seje več kot 3 kilometre, tri ceste ^ L La. or ne bi mogli reci, občinskega sveta pa so bila pa na asfaltiranje še čakajo. ^0rda nil? .brezplodna, ali poročila "odborov občinskega Sklenili so, da bodo pri izva b k brPrel{inJena zato, ker bi sveta za H^Prosf 0- ° razPravljalo. okolja, komunalo in varstvo za gospodarstvo ter odbora za družbene dejavnos- tega 65 članskega kolektiva, rešitve niso našli, saj občina nima drugih možnosti, kot jih je v pomoč že uporabila: v Ratitovcu namreč že imajo jalcih, ki ne spoštujejo roke svoj vložek zavarovan s hipo-vztrajali na pogodbenih kaz- teko. Ugotovili so le lahko, da nih. Na področju družbenih podjetju po zapletih s stavko Seji .T redu nabralo preveč, ^ nobeni od občin, ki so dejavnostih, je bila v ospredju in odstopom direktorja zelo ^tualiut xu-e doc*au dve ze^° nastale na Škofjeloškem, nam- gradnja vrtca v Železnikih, ki resno grozi stečaj, organi podano *i.. Najprej so tudi reč ti odbori ne delujejo tako je pokazala potrebo po dolo- jetja pa se bodo morali odlo-Ustavili vse volivne dobro in dosledno, kot je to v čenih dodatnih delih in s tem čiti, kako naprej. Če že ne Nstev J3 v°litve novih občini Železniki: odbori do- občutnih podražitvah, zato so ?' fcar ' ^aJevnih skupnos- volj temeljito in podrobno sklenili, da zahtevajo podrob-• taVne^e P°?'e^ica sklepa obravnavajo svoje področje, nejše obrazložitve in utemelji sodišča o razvelja- uresničevanje nalog, ki so si jitve tega. Podobno velja tudi UtVah apZakona o lokalnih jih v občini zadali z občinskim za nogometno igrišče v Želez-• zadnjih informa- proračunom, in občinskemu nikih, kjer so kar podvojitev morejo pomagati, pa si v občinskem svetu tudi niso dovolili, da bi odločali o ponudbah nekaterih posameznikov, ki ponujajo rešitve pod določenimi pogoji. • Š. Žargi Seja v Medvodah Medvode, 21. novembra - Danes se bo na 10. redni seji ob 18. uri sestal občinski svet občine Medvode. Predsednik Mitja Ljubeljšek predlaga za sejo 15 točk dolg dnevni red in med drugim osnutke odlokov o prostorskih ureditvenih pogojih za Golicane (Š 9/5), za Zbilje (Š 12) in za Medvode (Š 9) ter tudi spremembo ureditvenega načrta za Medvode. Kar zadeva finančna vprašanja je predlog za obravnavo proračunskega stanja do konca septembra letos in osnutek za spremembo odloka o proračuna za letos. Imenovali naj bi tudi predstavnike v koordinacijsko komisijo za delitev premoženja in predstavnika občine v sosvet načelnice upravne enote Ljubljana. Nazadnje naj bi člani sveta odločali o soglasju k imenovanju ravnatelja osnovne šole Simon Jenko Smlednik in o imenovanju predstavnika občine v komisijo za dodeljevanje kreditov pri Agenciji za razvoj malega gospodarstva in kmetijstva občine Ljubljana-Šiška. Zadnja točka pa je kot običajno Pobude in vprašanja svetnikov. • A. Ž. Tel.: 241-470 Tel.: 241-470 NA DELOVNEM MESTU ^nske so boljše voznice kot moški Slov^.?.^°v voznikov avtomobilov „ 'e'jic ^e ženskega spola. Povzročijo sre* samo deset odstotkov. *eiske Pravi Eliz&beta Škofca, ker ^^lij88^0 s*var vettno P.reJ dvakrat **to „jJ0> preden jo storijo. Pa niso ^•JJfct v°znji nič manj spretne kot kal^abeta škofca je do poklica, Po UaL?.8a opravlja danes, prišla malo srcu vgi Ju in malo zato, ker je bila po r Je s • Športnica in avanturistka. In i^aj že k°D* združila s poklicem, se ^nsjrjh^kaj let ukvarja z organizacijo ^lJUČn,ra.llyJev- Začela P_a J'e P° namre£JU> kot sovoznica. Takrat j< f° *aSiSlala v nekem I Vedna • • avtomobilisti. )r°fesio° Jf takoJ' ko JeL Jborn ,!!af}0 .ukvarjajo z avtomobiliz- :au delala v nekem lokalu, kamor -Jia j 1 avtomobilisti. Ker je rado-pr°fes'io Jf takoJ> ko je izvedela, da se Juorn 7 a. ° ukvarjajo z avtomobiliz-Malo ^mikalo, da poskusi še sama. PovaKr,a.Sal° malo za res se je odzvala Potrebi fnega od nJm> ki ie takrat li Usn a sov°znika za dirko v Opati- mesto na državnemm in enkrat drugo na evropskem prvenstvu. Ko so se njune poti razšle, se je zadeve lotila sama. Prav tako uspešno, pravi. Načrte ^o'^it ,n se bofj uspešno, posebej ji je na žalost prekrižala vojna v Povs'erner se je na vožnjo odpravila Sloveniji, po drugi strani pa je bila to 'Sem r^y. S ^Popravljena, tudi svoj prvi priložnost, da o avtombbilističnem 7^enstv u^°m sta na davnem športu, o Sloveniji in o ženskah - °tem t V^e Jugoslavije kar tretja, voznicah, začne drugače razmišljati, sta še trikrat osvojila tr tretje Tako se je rodil projekt, ki je danes Elizabetina 'služba': orgnizacija ženskih turističnih rallvjev. Zdaj gre h koncu že druga sezona prireditve, katere rdeča nit so slovenski gradovi in pristave. Elizabeta Škofca, poznajo jo bolj pod imenom Beba, je vanj vključila Svet za preventivo in vzogjo v cestnem prometu. Zato, pravi, ker je prepričana, da prav ženske lahko pomembno vplivajo na obnašanje na cestah. In kakšne voznice so po njenih izkušnjah ženske? Med vozniki je pri nas 37 odstotkov žensk, povzročiteljice prometnih nesreč so le v desetih odstotkih. Ta podatek, pravi, pove vse. Sicer pa so, po njenih izkušnjah z rallvjev, ženske neverjetno spretne voznice. Na vseh sedih prireditvah do sedaj je sodelovalo kar 350 ekip in dokazale so, da so na cestah varne in spretne. In še več. Njihov dar za opazovanje je večji kot pri moških kolegih. "Zato je ženski turistični rally tudi tako uspešen. Namen prireditve je namreč tudi spoznati Slovenijo, obuditi kulturno dediščino, dotkazati, da smo varne in spretne voznice, in ne nazadnje, da potrebujemo sproščeno druženje." Naslednja, že osma prireditev bo 2. decembra, ko se bodo voznice odpravile iz Ljubljane proti Medvodam, Smledniku in Kranju, proti Brdu in Preddvoru pa preko Cerkelj in Domžal nazaj v Ljubljano. Voznice si bodo ta čas ogledale dvanajst gradov. • M.A. MINI METRO na Primskovem Mirka Vadnova 19, Kranj F| M.'Ofl.\0 - UGODDIO - UGODNO * Bela tehnika Gorenje celoten program CANDY pomivalna korita Blanco * akustika, posoda... Sil I/GODNE CEHE SUPER CEHE! * pečica EV, KV * plošče EV * štedilniki * jedilni serv. EMO * pomivalni stroji ARISTON * pomivalni stroji INDESIT * zamrzovalna skrinja ZS13 * zamrzovalna omara ZO10M * garniture posode INOX Poleg ugodnih cen še ponujamo: 10 % got. popust +3 % za člane kluba KOKRA ter obročno odplačevanje! CENE VELJAJO DO PRODAJE ZALOG TEL: 241-470 GORENJSKI ©hM na obisku v SORI Krajanom, ki so minulo soboto dopoldan prišli v GOSTILNO PRI DIVJEM PETELINU v SORI pri Medvodah ter se pridružili predstavnikom medvoške občine in novinarski ekipi Gorenjskega glasa v dveurnem klepetu, smo - med drugim - razdelili natanko 21 reklamnih Glasovih čepic Vsaka Glasova čepica je oštevilčena, kuponi pa sodelujejo v treh žrebanjih 1. neposredno po obisku Gorenjskega glasa v določenem gorenjskem kraju; 2. vsake tri mesece v vmesnem Žrebanju;3. enkrat letno v zaključnem žrebanju. To seveda pomeni, da bo nagradni fond vsakič večji, saj v zaključnem žrebanju sodelujejo vsi kuponi. Zatorej se splača Glasovo Čepico z obiska Gorenjskega glasa vjposameznem kraju (doslej so to bili'Srednji Vrh nad Gozd Martuljkom, Sovodenj, Stara Fužina, Tunjice, Zgornja. Bela in Sora) dobro shraniti in preveriti, Če ni morda Vaša številka med izžrebanimi Nagrade z obiska Gorenjskega glasa v SORI pri Medvodah prejmejo Čepice s Številkami: 005820 ter 005818 (za poljubno izbran Glasov izlet, za eno osebo); In 5813 in 5824 (praktična nagrada). In kako do nagrade? Lastniki Glasovih čepic z eno od teh Številk, pokličite v uredništvo Gorenjskega glasa 064/ 223 - 111 in nagrado Vam pošljemo na Vas naslov. Gorenjski jjlas na obisku na Čepuljah V soboto, 25. novembra, med 9. in 11. uro dopoldne bo Gorenjski glas na obisku v krajevni skupnosti Jošt. Klepetali bomo v znani gostilni "pr' Čavlarju" na Čepuljah; o nekaterih aktualnih žuljih, ki tarejo krajane, kot je, denimo, cesta Čepulje-Planica, pa o projektu celostnega razvoja podeželja, za katerega so se nedavno tega zavzeli tudi kranjski svetniki, o "vpetosti" vikendašev v življenje kraja, spoznali bomo zanimive ljudi, skratka, obetamo vam dve prijetni in koristni uri ob kavi. Odgovore na vprašanja krajanov, ki jih v soboto ne bomo uspeli dobiti, bomo poiskali naslednji teden. Vse, ki boste prišli, čakajo tudi drobna presenečenja Gorenjskega glasa. Torej na svidenje v soboto na Čepuljah! • H. J. Barbara Benedik in Katja Bevc sta tri ure prej v soboto odprli gostišče Pri divjem petelinu in potem skrbeli, po naročilu krajevne skupnosti, za kar se še posebej zahvaljujemo, da nismo bili žejni In tudi za pod zob sta postregli. Delavni gasilci ttiKl/D Kar zadeva različne dejavnosti v Sori in krajih v KS, še posebej izstopajo gasilci in folklora ter pevci v kulturnem društvu Anton Šuštcršič, predsednik PGD: "Naše društvo deluje na področju 13 vasi. Obstoja 90 let, jubilej smo proslavili letos. Od vseh požarov je skoraj polovica gozdnih, letos pa smo imeli požar na gospodarskem poslopju v Dolu." Vinko Veber, poveljnik PGD: "Vseh članov v društvu je nekaj nad sto, operativnih pa 38. Letos smo razvili nov prapor in dobili gasilski kombi, zdaj pa končujemo tudi prizidek k domu. V preteklosti smo zgradili 5 požarnih bazenov. Za zdaj dobimo od občine 50.000 na mesec, prebivalci v KS pa nas podprejo ob koncu leta, ko jim prinesemo koledar." Miro Debeljak, predsednik kulturnega društva in član občinskega sveta: "Društvo je bilo ustanovljeno pred 48 leti. Imamo moški, mešani (vodja Mihael Gaber) in Ženski pevski zbor. Od 19973. leta imamo folkloro, danes tri folklorne skupine z 80 plesalci. Tudi dramska sekcija od časa do časa stopi na oder. Kar pa zadeva KS za naprej, je bila na zboru občanov odločitev, da ostane. Občina pa mora poskrbeti tudi za ceste v odročne kraje, da bodo ljudje ostali v njih." Sorci ne marajo smetišča pred dvoriščem Tudi krajevni skupnosti se v prihodnje ne želijo odreči, saj so v zadnjem poldrugem dese v samostojni krajevni skupnosti uspešno reševali nekatere komunalne probleme tleti1 Z obiskom Gorenjskega glasa smo v soboto dopoldne nehote spremenili ustaljeni urnik gostišča Pri divjem petelinu v Sori v občini Medvode. Namesto opoldne sta ga Barbara Benedik in Katja Bevc odprli že malo pred deveto uro dopoldne. Pa potem nismo bili dolgo sami. Našemu povabilu so se poleg predsednika krajevne skup-nostiVinka Peklaj a odzvali tudi nekateri krajani Sore in Dola. Prišla sta tudi najstarejši krajan, 88-letni Venčeslav Dermasa - Kramarjev iz Sore in najstarejši naročnik Gorenjskega glasa Anton Eržen -Mihč iz Dola, kjer je Gorenjski glas že 45 let pri hiši. Prišla sta tudi predsednik Prostovjnega gasilskega društva Anton Sušteršič in poveljnik Vinko Veber. Našemu povabilu se je odzval tudi župan občine Medvode Sta- odprta tudi Svetnikova pisarna med 18. in 19. uro. Sandi je obiskov, ki jih ni malo, zelo vesel, saj na ta način lahko potem probleme prenese tudi pred občinske organe. Izstopala je komunala Krajevna skupnost Sora je bila ustanovljena 1980. leta in zajema prebivalce vasi Sora, Dol in Rakovnik ter nekaj domačij na Osolniku. Kakšnih 650 prebivalcev ima, navajenih, da hodijo na delo, da imajo doma nekaj zemlje in kakšno žival. Predsednik KS Vinko Peklaj z za do volj-stovm ugotavlja, da so v samostojni krajevni skupnosti uspešno reševali nekatere komunalne probleme: ceste, hudourniška obrežja, javno razsvetljavo, mrliške vežice, pokopališče... Uspeli so, da v KS ne primanjkuje prostora za gradnjo, da imajo indus- Velika občina ie nevarna državi nh£,UnPln Stanislav ^"ie poudaril, da so Sorci na*K občanov nedvoumno poudarili, da krajevna skupnost^ ostati še naprej. Zani, kot župana je razumljivo, da ^ morajo imeti neko obliko združevanja. Država pa je £ ki ie ocemla, da so ji velike občine in KS, s pristojni kakršne so imele, nevarne. v r^TJ pa V občuim" daJ^° kar nekaJ denarja za komu^ Glede na probleme morda to ni veliko glede 11 dela pa prav gotovo. S cestami'se bo# občini prav gotovo še ubadali. Zdaj je razpis za tf^M Katarino, odsek od Medvod proti Zbiljam je bil n J Velik projekt ie čiščenje Zbiljskega jezera. ^ Gled projekta igre na prostem v zvezi s 7^*e0\$ župnije Sora, je župan izrazil upanje, da bo ta yhi predstavljen v Sori. Sicer pa, kar zadeva pomen in prihodnje, velja, da Sora nikdar ni bila anonimna va^, ^ je, da je na meji občine, vendar so Sorci vedno opozoriti ali pa sami narediti tisto, kar je bilo v fl' ,j| trenutku nujno ali najbolj potrebno. Tako je tudi z% šolo, tako bo nedvomno tudi s telovadnico. Kar pa ^ Osolnik in vodo, nasploh velja, da ima občina Me Jm vode dovolj, tudi če bi se s Sorsko podatlnico kaj z%?%'f Pod Govejkom sta še dve vrtini s 30 litri na sekundo, * za občino Medvode vključno zdaj z Osolnikora dovo»J Vinko Peklaj Sandi Bartol Mihael Gaber Pavla Gaber Ivan Regoršek nislav Žagar, ki mu je Pavla Gaber iz Drage potrdila, da ne le Sorcem oziroma prebivalcem na meji občine Med-vode, ampak tudi prenekateremu v Dragi ni vseeno, da imajo smetišče ob reki Sori. Župnik Lojze Za-plotnik in« predsednik gradb-nega odbora za gradnjo šole Ivan Regoršek, ki je tudi član sveta krajevne skupnosti Sora, pa sta z zadovoljstvom ocenila, da Sora ostaja in spet pridobiva pomembno mesto v tem delu občine. 700-letnico župnije, katere proslavljanje poteka v letošnjem letu, bo utrdila za naprej še izgradnja tako željene in težko pričakovane osnovne šole. Ta je že do zdaj, ko je v nemogočih Erostorih, veliko pripomogla kulturnemu življenju in dogajanja v Sori. Presenetljivo pa je, kot je povedal Miro Debeljak, predsednik Kuda in hkrati občinski svetnik, da imajo v Sori kar tri folklorne skupine (različnih starosti) z 80 plesalci. Poleg gasilcev in folkloristov ter pevcev pod vodstvom Mihaela Gabra, se od časa do časa zberejo tudi člani dramske skupine v Kudu. Odkar pa je član občinskega sveta Medvode tudi Sandi Bartol iz Sore, je vsak ponedeljek v domu skupnost dobila milo^U rento zaradi smetišča v PjJ je glede smetišča p^JJ predsednik KS Vinko r*2 Nikdar se niso strinjali ,s j smetiščem, vendar so FjL LoČani, ki so se recitoorl leti znali upreti IdrijčaDfJ? Eodobno namero, vsiJ^J >ragi pa so nekateri v} pokasirali, a jim danes1 trijsko cono. V prihodnjih letih bo Sora na ta način dobila z razvojem obrti in {>odjetništva) okrog 100 de-ovnih mest. Minuli teden pa so na Osolniku z vrtanjem prišli tudi do vode. 114 metrov goloboko so jo našli in dovolj je bo za vodovod, da na Osolnik ne bo več treba gasilcem voziti vode. Sicer pa za Osolnik, življenje in do-ganjanje v njem v prihodnje pripravlja prof. Bogataj poseben program in o njem bo več slišati po novem letu. Krajevni skupnosti se Sorci, krajani Dola in Rakovnika ter Osol-nika ne mislijo odreči, poleg vodovoda na Osolniku, gradnje kanalizacije proti Goričanam pa jih čaka tudi razrešitev smetišča oziroma odvoza odpadkov. Nova šola pa tudi telovadnica Pred dobrimi 130 leti je imela Sora več prebivalcev kot leta 1960. Da potrebujejo novo šolo so se začeli v krajevni skupnosti zavedati že pred desetletjem in prej. In tudi odločeni so bili, da jo dobijo. Ivan Regoršek, ki je predsednik gradbenega odbora in član sveta KS, je povedal, da so začeli 1983. Manjvredni za Pošto? Kar zadeva vodo, elektriko so v sori navezani na oziroma na Gorenjsko. To jih ne moti, saj je na P.. $ Sora kot fara še kako "usidrana" na Gorenjskem. Td° • zadeva sodelovanje na drugih področjih so nam zna<> da so Sorci gorenjci, nenazadnje tudi kar zadeva na* Gorenjskega glasa. ... v Za nekako manj vredne krajane, pravijo, pa Pošta. Neverjetno je, da petkov Gorenjski glas najj*^ zjutraj dobijo naročniki šele zvečer. Prej je v trgovk' pa ga poštar prinesedomov. Obiskana pisarna Sandi Bartol, član občinskega sveta ima vsak P00^* domu med 18. in 19. uro odprto pisarno. UgotavV^ )j krajane tarejo najrazličnejši problemi. Veliko je tafc^v*1 jih bo izpostavil na sejah občinkega sveta ali V^L^ občinskim. Vsekakor je pisarna že po prvem n» potrdila upravičenost takšne odločitve 700 let župnije in Sore Lojze Zaplotnik je zadovoljen ugoto-S ^^L vil, da so z različnimi prireditvami in t obiski ter pridobitvami proslavili letos sedemstoletni jubilej župnije, ki s pisanim virom potrjuje tudi takšno starost Sore. Šola, ki se gradi, bo velika pridobitev tudi za župnijo, saj bo morda na neki način potem potrdila okoliš za verouk v župniji, ki sicer pokriva kar šest krajevnih skupnosti in med njimi tuid Trato v občini Škofja Loka. Na enotnost območja v župniji pa je opozoril tudi v zvezi s pokopališčem. Za Božič naj bi Soro obiskal še nadškof Kvas. Sicer pa bo letos že Miklavževanje nekoliko drugačno. V nedeljo bo v župniji Dan Karitasa, ki ga bo še posebej obeležila tudi kableska televizija. V Sori pa bo popoldne koncert. leta. Vse potrebno za gradnjo, od zemljišča naprej, so sami pripravili. Lani so končno dočakali položitev temeljnega kamna, letos pred dnevi pa začetek gradnje. Na našem obisku v soboto se je Ivan Regoršek za to še posebej zahvalil županu Stanislavu Žagarju za to, da se je grand-ja končno začela. Tas pa je ob prepričanju, da šola bo zgrajena, začetek gradnje komentiral s hormonsko politično klimo, napovedal pa je hkrati, da bo šola v Sori med svetniki v občini še nekaj časa nezaželen otrok. Vendar dvomov in bojazni ni, da šola ne bi morda že v šolskem letu 1996/ 97 sprejela učence. Pa tudi telovadnica bo potrebna, saj bo grajena tako, da bo iz štiri razredne kasneje lahko tudi popolna osnovna šola. Iz z izgrandjo se lakho celo spremeni šolski okoliš na desnem bregu Sore, kamor župnija Sora ne nazadnje sega že. zdaj. Trava je rumena, kaj pa ljudje V Sori nismo hoteli podpisati ponujene pogodbe iz Škofje Loke, da bi krajevna da) tudi ni več najboLn da imajo smeti na o^Lpja Vsekakor naj se Ljubljana, občina zrne^J se smetišče zapre. ^eLv^ to, da ne sodi na obrefl jfl kot je reka Sora: Kar ^ pitno vodo, je nevarna y( Ljublj.* m tudi an°'v i$ lca bomba za voda ga lahko'tud odnese proti Ljubljani-se v tem smetišču **r \ cedi iz njega marsikaj'., rumena trava okrog JJ.fy če je trava rumena, potem z ljudmi ob nje*0- M soboto pred županom ji vod, ko ga je prosila. poveže z njenim mM spraševala Pavla "J,, 4 Drage. Vodstvo KS, oo*A nika in udeleženci s°J£ M srečanja pa so bili ^"JjUj smetišče, ki je bilo P^%*| odprto le za takrat nih 6 let, treba posPf3$(/ KS nameravajo odvoz /J nih odpadkov uredili» Publikusom. Župan Stanislav JjffjJ zagotovil, da se bo?" ^ problemom v občinii . p jeli", strinjal pa se je n» IJ zadevo okrog sme}1' pr" reševali, če bi bil« danes v občini Med^fZ ZANIMIVOSTI 160-letnici rojstva Davorina Jenka V Cerkljah so prisluhnili rojakovi glasbi VesJ°ka2al tudi Petkova slo-' nost v cerkljanski osnovni v do zadnjega kotička wvIkHe' novembra - Kako svoi 0 v Cerk,Jah cenijo sklaH^a znanienitega rojaka ^*J*Jelja, v Dvorjah rojene-judatelja Davorina Jenka, »ost v cerkljanski osnovni E ,V *» zac »lttV^eni telovadn>ci 80 Pri" tiiAk1 s'avnostnemu koncer-jjb skladateljevi 160-letnici. Mlaif-g0Va dela s0 izvajali novn nski Pevski zbor os" Kom Š?le Davorina Jenka, Dav °r?li moški pevski zbor delrXl.na Jenka- Cerkveni vavl pevski zbor Andreja pevfna> Cerkveni mešani Podti2bor Andrej'3 Vavkna, f_ t.aktirko zborovodij Irme, SamJana in Jožefa Močnika. b Tiospeve smo slišali v izveden llSstov Barbare Tišler (teno^ in MarJana Trčka nista 1ter ob spremljavi pia-valec ndr£' reja Jarca. Povezo- pa • Programa Mito Trefalt J skozi glasbeni večer nizal utrinke iz skladateljevega življenja, vse od njegovih šolskih let v Kranju, Ljubljani, Trstu in Dunaju, mimo glasbenih začetkov, njegovega navdušenja za idejo panslavizma (ki je rodila tudi nekdanjo slovensko himno Naprej), do zrelih let, ko se je njegova glasbena pot nadaljevala v Srbiji, kajti slovenski rojaki ga za življenja očitno niso dovolj cenili. Ne le rojakom, tudi Srbom je zložil narodno himno Bože pravde, kar je zagotovo edinstven primer v zgodovini. Kljub dobremu položaju in blagostanju, ki ju je dosegel v kraljevini, pa je Davorin Jenko ostal zaveden Slovenec in zvest avstrijski državljan. Na starost se je vrnil v Slovenijo in se med vsakimi počitnicami vračal v svojo hišo v Cerklje. Zapustil je bogato glasbeno zapuščino, ki jo danes med drugimi oživljajo tudi zbori, ki nosijo njegovo ime. Nekaj smo je slišali tudi na petkovem koncertu. Vsako od okroglih skladateljevih obletnic so doslej obeležili na viden način: v prejšnjih desetletjih z odkrivanjem spomenikov, kasneje s kulturnimi dogodki. Ob letošnjem pa so v Cerkljah začeli razmišljati o možnosti, da bi skladateljev rojstni dan postal tudi občinski praznik. • D.Z. Foto: Tina Doki j^trjeset let skupnega življenja Antonije in Jakoba Oblak Vajino življenje je na starost še lepše ^e v110 sta pomagala drug drugemu. Tako prijetno je v njunem domu, da smo se dogovorili, da h*A Z ^eset *et> k° D0S*a praznovala biserno poroko, spet vidimo. kratkim sta v krogu svo^. Kra.tkim sta v Petd naJbuznjih praznovala a "eseto obletnico poroke ^°?>Ja in Jakob Oblak iz Poročila sta se konec C^:'aH >° ko"c.u st«8* syet°vne vojne. Rodila iajj*e Jbnii hči in sin, zdaj P*av vnuke, za katere °bisk*a'' ^a§^U Pr'dno posebej takoj po vojni. Hrane kar zadovoljna. Obiskujeta svoje otroke in otroci obiskujejo njiju. Včasih gresta v cerkev in kdaj pa kdaj na rehod. Popoldneve ponava-preživita pred televizijo, Jakob pa vestno prebere vse novice v časopisih. Pa pravita, da jima ni bilo vedno lahko, 1 'etah °» Pre<* koncem je bilo malo, pa še ta se je 1^ 2?j0sta še enkrat praznova- dobila samo za karte. Veliko i»la 0 P°roko bosta obha- so udarniško delali, denarja pa Polju! DOVi Cerkvi na Zla( je bilo malo. Pripovedujeta, kako so bili potem, kasneje, > m*a* * V# < »v« **.!. - ' W * i! ^u?nS-a in Jakob °blak sta k|JUK *'Vanna upokojenca, dolgQ temu da Jakobu že da st nagaja zdravje. Pravita, Prijet* s svojim življenjem v nern stanovanju v Kranju veseli prvega radia, ki je prišel v hišo. Jakob se še sedaj spomni, da je bila takrat na sporedu oddaja o Paganiniju. No, če bi ga zapustil spomin, ima še vedno oporo v svojem lepopisno izpisanem dnevniku. Najrazličnejši dogodki so popisani tam: kako sta šla z ženo na potovanje v Rim, kako so se pri sosedovih nasilno vselili v stanovanje, kako se je po bloku, kjer zdaj stanujeta, valil dim, in so klicali gasilce, ki so kasneje ugotovili, da ni nikjer gorelo... pa družinska kronika, celo pesmi, ki jih je Jakob pisal ob raznih priložnostih. Hrani celo prispevek, ki ga je pre dvajsetimi leti napisal za gorenjski glas: o stavki v tekstilni tovarni Jugočeška, kjer je delal pred drugo svetovno vojno. Jakob Oblak je natančen človek. Če drugega ne, to povesta dva čudovito izvezena gobelina v kuhinji. In kot dolgoletni tekstilni delavec v kranjskem IBI-ju se je tam izkazal tudi kot knjižničar. Ljubezen do knjig je po njem podedovala hči, ki je zdaj zaposlena kot knjižničarka v Kranju. Žena pravi, da je bil vedno dober soprog. "Ne pije, ne kadi, eden drugemu sva vedno pomagala. On meni, jaz njemu, posebej, kadar je bil bolan. Takrat tudi otrok ne obiskujem prav pogosto," je povedala Antonija. Tudi ona pravi, da se imata zdaj prav lepo. Včasih, ko so še stanovali v starem stanovanju na Tavčarjevi ulici, je bilo hudo. In otroke je bili treba spraviti h kruhu. Zdaj je mnogo lažje. Penzija jima sice ne omogoča razkošnega življenja, skrbeti pa jima tudi ni treba. In kljub temu, da ima Jakob dvainosemdeset let, Antonija pa štiriinsedemdeset, smo se domenili, da se čez deset let, ko bosta znova praznovala, spet srečamo. • M.A. Izteka se mesec, posvečen preprečevanju odvisnosti Intenzivnejše sodelovanje med zdravstvom in socialo Kranj, 17. novembra - V petek so v prostorih mestne občine Kranj na panojih predstavili dejavnosti, ki so v republiškem merilu organizrane zato, da bi preprečevali in omejevali odvisnost mladih od drog. Prav letos je bila namreč ustanovljena mreža devetih slovenskih centrov za prečevanje odvisnosti, v kateri sodelujejo zdravstveni domovi in centri za socialno delo. Kot je povedala vodja kranjskega centra psihiatrinja dr. Kališnikova, ki se je poleg številnih strokovnjakov udeležila okrogle mize, je vzpostavitev kranjskega centra nadaljevanje že vpeljane tovrstne dejavnosti v regiji. Ustanovljen je ob že obstoječem, ki poteka v organizaciji Centra za socialno delo. Dejavnosti se širijo, teža organizacije pa se po novem prenaša na zdravstvo. To pomeni, da se pripravlja boljša obravnava odvisnikov v smislu obravnave telesnega stanja ter psihiatrične in psiholiške obravnave. Intenzivnejše bodo tudi laboratorijske preiskave, še posebej tiste, ki kažejo na to, če tisti, ki je podvržen metadonskemu zdravljenju, v tem času uživa tudi kakšne nedovoljene druge. Pri tem so udeleženci okrogle mize še poudarili, da je prav v kranju vloga Centra za socialno delo pri zdravljenju narkomanov izjemna in da bodo v intenzivnejši povezavi z zdravstvom prav gotovo lahko dosegli še večje uspehe. Kot je na okrogli mizi povedal Žare Žakelj, vodja skupine za mladinsko prestopništvo v Kranju, je policija letos obravnavala 32 kaznivih dejanj s področja nedovoljenega prometa in uživanja mamil ter 57 prekrškov. Poudaril je posredni problem drog, ko mladoletnik stori kaznivo dejanje, zaradi tega, da dobi denar, da pride do mamil. Po drugi strani pa so mladoletniki lahko žrtve v okolju, kjer se mamila uživajo. Sicer pa so kot eno od novosti predstovili tudi izkaznico, ki jo imajo tisti odvisniki, ki prejemajo metadonsko zdravilo. Izkaznico so pripravili kot zaščito posameznika, ki z njo lahko dokaže, da je na metadonski terapiji. Zdravstveni dom v Kranju tako prevzema iniciativo in organizacijo na tem področju ter koordinacijo dela, navezujejo pa tudi stike z zdravstvenim domom na Jesenicah in v Tržiču, kjer naj bi se kmalu začeli intenzivneje ukvarjati s problemi odvisnosti. • M.A. Jubilejni koncert J^fce, 19. novembra - V b|i sv- Ane v Tunjicah je 2 Jubilejni koncert Tunjiš-$t8a okteta, ki ga vodi Ana ja e> predsednik zbora pa je 1^°** Golob. Na jubilejnem „ "jcertu v zares akustični jj.kvi sv. Ane, katere pro-I Je nameravajo prihodnje ^obnoviti, so se člani b0 -ga okteta predstavili z Wl£atbn, izvedbeno zahtev- nim Pre Prerf In tU(*' za uno' zaradi postavitve narodnih pes- )U' Prijetnih skladb. Nastopi Je tuid citrarka Nataša °ktet koilcer*n' program a Pa je povezovala Klemene. • A. Ž. ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE ENGINEERING TRGOVINA PROIZVODNJA 64000 KRANJ, Mirka Vadnova 11, p.p. 102 ETP Trgovina Koroška c. 53c, 64000 Kranj Žiro račun: 51500-601-10493 Tel., fax: 064/216-378 TV Philips 21 PT166 p- Gl. stolp Philips FW 330 « 58.069,00 SIT Pralni stroj Zanussi FL 411 C 55.580,00 SIT Videorekorder VR 254 (2 glavi) 43.180,00 SIT Velika nagradna akcija trgovskega centra ETP: Vsi kupci, ki izpolnijo anketni listek, ki ga dobijo ob nakupu, sodelujejo v nagradnem žrebanju, ki bo v petek, 22. decembra 1995. 1. nagrada - barvni televizor 2. nagrada - grelnik vode 3. nagrada - vvalkman Pogovor ob življenskem jubileju Staneta Dolanca V šestih letih sem bil le sedemkrat v Ljubljani Stane Dolanc, diplomirani pravnik, redni profesor dveh univerz, v Ljubljani in v Skopju, ki je bil dvajset let v vrhu jugoslovanske po praznuje te dni 70-letnico. Z njim smo se pogovarjali v njegovem domu v Gozd Martuljku... »S politiko sem prekinil tisti hip, ko sem se upokojil. V zadnjih šestih letih sem bil le sedemkrat v Ljubljani... Ohranil sem korekten odnos do preteklosti... Bil sem eden redkih, ki v dvajsetih letih bivanja v Beogradu nisem vzel niti ene dnevnice... Zdaj mislim, da ne bom nikoli nič napisal, saj ne bo nobene škode... Šest let nisem dal nobene izjave, kaj šele intervjuja, čeprav me novinarji neprenehoma prosijo... Kadarkoli smo v minulih letih spraševali domačine v Kranjski Gori ali v Gozd Martuljku - in spraševali smo jih ob vsaki priložnosti - kaj mislijo o svojem znanem sovaščanu Stanetu Dolancu, ki je bil v nekdanji Jugoslaviji celi dve desetletji najvidnejši slovenski in jugoslovanski politik, so nam vedno in vsi odgovorili: »A Stane Dolanc? V redu je!« Če smo zvedavo vrtali naprej, češ, kje pa hodi, kaj dela in kako živi, so domačini postali oprezni in do vseh teh vprašanj zelo nezaupljivi: »Veste kaj! Staneta Dolanca pa vi kar v miru pustite! Med domačini je priljubljen. Zaman se trudite, da boste v teh krajih našli koga, ki vam ga bo pripravljen očrniti. Vse, kar pišejo v časopisih o njem ni nič drugega kot ceneno pridobivanje nekakšnih političnih točk. Medijsko napihovanje! Čas bo pokazal, kako in kaj.« Zanimivo je, da tudi v teh krajih po lepi slovenski navadi vikendašev na splošno ne marajo, češ ni jih bilo treba, za Staneta Dolanca, ki je tudi vikendaš, pa celo ne dopuščajo nobene tovrstne kritike: »Za nas je v redu! Zakaj naj bi nas pa motil prav vikend Staneta Dolanca? Robičevega Andreja vprašajte! Saj je Dolanc čisto pošteno kupil njegovo zemljo!« Ohranil sem korekten odnos do preteklosti. jivo skromnejša, kot so številni vikendi v -recimo - elitni kranjskogorski Jasni ali nasploh v okolici Martuljka in Kranjske Gore. Kaj vikendi - v primerjavi z Dolančevim so to že kar podeželski dvorci! Siva psička v pasji utici ob vhodu glasno najavlja naš prihod. Stane Dolanc in njegova žena Danica nas gostoljubno sprejmeta v svoj dom: ozka veža, nekaj kvadratnih metrov kabineta, dnevna soba, jedilna miza, majhna kuhinja.. Prijetno imate, že res, ni pa razkošno. Celo skromno za nekdanjega državnika. Dolanc: »Ni veliko, res ne. Vsega skupaj je 65 kvadratnih metrov površine. A nikoli si tudi nisem želel kaj večjega in bolj razkošnega. Nama je tu kar prijetno.« Kako to, da ste se odločili prav za Martuljek? Dolanc: »S sinom sva prišla v Martuljek in iskala parcelo za počitniško hišo. Nato pristopi k nama nekdo, domačin, Robičev Andrej in pravi: »Jaz pa imam eno parcelo.« In pokaže proti potoku. Dejal sem mu, da bo kar v redu, in da kupčija velja. Ko sva prišla s sinom naslednjo nedeljo, pa domačin pravi: »Veste, sem se premislil. Ponujam vam drugo parcelo.« Bilo je sedanje zemljišče in meni se je zdelo, da še na lepši legi. Bila je več kot poceni. Ta moja izkušnja s ceno je bila prva, a zanesljivo ne zadnja, ki je postavila na laž pregovorno skopost Gorenjcev. V času svojega bivanja še nikdar nisem videl ne začutil, da bi bili Gorenjci v teh krajih skopuški.« Katerega leta ste prišli v Gozd Martuljek? Dolanc »To je bilo leta 1980 in do vselitve, leta 1989, sem bil vsak konec tedna v Martuljku, razen tedaj, ko sem bil kje v tujini. Ti kraji v Zgornjesavski dolini, še posebej Martuljek, so bili zame, čeprav sem prepotoval tričetrtine zemeljske oble, najlepši na svetu. Dolina je prekrasna, še lepša in neponovljiva pa je Spikova skupina, ki jo kot izjemen primerek alpske skupine najdete v vsaki pomembni svetovni tovrstni literaturi. Za stalno sva se z ženo preselila v vikend po moji upokojitvi: 15. maja leta 1989 sem se upokojil, junija pa sva se vselila.« V šestih letih le sedemkrat v Ljubljani Leta 1989 ste zaprli vsa vrata za seboj in se niste nikoli več pojavili v javnosti. Dolanc: »S politiko sem prekinil tisti hip, ko sem se upokojil. Od leta 1989, v zadnjih šestih letih torej, sem bil v Ljubljani natančno sedemkrat: enkrat sem v Ljubljani prespal, štirikrat sem bil na zaslišanjih, bil sem na dveh pogrebih in v bolnišnici. To je vse.« Menda niste prekinili stikov tudi z znanci, prijatelji? Dolanc: »To pač ne. Prav jutri pridejo na obisk moji stan prijatelji iz Hrastnika, kjer sem bil rojen in preživel lepa mladostna leta. Res pa je, da sem našel veliko dobrih prijateljev prav tu, v Zgornjesavski dolini, še posebej med planinci. Odlični ljudje so. Čisto vseeno mi je, kako je kdo politično obarvan, le da je pošten, dober, odprt. In ti moji prijatelji, s katerimi se tu srečujem, so vsi taki.« Nimate nič domotožja za rodnim Hrastnikom in delavskimi revirji? Dolanc: »Včeraj sem dal intervju za Radio Trbovlje in vprašali so me: ali ste na knape pozabili? Kaj bi pozabil svoja najlepša fantovska leta! A zdaj ne bi šel nikamor drugam in svoje odločitve, da sem tu, v Martuljku, nisem nikoli obžaloval. Z ženo bi lahko ostala v hiši staršev v Hrastniku, vendar tako pač je. Zdaj sva tu in tu sva se vedno dobro počutila.« Vas kdaj znanci in prijatelji iz kranjskogorske občine sprašujejo o preteklih političnih odločitvah in državniških zadevah, ki ste jim bili priča? Dolanc »Seveda me vprašajo, kako da ne! In tudi povem jim, kako je bilo in kaj si o posameznem dogodku mislim.« Vam ni nadležno, ko vas nadlegujejo s takimi vprašanji? Dolanc: »Ne. Prijatelju pač poveš in absolutno nimam kaj skrivati. Obdržal sem korekten odnos do preteklosti.« Kranjskogorska občina naj bo zgled Kljub vasi odločitvi, da se umaknete iz javnega življenja, najbrž spremljate politiko vsaj toliko, da veste, kaj se dogaja v novih občinah? Dolanc: »Zato, ker živim v novi kranjskogorski občini, seveda spremljam delo nove občine. Moje mnenje je naslednje: če je kje dokaz, da je bila pravilna odločitev za lit** ustanovitev novih občin, je bila Pra ; primeru nove kranjskogorske občine. *fj ko je bila Zgornjesavska dolina Še ■ jeseniške občine, se v desetih letih v V° ni zgradilo toliko kot zdaj v enem samem1 Dokazi so nesporni: asfalt, popravilo rnos javna razsvetljava od Rateč do M°Jstrrjo Jesenice so bile prej center in vse se je su** okoli industrije in jeseniške Železarne. .{ turizem v Zgornjesavski dolini pa set(j vztrajno pozabljalo. Prihodnost pa je v ^ dolini samo in le v turizmu. In ljudje,^ povedo, da se v občinskem svetu KraflLjj. Gore, kjer so razumljivo predstavniki r*^ nih strank, ni še niti enkrat zgodilo, da bi ^ njimi prišlo do političnih razhajanj. ™A pomembno, ko pa poslušam, koliko PouUt^ razhajanj je v občinskih svetih v neka'% drugih občinah. Dejansko je kranjskog0 t, občinski svet po zaslugi župana }°l $ Kotnika tak, da dela v dobrobit obČin^ pa v interesu ene ali druge stranke. PA .r-pomembnih razvojnih občinskih vprašanji povsem enotni in soglasni. Mar ne?« Skratka - o Dolancu iz ust domačinov nič slabega! Celo tako se nam je včasih zazdelo, da ga s svojim nezaupljim odnosom do radovednih vprašanj na neki način želijo obvarovati novih medijskih napadov. Vse, kar so nam bili pripravljeni domačini povedati, je bilo to, da se vsako dopoldne s staro sivo lado nivo pripelje iz Gozd Martuljka v Kranjsko Goro in v Rateče, kjer obišče svoje prijatelje in se sprehodi po kraju, vsak dan pa se s svojo psičko sprehaja po Srednjem Vrhu. Stane Dolanc si je - in verjetno tega še sam ne ve - med domačim pridobil prav poseben status, ki je na Slovenskem dan le redkemu vikendašu. Namreč: ne le popolna toleranca s strani domačinov do vikendaša, ampak tudi naklonjenost do sovaščana Staneta Dolanca. Vsak prosti vikend v Gozd Martuljku Vikend ali že šest let tudi novi dom Staneta Dolanca in njegove žene Danice leži v tisti vrsti martuljških vikendov ob cesti na Srednji Vrh, kjer je lep razgled na Špikovo skupino. Prav mč se ne razlikuje od drugih vikendov v tem koncu. Navadna vikend hišica, neprimerl- Mislim, da ne bom nikoli nič nap* sprožil btreskelje. Drži. Že tako soglasni so, da so včasih novinarjem, ki so željni kakšnih zanin11^ strupenih dialogov med svetniki, že kar do\i^i Dolanc: »Seveda je potrebna °P?3JP Pomanjkanje opozicije je bila ena talcL^ napak prejšnjega sistema. V času, v ka* j» živimo danes, pa je delo kranjskogoP^f občinskega sveta zanesljivo dober PJL|[J kako se vodi občinski svet in clo® politika.« , «' Ali so vas v teh letih, odkar biv» < Martuljku, kdaj prosili, da se vkljjy kakšno delo in pomagate s svojimi >** mi: Dolanc »Moram reči, da se nisem 'j vključil, le enkrat samkrat sem bil p°va iS hotel Lek, kjer sem na turističnem sefl11 y$ govoril o pomenu turizma. Dejal sem o takole: turizem je pomembna Pan?JV turizmu se kapital obrača najhitreje ^ ^ povedal pač svoje mnenje, kaj bi & $ narediti. Potem pa sem slišal za kJJJ turizem, kot mu sam pravim. Iz 0°. držav namreč prihajajo v Kranjski ^jj i> enodnevni gostje po bencin, na večerj ^tive-kosilo, ampak v tem ni turistične V^^k K Kranjska Gora ima od tega malo ^ij Kranjska Gora še vedno nima ne zim* a f ne letnega kopališča, nima dvorane, . t Tamar - tako lepe doline ni na sve Planica bi bila lahko raj za turiste, 'ILjij** pravega smučišča, nadmorska lega Nan£j Gore je nizka in ljudje odhajajo na «m Avstnjo. Na cenejšo smučarijo, saj *e^f v da stane pri nas sezonska vozovnica tisoč tolarjev. Sprašujem se - le kdo plača?« Be °gradu. Dve leti, preden sem se upokojil, Dr ? s*°venski funkcionarji v Beogradu začeli sprati slovenski dodatek! Ni bil visok, a Qari iJe s*mo nejevoljo me(J tistimi funkcio-Pre^' ?° PnnaJau iz drugih republik in niso felaf111^ nobenega dodatka. Plače so bile plax ..° nizke. Komisija, ki je spremljala veli Ci' ^ nikoli m hotela povišati. Vedno je J?J? načelo: kaj bo dejal delavski razred?« (j^j^j Pa razni dodatki, dnevnice in tako Šole'81102 **mel sem sam<> plačo, imel sem dva m avta Bil sem eden redkin» ki v dtJSe.tm ^etm nisem hotel vzeti niti ene same ^vnice.« III sp0!?itUra> ki J° hranim> mi Je dragoce ha u!!!.na najboljše prijatelje, predvsem « Wtllyja Brandta. |^udje bodo zdaj špekulirali: jah, kaj pa bgjjj^8^^ računi v švicarskih, avstrijskih boi* 0 *e*J° ostala doma, kajti dejal sem, da °°ni ć J UU,1IC*' J jT Poko -01 vzdr2eval družino. Živiva z eno nekatmn0 *n ^etucu m tako vis°ka, kot najv.w®n mislijo - v nobenem primeru ni *ejL }\ kot se govori, je pa lepa in z njo ^ oobro shajava.« iitig*8 tahko vprašam: kakšno pokojnino Dol uP°k°jem podpredsednik države? ^eseč C- >>PreJemam 150 tisoč tolarjev 2ej0 j 0 in še enkrat ponavljam, da je to ^dovol'3 ^0^°Jmna' m da sem z nJ° več kot ^^vi? infarkt *^e' ^etos sem preživel hud gore 1 |n imam posledice. Rešujejo me VSa^'?a°iranje gob, sprehodi po gozdovih. Ua SD ^ dvakrat se s psičko Eriko odpraviva Pfth« d" zjutraj in zvečer.« OobJete kam dru8am? Ha ao*1105 »Nikamor. Prej sva hodila z ženo do^P^t na Korčulo, kjer je žena Danica ' ^daj ne greva nikamor.« Ioni, letih sem bil le sedemkrat Ničesar ne bom napisal, še manj izdal Čeprav smo rekli, da se ob priložnostnem pogovoru ob vaši 70-letnici ne bomo pogovarjali o politiki, pa vendar, kaj mislite o Sloveniji? Dolanc: »Slovenija je v času osamosvojitve z malo žrtvami in v relativno kratkem času pokazala izjemno enotnost njenih ljudi, žal pa danes manjka te enotnosti. Energija se izgublja v političnih razprtijah, namesto da bi se usmerila v razreševanje perečih gospodarskih in socialnih vprašanj. Slovenija je bila upravičeno deležna visokih tujih priznanj, zahvaljujoč pridnosti, dobremu delu in relativni skromnosti Slovencev. Ne smeli bi pozabiti, da velike socialne razlike in stiske pripeljejo do težkih razmer in zato bi morala biti glavna skrb predvsem zaposlovanje. Povečuje se število ljudi, ki so na robu preživetja, na drugi strani pa majhna skupina ljudi bogati, po mojem prepričanju ne vedno na pošten način.« Ali pišete spomine, morda knjigo? Dolanc: »Ne. In zdaj tudi mislim, da ne bom nikoli nič napisal. Saj ne bo nobene škode. Če bi pisal spomine ali jih celo izdal, bi napisal tako, kot sem sam videl stvari, ki so se dogajale. Pa bi povzročil morda nove konflikte. Zato ne mislim ničesar napisati, še manj izdati.« Bili ste dvajset let v vrhu jugoslovanske politike in dolga leta drugi državnik v Jugoslaviji. Ali ni škoda, da nič ne zapišete? Dolanc: »Ni posebne škode. Kajti če bi pisal, bi pisal resnico...« Vsak državnik, ki je bil toliko časa v vrhu države, je vedno medijsko zanimiv. Za Kranjskogorska občina je zgled, kako na dela občinska uprava. domače in tuje novinarje. Vas novinarji prosijo za intervjuje? Dolanc: »Neprenehoma. Že vsa leta.« In zakaj ne daste intervjujev? Ne nazadnje vam tuji novinarji verjetno za intervju ponujajo kar precejšnje vsote denarja? Dolanc: »Tako sem se pač odločil: nobenega intervjuja, za nobeno plačilo. Od leta 1989 nisem nikomur dal nobene izjave, kaj šele intervjuja! Tuji novinarji mi ponujajo seveda kar precejšnje zneske oziroma pravijo: damo vam toliko, kolikor sami hočete!« Zna biti, da se bo ob najinem intervjuju, ki je pravzaprav le priložnostno kramljanje ob kavi, po ustaljeni slovenski politični praksi, ki rada vidi slona, če ji na nos sede muha, dvignil kakšen politični prahek, češ: le zakaj pa Stane Dolanc zdaj daje intervju Gorenjskemu glasu, če je molčal celih šest let? V tujini jim sicer kaj takega na kraj pameti ne bi padlo, pri nas se pa lahko napihnejo kakšni politični bavbavi tudi v tej smeri. Zakaj ste torej privolili v intervju za Gorenjski glas? Dolanc: »Zato, ker ste me prosili. Zato, ker sem se ob svoji 70-letnici odločil, da privolim v intervju za Radio Trbovlje, kjer sem v delavskih revirjih odraščal in v intervju za Gorenjski glas, ker na Gorenjskem živim in sem med Gorenjci zelo dobro počutim.« Hvala za pogovor. • Darinka Sedej Foto: Janez Pelko Gorenja vas - Lučine in naprej Obljub naveličana cesta Ivica Oblak, predsednica krajevne skupnosti Lučine: "Najbolj nas jezi, da je vse skupaj že podobno norčevanju." Lučine, 20. novembra - Od 1990. leta pa tudi že prej so si vrsto let v krajevni skupnosti Lučine prizadevali, da bi dobili urejeno in v asfalt preoblečeno regionalno cesto od Gorenje vasi do Lučin in naprej proti Horjulu. Danes, po petih letih postopnih urejevanj in številnih obljub pred tem in tudi zdaj, še vedno cesta daje sliko, kakršne so v Lučinah že kar vajeni in je še najbolj podobna norčevanju. "Kako resno in resnično ie ta cesta v programu Direkcije Republike Slovenije kaže objavljeni razpis za oddajo del. 4. septembra letos se je iztekel rok za oddajo ponudb za moderni-za-cijo ceste R 324/1144 Todraž-Brebovnica od kilometra 2.786 do kilometra 5.177. Izvedeli smo, da je izvajalec izbran, vendar se na cesti ne dogaja še ničesar. Po neuradnih informacijah je menda za cesto letos na voljo od potrebnih 170 milijonov za razpisani odsek le 17 milijonov. Najbolj žalostno pa je to, da sem bila dvakrat na ministrstvu, tam pa so me samo pošiljali od vrat do vrat, zvedela pa nisem ničesar." Tako predsednica KS Ivica Oblak, ki nas je poklicala in nam hkrati predstavila problem, za katerega še najbolj velja, da je to obljub naveličana cesta. Njena sedanja slika, če se odpravite po njej iz Gorenje vasi proti Luči-nam in naprej proti Horjulu, je namreč naslednja. Iz Gorenje vasi je najprej 2.800 Ivica Oblak, predsednica KS: metrov asfalta, potem je 400 "Na ministrstvu te le pošilja-metrov makadama, pa spet jo od vrat do vrat." 800 metrov asfalta, pa 500 Krajani v Lučinah ugotavl-metrov makadama, 800 me- jajo, da jim gre reševanje trov asfalta, 3 kilometre krajevnih problemov na ko- Asfalt-makadam- asfalt- makadam... regionalna cesta Gorenja vas - Lučine makadama, 2 kilometra asfalta (skozi Lučine), 4 kilometre makadama, 1 kilometer asfalta, 5 kilometrov makadama in 3 kilometre asfalta. Obljub naveličana ■ Horjul. munalnem področju z dodatnimi prispevki (ob tem ko plačujejo davke) bolje od rok, kot državi skrb in obveze, ki jih ima. V Lučinah so namreč v zadnjem desetletju z dodatnimi prispevki (dve tretjini krajani, ena tretjina občina oziroma širša skupnost) uredili blizu sedem kilometrov krajevnih cest. "Letos smo na ta način z dvetretinjskim lastnim prispevkom asfaltirali spet 1.100 metrov krajevnih cest in zamenjali pol kilometra glavnega vodovoda. Za prihodnje leto imamo v programu posebno skrb celoviti urejenosti okolja in še posebej središča vasi s potokom skozi Lučine. Čeprav smo redni davkoplačevalci, vseeno kar precej še dodatno z denarjem in delom prispevamo za reševanje problemov. Zato nas še toliko bolj jezi, da je obljuba in beseda države vredna manj kot piškav oreh." • A. Žalar Prva izredna seja jeseniškega občinskega sveta Svetniki za sanacijo Male Mežakle Jeseniški svetniki so se odločili za podpis pogodbe z Ministrstvom za okolje in prostor o sofinanciranju sanacije deponije komunalnih odpadkov na Mali Mežakli Občini Jesenice in Kranjs- dni pred rokom za podpis ka Gora sta se prijavili in pogodbe, je bil sklic izredne bili izbrani na javnem raz- seje nujnost, saj je jeseniški pisu Ministrstva za okolje župan dr. Božidar Brudar in prostor za sofinanciranje menil, da mora o tako pomembni odločitvi odloča- programa sanacije central nega odlagališča komunal nih odpadkov na Mali Mežakli. Ker je bilo pogodbo, ki jo je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor, potrebno potrditi praktično čez noč, so se jeseniški svetniki v četrtek zbrali na svoji prvi izredni seji. Po daljši razpravi se je večina svetnikov strinjala s potrditvijo pogodbe, pri čemer pa so posebej poudarili, da Mala Mežakla v prihodnosti ne more postati Centralno gorenjsko odlagališče komunalnih odpadkov. Centralno odlagališče komunalnih odpadkov Mala Mežakla, ki služi občinama Jesenice in Kranjska Gora, leži na kraškem terenu. Njegova sanacija je nujna, jeseniški svetniki pa so jo že vpisali v svoj program obveznosti. Hkrati s tem so se prijavili na javni razpis Ministrstva za okolje in prostor za sofinanciranje javnih služb in bili tudi izbrani. Ker so pozitiven odgovor dobili šele nekaj ti občinski svet. Stališče ministrstva na seji je svetnikom posredoval vladni svetovalec Janko Žerjav, ki je posebej poudaril, da naj bi Mala Mežakla ne postala regijska deponija. Njena deponije sanacija je nujna, po njeni sanaciji pa bi nanjo lahko odlagali smeti tudi iz drugih občin po dogovoru z občino Jesenice in prosti plačilu. V nadaljevanju seje so se svetniške razprave vrtele v skoraj vseh smereh, od ostrega zavračanja ponujenih sredstev do pozivom k temu, da se ponujena tretjina sredstev izkoristi v najbolj smotern načim, saj bi to Erecej razbremenilo občins-i proračun. Poleg tega so nekateri svetniki opozarjali, da se bo že v nekaj letih tehnologija odlaganja komunalnih odpadkov korenito spremenila, tako da bodo današnje odlike deponij samo še stvar preteklosti. Mala Mežakla naj bi tako kljub svoji morebitni primernosti izgubila pomen, kakršnega ima danes. V razpravi so se svetnikom porajali sumi o pravilnosti poteka izbora na javnem razipsu, na koncu pa se je kljub vsemu večina svetnikov strinjala, da ponujeni predlog sprejmejo. Podpis pogodbe bo Jeseničanom in Kranjskogor-cem tako prinesel tretjino načrtovanih sredstev za sanacijo komunalne deponije oziroma 57.511.000 tolarjev, ostanek bo občina Jesenice zbrala z zadolževanjem. Sanacija deponije bo predvidoma končana leta 1997. Najprej bodo sanirali tisti del Male Mežakle, ki je zaenkrat še prazen, nato bodo nanj začeli dovažati smeti. Prav tako bodo postopoma na sanirani del preložili tudi že deponirane smeti, ter se sanacije lotili tudi na drugem delu. Vodo-tesno dno bo prepleteno z drenažnimi cevmi, ki bodo odvajale vse izcedne vode, te pa bodo očistili v čistilni napravi v dolini. Sanirani deli Male Mežakle bodo po dogovoru z občinama Jesenice in Kranjska Gora proti plačilu lahko sprejeli tudi del smeti iz občin Bled, Bohinj in Radovljica, širšemu območju Gorenjske naj bi tudi po sanaciji ne bila na voljo. • U. Špehar KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR RADOVLJICA - V Galeriji Šivčeva hiša razstavlja slike akad. kipar Vlado Stjepič. V galeriji Pasaža v radovljiški graščini je na ogled prvi del črno- belih fotografij društvene razstave Fotografskega društva Radovljica. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja risbe in slike akad. slikar Boris Jesih. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V faleriji Fara razstavlja fotografije dr. Tomai Kunst. V kapeli uštalskega gradu razstavlja Peter Jovanovič. V Knjižnici Ivana Tavčarja je odprta fotografska razstava ob 10-letnici Foto kino kluba A. Ažbe. V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja fotografije Po ulicah Varšave fotograf Janez Pipan. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava Rodovniki rodbine Dobrin. V Kurnikovi hiši je na ogled razstava Martinovo z Vinarstvom Krapet DUPLJE - V pizzeriji Sonja v Bistrici razstavlja slike Dore Vrhovnik. LJUBLJANA - V Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu je v galeriji Staneta Kregarja odprta razstava liturgičnih oblačil -parametrov. Razstava je namenjena počastitvi devetdesetletnici rojstva slikarja Staneta Kregarja. CUFARJEVI DNEVI '95 Jesenice - Z nagovorom akademika Cirila Zlobca in predstavo KUD Zarja Trnovlje Celje Anouilhovega Skriančka se konec tega tedna, v petek, 24. novembra, v Gledališču Toneta Čufarja začenjajo VIII. Čufarjevi dnevi. Na letošnji prireditvi, ki bo potekala od 23. novembra do 1. decembra, se bo predstavilo devet gledališč in skupin, v lutkovnem dnevu v dvoranici na Hrušici pa še tri slovenske, avstrijska in italijanska lutkovna skupina - z domačo igralsko skupino torej kar štirinajst sklupin. Gledališke predstave bodo večinoma na odru Gledališča Tone Čufar, pa tudi na Dovjem in v Zabreznici. Pravzaprav se festival amaterskih gledališč Iz vse Slovenije začenja ie dan prej, v četrtek, s tradicionalno razstavo v Kosovi graščini. Ob 18. uri bodo v tamkajšnji galeriji odprli razstavo Ajdna nad Potoki - izkopavanja 1994 in rekonstrukcija 1995 v sodelovanju z Gorenjskim muzejem Kranj. Med likovne prireditve vključene v jeseniško festivalsko dogajanje sodi tudi petkova razstava v likovnem salonu Dolik, kjer bodo predstavili retrospektivo graji k D ore t a PeIhana, Tako kot že nekaj let zapored tudi na letošnji prireditvi sodeluje gledališka skupina z avstrijske Koroške - Mladinska gledališka skupina KPD Planina Sele. Novost letošnjega programa pa je vključitev študentov igre AGRFT iz Ljubljane s predstavo Povabilo v grad Jeana Anouilha. V prvi polovici festivalskih dni bodo nastopalo večinoma gorenjske gledališke skupine - razen otvoritvenega dne. V soboto, 25. novembra, ob 19.30 bo Gledališče Bohinjska Bistrica predstavilo monodramo Operacija uspela avtorice Tyre Tonnessen. Mali vaški odre iz Zasipa bo v nedeljo, 26. novembra, ob 19.30 predstavil Frana Milčinskega Ježka Narobe svet. Tega dne bosta ob isti uri še dve predstavi: v kulturnem domu na Dovjem bo Gasilsko kulturno društvo Bohinjska Češnjica predstavilo monodramo Pavleta Lužana Živelo življenje Luka D. V kulturnem domu v Zabreznici pa bo Mladinska gledališka skupina KPD Planina Sele iz Avstnje zaigrala Dragutina Dobričanina Že, že, kaj pa poklic. Predstave se bodo v ponedeljek, 27. novembra, ob 19.30 nadaljevale na odru Cufarjevega gledališča z nastopom študentov igre AGRFT Ljubljana in predstavo Povabilo v grad. S kriminalko Agathe Christie Mišelovka je v torek, 28. novembra, na festival povabljen Loški oder Škofja Loka. Štiri lutkovne predstave se bodo v sredo, 29. novembra, zvrstile v dvoranici na Hrušici: Pivov oblaček v Izvedbi Lutkovnega gledališča Fru-fru iz Ljubljane (ob 8.30), Brundarija Lutkovnega gledališča Papilu iz Ankarana (ob 9.45), Trije sneiakl v izvedbi Lutkovnega gledališča GM Jesenice (ob 11.30) in ob 17. uri Jajce v izvedbi Otroške lutkovne skupine Ml smo mt SKD Celovec Lutkovna Igrica Hilorij drugi odkriva leto 2000 v Izvedbi Grand teatro det Burattini iz Udin pa bo ob 19.30 v Kosovi graščini na Jesenicah, Po festivalskem lutkovnem dnevu, bo v četrtek, 30. novembra, na Čufarjeve dneve prišel dr. Matjaž Kmecl, Malo Gledališče Maribor pa bo na odru Cufarjevega gledališča zaigralo Emigranta Slavvomira Mrožka. Festival amaterskih gledališč se bo zaključil v petek, 1. decembra, s predstavo Carla Goldonija Impresarij iz Smirne v izvedbi Gledališča Tone Čufar. Na slavnostnem zaključku bodo podelili jubilejne Linhartove značke. • Lea Mencinger DRUŽBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO, v zasebni lasti, ki se po velikosti razvršča med srednje družbe in deluje na področju proizvodnje, storitev in trgovine ZAPOSLI RAČUNOVODJO Kandidat/ka mora poleg splošnih pogojev, izpolnjevati še naslednje pogoje: • usposobljenost za samostojno vodenje računovodstva in obvladovanja finančnih tokov, - najmanj srednja strokovna izobrazba, - sposobnost koordiniranja dela z zaposlenimi in poslovnimi partnerji Usposobljenost kandidatov bomo ocenjevali na osnovi uspešnosti dosedanjega dela. Kandidate, ki bodo prišli v ožji izbor, bomo povabili na razgovor. Pisne vloge, s točnimi navedbami o sedanjem in dosedanjem delu, pošljite s priporočenim pismom na naslov: POSLOVNI BIRO, d.o.o., Kranj, Maistrov trg 7/1, ki izbira vloge do 4.12.1995. TAJNOST VLOG JE ZAJAMČENA Informacije po telefonu: 064/221-084. Muzej Jesenice VODNIKI, RAZSTAVE, PRIREDITVE 5 Potem ko so v Muzeju Jesenice ugotavljali, da je jeseniški muzej širše še premalo poznan, niso samo povecsj^ števila publikacij, ki predstavljajo muzejske zbirke in muzejske hiše, pač pa so spoznali, da je mogoče obiskov privabiti tudi z zanimivi razstavami in prireditvami. "Kar trem razstavam na temo urbanizma v septembru in oktobru - urbanistične zasnove prenove stanovanjskih sosesk, ureditev tržnice in strokovna gradiva za mestni načrt -je sledila razstava ob 20-letnici Glasbene mladine Jesenice, ki bo v Kosovi graščini na ogled še do 1. decembra," je povedala ravnateljica Muzeja Jesenice Nataša Kokošinek. Nič manj bogata razstavna dejavnost se bo od jeseni raztegnila tudi v zimski čas. Ob začetku Čufarjevih dnevov bodo v Kosovi graščini pripravili razstavo v sodelovanju z Gorenjskim muzejem Kranj. Avtorja razstave Barbara Rav-nik-Toman iz Gorenjskega muzeja in Milan Sagadin iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj bosta predstavila zadnje rezultate sicer že dolgoletnih izkopavanj na Ajdni ter pozidavo in pre-kritje izkopanin v letošnjem poletju. Tej razstavi bo še pred koncem leta sledila razstava filmskega oddelka Arhiva republike Slovenije o filmski ustvarjalnosti Milke in Metoda Badjure v obdobju 1926-1969. Pred otvoritvijo bodo v kinu Železar ponovili filmski večer posvečen stoletnici filma in spominu na dr. Miho Potočnika: predvajali bodo Badjurove filme Triglavske strmine in Kolednike. "V sodelovanju z Občino Kranjska Gora, ki si prizadeva turistično ponudbo obogatiti tudi z različnimi kulturnimi prireditvami, bomo tudi Lizn-jekovi domačiji, etnološkem muzeju, pripravili zanimiv program. Pravzaprav že poteka, saj je bila avgusta odprta razstava izdelkov domače obrti Jerneja in Mateja Kosmača iz Tržiča, pripravili smo jo v sodelovanju v tržiškim muzejem. Oktobra je razstavljala slike in plastike Eva GašperŠič. Novembra je hiša zaprta, že naslednji mesec pa se bo v Liznjekovi domačiji znova veliko dogajalo," je poudarila Nataša Kokošinek. letni sejnini v korist Prešernove hiše. Pri potrebno še omeniti. obnov« decembra in januarja hiše jji ta, kaseto s filmi o PryeiaijV hiši, ki so jo dotlej prcdvjJJJ, Vrbi, pa bodo do prikazovali v na Jesenicah. Kosovi V prihodnjih nekaj letih bo Stara Sava postopoma obnovljena. Najprej "kasarna" - najstarejša delavska stanovanjska stavba v Sloveniji - v kateri bodo čez čas Glasbena šola, Zgodovinski arhiv in Muzej Jesenice. - Foto: L.M. sploh celotni gostilniški inventar od klopi do kozarcev seveda ne bo le na ogled, pač pa se bodo obiskovalci v tej muzejski gostilnici tudi najedli in odžejali. Ker Muzej Jesenice ni registriran za gostinsko dejavnost, bo pri tem pomagal Aktiv kmečkih žena iz Kranjske Gore. Pestra kulinarična ponudba ne bo samo na otvoritvi, pač pa tudi kasneje. Pač pa bo otvoritev nekaj posebnega tudi zaradi gledališke predstave Ta pršparan jur v izvedbi Gledališča Tone Čufar. Jeseniški muzej že tradicionalno pripravlja spominske slovesnosti v Prešernovi hiši v Vrbi. Letos bodo obiskovalci poslušali recital Prešernovega Sonetnega venca v slovensk%m in še v osmih tujih jezikih. Prešernova hiša pa bo obiskovalce pričakala z obnovljeno pečjo, zaradi česar je bila v novembru hiša tudi nekaj časa zaprta. Del denarja za obnovo, ki jo je sofinanciral in strokovno nadziral Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj, je prispeval tudi Štefan Matuš, član sveta Občine Jesenice, ki se je odpovedal celo- Tudi Ruardova graščin* J kateri ima muzej prosto*.,, depoje, se počasi obnaw Letos je bila urejena rtp^^L tančna sejna dvorana t JJ zejskimi eksponati, v koteH btl v začetku novembri, pogovor s predstavnikiJJ rave za dediščino MinispZ za kulturo RS in 0b^„ Jesenice. Potrdili so p** Ker bodo poslej v Liznjekovi domačiji razstave in druge prireditve potekale redno, je Muzej Jesenice poskrbel tudi za izdajo informativnega vodnika. V italijanskem, nemškem, angleškem, francoskem, nizozemskem in slovenskem jeziku bo izšel v decembru. Dopolnjen bo tudi z dvema razglednicama Kranjske Gore in Liznjekove domačije slikarja Jožeta Vogelnika. Novost pa so tudi ponatisi starih razglednic Stare Save iz leta 1902 ter Breznice in Vrbe iz leta 1907, ki jih je v nakladi (vsaka) 5000 izvodov založil Muzej Jesenice. Liznjekovi domačiji sodijo v slovesnosti ob začetku smučarske sezone v Kranjski Gori oziroma tekme v okviru Svetovnega pokala. Vsekakor bo razstava z naslovom Kranjske gostilne iz 19. stoletja, posredoval jo bo Gorenjski muzej Kranj, svojevrstna kulturna posebnost, ki so jo lahko občudovali že obiskovalci poletnega Gorenjskega sejma. Originalno gostilniško pohištvo z razvedrili, kot so stari igralni avtomat marjanca, pa lajna, slike in investicijskega načrta op^u kasarne na Stari Savi, verjetno še do konca tega g doživel obravnavo in sprtL na seji Občinskega sveta » čine Jesenice. "V kratkem bo tudi obfefl ca odprtja Čopove rojstne Ji v Žirovnici. Slikar Vlad'^ Lirovnici. aiiKai j« Lakovič - spomladi je I Jesenice podaril 49 s»» portretov Franceta Pre^,, je tokrat ustvaril portrete * , tije Čopa in sodobni*0^, Korvtka, Smoleta, JuliJe*Jjil mic, skupnega portreta ^ in Prešerna. Dela smo od*"" Razstava bo na ogled W-A februarja prihodnje le*0;*^ bomo zamenjali z g0'*' razstavo Gorenjskega »*•- ^ Kranj o Matiji Čopu," je dala Nataša Kokošinek. r$ stava bo na ogled vse dotjeK bo pripravljena stalna zbtfy Matiji Čopu. Postavitev - *jp pravljamo jo v sodeloy • | Gorenjskega muzeja ,K*j2|P ob sofinanciranju Min,$t^ za kulturo - bo gotova * letu 1996, svečano pa j0.^ spominski Čopovi sobi ob 200-letnici rojstva f1 Čopa 26. januarja 1997' • Lea Me«* LINHART NA VISOKEM Visoko - Gorenjsko gledališče Tateater je za pretekli teden v KUB Valentin Kokalj na Visokem pripravilo novo premiera Linhartove klasiče veseloigre Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Predstava, ki jo je režiral Miha Krišelj, je bila zaigrana v pravem duhu ljudske igre: razigrano m duhomušno, preprosto in hkrati pomenljivo. Vizualno barvitost podeželjske graščine sta ustvarili scena Mihe Krišlja in kostumografjje Mateje Janše, dodatno pa sta predstavo razgibala glasba in petje, ki večinoma prihajata izza scenskega ozadja. Na odru so bili spet enkrat poustvarjeni znani junaki Linhartove igre: spogledljiva in prebrisana služabnika, na videz stroga, pa prav mladostno nepremišljena gospoda, prikupno zmedeni študent ter birokratski uradniki. Predstava poteka v gorenjskem narečju, ki spominja na govorico Linhartovega časa - v tem pogledu je bila priprava Matička za nastopajoče nedvomno težavna naloga. A prav govorna plat predstave je zelo lepo uspela in mnogo prispevala k šaljivemu vzdušju. Pod lektorskim vodstvom profesorja Marijana Krišlja so igralci Tateatra oblikovali pravilen in tekoč govor ter tako delovali naravno in sproščeno. Med igralci moramo najprej izpostaviti Matička in Nežko -Kondi Pižorn in Marjana Urbančič sta zaigrala suvereno in dinamično. Pižornov Matiček je bil prisrčen in duhovit ter telesno in verbalno spreten, Nežka pa nas je presenečala z odločno dekliško podjetnostjo. Gregor Kok je liku študenta Tončka dobro združil naivnost in vročekrvnost, Renata Križnar je bila prepričljiva v vlogi odločne in bistre Jerce. Duhovito pa je bila oblikovana tudi stranska vloga Gašperja (Brane Likozar), ki s svojimi občasnimi pijanskimi prihodi na oder prav prijetno razburi že sicer veliko zmešnjavo baronove družine. Barona Naletela in njegovo gospo sta zaigrala Ivan Gros in Jelka Boštnar, uradnike Zmešnjavo, Žužka in Budalo so na ustrezno karikiran način igrali Andrej Krc, Janez Cankar in Lado Boštar, skupino vaških deklet, ki nas opozarjajo na bližino vaškega živelja pa so predstavljale Nataša Štern, Vesna Culig, Helena Podjed, Marinka Juvan in Nataša Gros. • Mirjam Novak V PG predstava za "otroške ljudT PRAVLJIČNOST PO SILI . Matija Logar je napisal in zrežiral igro za mlade z n**LflF R. KAPICA, ŽABA IN... V času vizualnih medijev, Hugov to ni niti lahka in hvaležna naloga« leto v tem času, Kot ponavljamo iz leta v leto v tem Času, v^'r, f "Pokrajinska" gledališča pripravljajo posebne, namens* dstave za mlado občinstvo kot nekakšno repertoarno °°^c^ Da pa je za ta namen vse težje najti kohkor toliko P^otfl n, ki se ponavlja iz sezone v besedilo, je tudi refren, Dolgoletni umetniški vodja Prešernovega gledališča Logar se te naloge loteva pogosteje, lani na primer Je 6jen otroško humoristično besedilo Speckahla na kahli, letos ^\ snov zatekel h klasični pravljični zakladnici, kar nakazuj yM R. kapica, žaba in ... ter precej na silo vključil parafraziraj ftfj o pogoltnem volku v fantaziranje dveh šolark, ki prepustita sanjarjenju, V to trenutni preobraža v iiajiaznuucjsc uvaisKC jjuuuuc, ic uu»>" - lfaP,fc* to figuro v podobi princa ga in žabca pricoprata dekleti Rokavička s poljubom. Zgodbo avtor zaokroži s P odločitvijo, da bosta najprej odšli v šolo... ivvS^S Namesto dokaj razvlečenega dialoga o sanjah in njihoi ^jf bi pričakovali nekaj več humorja in domiselnosti, * ^c^f čakata na pojav žabca, njegove spremembe pa tudi ne P^jjj^JJ kakšnega posebnega razodetja, tako da vse skupaj precej prisiljeno, že od same situacije naprej, od postelje prek že omenjene "analize" sanj, do odčaranega pnnC^ po^Pj Sicer pa je scenski del uprizoritve barvno kar mikavn p s shematiziranimi drevesi, vodnjakom in PoS}e f't& $ iz drugega vica, je delo Jožeta Logarja, Pa ^gajo^. jj scena vsak Ahačiča je impresivna in razvidno napoveduje D"j Lat) dogajanje, v igralskem tercetu Darja Reichman, Vesna Matjaž Višnar pa je nekaj več kot zgolj Hustra<^°rafi3 P*!f nakazala prva v vlogi Rokavičke. Premiera je bila odig^ui« J šolarskim občinstvom, ki je sprva reagiralo precej temP no, ko se je pojavila velika volčja glava, pozneje Pa Jjad| K očitno plahnel, v zadnjh sezonah se je v zvrsti teatra za .a£jin* v PG Še najbolje obnesel Deklevov in Kranjčanov **** musical, pa tudi Ana in kralj. • France Vurnik GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Proizvodnjo vijakov v Plamenu in Verigi bodo združili Leski vijaki v Plamenu l°venske železarne so se odločile za združitev proizvodnje vijakov leske Verige in kroparskega Plamena j/ °^oh' nov. - Nadzorni svet Slovenskih železarn se je 26. hi j^** odločil za združitev proizvodnje vijakov v leski Verigi ft^Parskem Plamenu. Lesko proizvodnjo vijakov bodo s fesite l 'elom prenesli v Plamen, iščejo pa še najboljšo obta*V' ^° hodo to fizično izvedli. Ni namreč se odločeno, bo ostal v Lescah ali se bodo delavci vozili v Kropo. koy vri!^tev Proizvodnje vija- je imel včasih 15-0dstotni fejki Roparskem Plamenu in delež, nekaj večjega ima proiz- 5e2a ^rigi je posledica vlad- vodnja vijakov, saj ima po *ana ?.klepa iz leta 1993 o prihodku zdaj približno 20- Slov!1JI, Predelovalnega dela odstotnega. bija ~^kih železarn. Zato je Razdelitev tehnologije vergi ta ^.^očitev nadzornega sve- in vijakov je v konceptu vodst- van0Venskih železarn pričako- va že nekaj časa, končna raL*; vsekakor pa je tudi odločitev je seveda v domeni .^.."Ouiiva t,; ;^ —x :x„i,~ lastnika, pravi Miro Ulčar, direktor leske Verige. ^eluTJ0 Prodajo." V Plamenu v proizvodnji vijakov je Vati 7» *Va' sai )e m°č pričako-0skTbaciOnalnejSo proizvodnjo, "Zdel.? -n Prodajo. V Plamenu leSk Je v S^UI« po,dan v dvorani ^* bonS? -Poletja Indus- Kran- 8211111 izdclkov 181 j*>or, J* pripravila občni oajjjT" .katerem so se zbrali Njm:;12. večine slovenskih odstotka na tretjem mestu v Sloveniji, sicer pa je zadnjih deset let moč opaziti suficit v zunanjetrgovinski menjavi - do letošnjega avgusta so v tekstilni industriji izvozili za 136 milijonov USD več kot uvozili. Kuharic je udeležencem ^Ho^J' »i se ukvarjajo s zbora predstavil tudi pogoje teltetiinn poslovanja tekstilne industrije. Povedal je, da se recesija v tekstilni in konfekcijski industriji v letih 1994 in 1995 še i*> bv i*0*1" načrt za leto naprej poglablja. Posebej slabi ? PreJSr* tajnika ZITTS so podatki o padcu malopro-J°r* panika stalnega od- daje na zahodnih trgih. Podjet-'*tsL ekonomsko gospo- ja se srečujejo tudi z močno ?t'hi$«r vprašanja ter konkurenco in s tem, da neka ■ tere pomembne države zapirajo trge in tako ščitijo svojo tekstilno industrijo. Kuharic je opozoril tudi na razkorak med ki se ukvarjajo s 0|*tek!^ tekstilno oziroma J^i^Jsko industri:0> Na tSii^so predstavili zakl- JgS w» obdobje 1993 ter Poročilo tajnika Debevca o zveze za mandat-e 1993 - 1995. ■MsJi. vprašanja ?*T?U, PO" ^oharič, predsednik inflacijo in tečajem tolarja in 2 ^ksnj* oaDora Združenja na visoke obremenitve gospo-<>Nio njzf ?» oblačilno in usn- darstva z davki in prispevki na M ***iie industrijo OD, ki nižajo konkurenčno *W *. m generalni direktor moč zunaj. Vedno večja nelikvidnost je znanilec prihajajočih izgub in veliko podjetij je pred stečaji. Podatki kažejo, da se je v letu 1994 iz tekstilne panoge k uvoznikom odlilo 40 milijonov DEM, zato je potrebno zahtevati od države, da se to prelivanje od izvoznikov k uvoznikom prekine. Če država tiu^U l n.avzoče tekstilce 1?° te • ^^alno problema-£eJal ; md«strijske panoge. L^Ua. » da zmanjševanje wd,istHii ^°slenih v tekstilni f Sskrb. Leta 1989 b'c Ju?:300 uposlenih, ko-NU%a 1995 pa samo r^vik .vendar so po Kuhar- t^Pri n6^3*1- Pa^c* manjši ne bo ukrepala in se pogoji ne It1 kar aterm drugih pano- bodo spremenili, se bosta zni- it *ilne ie na vilamost žala izvoz in proizvodnja, ne- 1,1 dfeift*pan°ge- Po letošn- zaposlenost pa se bo še izvozu je proiz- povečala. • P.< Sistem bodo do konca odprt za vse voznike. Torovo, 20. novembra - Na cestninski postaji Torovo na avtocestnem odseku med Ljubljano in Kranjem so v petek, 17. novembra, slavnostno odprli stezi, kjer je uveden avtomatski brezgotovinski način pobiranja cestnine (ABC). Z uvedbo ABC sistema je Slovenija po besedah državnega sekretarja Marjana Dvornika dokazala, da premore dobre strokovnjake in tehnologijo za izvedbo takega projekta, s katerim so vsaj ujeli, če ne celo prehiteli razvito Evropo. V Torovem je zaenkrat edina cestninska postaja v Sloveniji, ki nudi tak način pobiranja cestnine. Lahko pa se pohvalimo, da slovenski model ABC ne nudi samo toliko kot podobni evropski sistemi negotovinskega pobiranja cestnine, ampak smo šli korak naprej. Poleg elektronske tablice, ki jo uporabljajo v Evropi, je uvedena tudi čip kartica, kar je slovenska posebnost. Čip kartica je pomembna pridobitev zato, ker nameravajo njeno uporabnost razširiti tudi na plačevanje parkirnin in podobno. Pa si poglejmo, kako ABC sistem sploh deluje. Na cestninski postaji sta trenutno na voljo dve stezi. Če ste lastnik čip kartice, morate zapeljati na levo stezo - ti. kombinirano stezo. Pri cestninski kabini, kjer je nameščen čitalnik čip kartic, je potrebno vozilo za hip ustaviti. Kartico približate čitalniku na razdaljo približno Eet centimetrov. Čitalnik bo artico zaznal in z nje odštel potrebno vsoto za cestnino. Če je na kartici naloženo premalo kredita, vas bo s svetlobno in zvočno signalizacijo na to opozoril. V tem primeru boste kredit lahko dokupili v kabini na isti stezi. Z elektronsko tablico gre malo drugače. Tablico mora voznik pritrditi na notranji levi spodnji kot vetrobranskega stekla. Vozilo morate zapeljati na desno stezo - t.i. hitro stezo. Pri hitrosti vozila okoli štirideset kilometrov na uro vas bo sistem prepoznal in z dvigom zapornice spustil naprej. V kolikor tablica nima v zalogi več dovolj denarja za plačilo cestnine, vas bo na to opozoril zvočni signal, svetlobna signalizacija pa vas bo preusmerila na levo, kombinirano stezo. Tam se postopek zakupa kredita ponovi kot prej pri čip kartici. Višina kredita ni določena, plačate toliko, kot ste pripravljeni. Do konca leta bodo ABC sistem testirali, zato nakup kartic ne bo še možen. Imajo {>a jih že nekateri dosedanji astniki mesečnih cestninskih kart, na katerih bodo sistem preizkusili. Ugotovitve testiranja bodo uporabili pri odpravi morebitnih pomanjkljivosti in pri določitvi višine cestnine, ki pa bo zagotovo nižja kot pri klasičnem pobiranju cestnin. Naslednje leto pa bodo kartice v prosti prodaji. Brez težav jih boste dobili na cestninski postaji Torovo, gotovo pa tudi kje drugje. • S. Subic Računalniški sejem v Ljubljani Kranj, 20. nov. - Pod geslom "Prihodnost je naša" so danes v prav vseh razpoložljivih prostorih Cankarjevega doma v Ljubljani odprli že tradicionalni računalniški sejem INFOS. Rekordnih 150 razstavljavcev bo na 2100 kvadratnih metrih predstavilo številne novosti, posebnost sejma pa so zagotovo izredno številne spremljajoče prireditve, predavanja in seminarji, za katere bodo morali odpreti prav vse razpoložljive prostore tega slovenskega kulturnega hrama. Sejem bo trajal od danes, torka do sobote, 25. novembra, organizatorji pa so Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Cankarjev dom in Imelda 8000, sodelovala pa so tudi tri ministrstva: za šolstvo in šport, za znanost in tehnologijo in za notranje zadeve. Ker je prostora v Cankarjevem domu ob velikem zanimanju razstavljavcev začelo primanjkovati, so morali na Erjavčevi cesti postaviti še dodaten šotor. Ob začetku sejma je napovedanih 142 predavanj (le tri so takšna, da bo potrebno zanje plačati kotizacijo), med predavatelji pa jih bo 19 tudi iz tujine. Predstavile se bodo številne nove informacijske baze v Sloveniji, na sejmu bodo predstavili najnovejše izdaje CD ROM slovenske produkcije, s posebnim poudarkom bo center za računalniško opismenjevanje pri ministrstvu za šolstvo in šport predstavilo nove multimedijske izobraževalne programe, veliko pa bo seveda govora o svetovnem sistemu Internet. V četrtek bo tudi ustanovna skupščina slovenskega združenja Internet. • š. Ž. Seja upravnega odbora Združenja za gostinstvo in turizem Vesenjak predstavil dva dokumenta Ljubljana - Združenje za gostinstvo in turizem pri GZS je na svoji 4. seji upravnega odbora obravnavalo dva dokumenta - Organiziranost turizma v Sloveniji in Izvedbeni načrt trženja slovenskega turizma. Dokumenta je pripravilo ministrsvo za gospodarske dejavnosti, na seji pa ju je predstavil državni sekretar za turizem Peter Vesenjak. Oba dokumenta so člani upravnega odbora sicer podprli, vendar so pri prvem imeli pripombe na premalo poudarjeno vlogo turističnega gospodarstva, pri drugem pa pomisleke o namenjenih sredstvih. Načrt organiziranosti turizma v Sloveniji opredeljuje vlogo in naloge Centra za promocijo turizma Slovenije, ki naj bi bil osrednja ustanova, saj naj bi povezoval slovensko turistično organiziranost od lokalne do nacionalne ravni. Center, ki sta ga ustanovila vlada in GZS in ima že sestavljen upravni odbor, naj bi deloval v skladu s potrebami gospodarstva. Vendar je po mnenju nekaterih članov upravnega odbora prav vloga gospodarstva v omenjenem načrtu premalo jasna in jo je potrebno bolj natančno definirati. Okvirni program dela Centra za promocijo turizma Slovenije pa je predstavljen v Izvedbenem načrtu trženja slovenskega turizma v obdobju 1995 - 1997. V načrtu so opredeljeni glavni cilji - organizacija turističnega sistema, strukturiranje in izboljšanje turističnih proizvodov in oblikovanje učinkovitega prodajnega in komunikacijskega sistema. Predviden je prodor na zahodne trge, podaljšanje povprečnega trajanja obiskov tujih turistov, izgradnja prepoznavne identitete Slovenije na evropskem turističnem trgu itd.. V strateškem načrtu trženja je za leto 1996 napovedanih 833 tisoč tujih turistov ter 2,9 milijona njihovih nočitev, kar je postalo tudi cilj tega načrta. Za uresničitev zastavljenega načrta trženja naj bi v letu 1996 potrebovali 10.941.(XX) DEM. Od tega naj bi 75 odstotkov kot ustanovitelja prispevala GZS in ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Na dnevnem redu četrtkove seje so bile tudi volitve in imenovanja namestnikov in sekretarja združenja. Za namestnika so izvolili Janeza Pergarja, kot predstavika agencij, in Vlada Petroviča, predstavnika hotelirjev. Za sekretarja združenja pa so potrdili Mira Pretnarja. • P.O. SUKNO TEKSTILNO PODJETJE ZAPUŽE, d.o.o., BEGUNJE objavlja javni razpis za zbiranje ponudb za nakup proizvodnih objektov, zemljišč, opreme in drobnega materiala družbe SUKNO ZAPUŽE, d.o.o. Naslov družbe: SUKNO Zapuže, d.o.o.. Zapuže 10/a, 64275 Begunje na Gorenjskem Predmet razpisa: - objekt mehanična delavnica (109,40 m2) - objekt stara kurilnica (171 m2) - objekt nova kurilnica, v objektu so kurilne naprave, ki niso predmet razpisa (214 m2) - objekt mizarska delavnica (67 m2) - pripadajoče zemljišče - oprema in drobni material mehanične delavnice (po seznamu) Ogled nepremičnin je mogoč vsak delovni dan po predhodnem dogovoru. Družba SUKNO Zapuže, d.o.o., je v 100 % lasti Sklada za razvoj. Pogoje za sodelovanje in ostale informacije lahko morebitni ponudniki dobijo v družbi SUKNO Zapuže, d.o.o., tel.: 064/733-331 - g. Jože Simčič. PONUDBE morajo biti poslane s priporočeno pošiljko na SKLAD RS ZA RAVZO.J. d.d., Kotnikova 28, 61000 Ljubljana, v zapečatenih ovojnicah z oznako "PONUDBA ZA SUKNO ZAPUŽE, d.o.o.", v roku petnajst (15) dni od objave. Družba SUKNO Zapuže, d.o.o., na podlagi tega razpisa ni zavezana skleniti pogodbe o prodaji sredstev družbe SUKNO z najboljšim ali katerimkoli ponudnikom. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK NA ŠTIRIH KOLESIH TEST: AUDI A4 1.9 TDI KOMBINACIJA D Pri ingolstadtskem Audiju imajo pri snovanju dizelskih motorjev že kar dolgo tradicijo, naraščanje povpraševanja po tovrstnih agregatih pa jih je spodbudilo, da so tudi v trenutno najmanjši A4 vgradili motor z dizelskim motorjem, ki ima turbinski polnilnik in neposredni vbrizg goriva. Ko gre za velikost, je A4 na prvi pogled kar precej večji od svojega predhodnika audija 80, toda podatki o merah govorijo le o nekaj pridobljenih centimetrih v dolžino, za prst večji medosni razdalji in malenkostno povečani širini. Audi A4, združil v sebi tradicionalne hišne poteze skupaj z inovativnostjo zdajšnjih avtomobilskih časov. Avtomobilska kozmetika je postala že skoraj vsakdanji pojav in pri A4 se to Eozna na skoraj vsakem delu aroserije. Nos so mu preoblikovali v stilu večjih audijev, kar pomeni povsem novo, a še vedno zelo značilno masko hladilnika s poudarjenimi hišnimi štirimi krogi, sprednja blatnika sta nekoliko nižja in bolj napihn- {'ena, rahlo privzdignjene bočne inije pa so ob okenskih robovih moderno zaobljene. Povsem nov in zelo moderen je tudi zadek, zasnovan klasično, toda vpadlji-vo. Pokrov prtljažnika je rahlo nakazan v zadnji spojler in zapognjen tudi na zadnji strani, njegovo širokost pa poudarjajo sicer majhne, toda zelo domiselno oblikovane zadnje luči. Posodobljena armaturna plošča je seveda kopija tistega, kar imajo večji novejši Audijevi avtomobili. Založenost z instrumenti je dobra, skupaj s stikali na armaturni plošči, je celotno delovno okolje vredno vseh pohval, med zamere pa gre vpisati tradicionalno nerodno stikalo za vklop luči tik ob ročici za vklop smernikov in pa rdeča osvetlitev instrumentov, ki zagotovo ne pripomore k temu, da bi se vozmkove oči spočile. Audi A4 1.9 TDI: tradicionalistične inovacije. nostne pasove s pirotehničnimi zategoval niki. CENA do registracije: 50.765 DEM (Porsche Inter Auto) + + + oblika + + motorne zmogljivosti ^ekonomičnost I - - -desno zunanje ogledalo - -stikalo za vklop luči -preglednost nazaj V nosu: zmogljiv, kultiviran in varčen turbodizel. Vsaj v sprednjem delu je ta avtomobil dovolj prostoren. Oba prednja sedeža sta udobna in čvrsta in voznik si svojega lahko nastavi tudi po višini, in si tako hkrati s pomočjo višinsko in fjlobinsko nastavljivega volana ahko pripravi zares zelo dober položaj za vožnjo. Nasploh je v tem audiju kar dovolj serijske opreme, še več, vključno z električnim pogonom prednjih stekel in bočnih ogledal in samodejne klimatske naprave jo je na voljo za doplačilo. Veliko poudarka je predvsem pri varnosti, zato imajo vsi audiji že serijsko vgrajeni obe varnostni vreči, zavorni sistem ABS in nepogrešljive bočne ojačitve v vratih ter var- Audi A4 in 1,9 litrski dizelski motor s turbinskim polnilniko pomeni kombinacijo, ki nudi (dizelsko) kultivirano in umirjeno delovanje motorja, zavidljivo končno hitrost, zelo dobra pospeševanja in prožnost v skoraj vsem območju vrtenja. Pa ne samo to, za dodatek je ta turbodizel zelo varčen agregat in tudi ob nriganjanju so obiski na bencinski črpalki bolj redek opravek. Zelo prepričljiv je ta audi tudi pri legi na cesti. Tudi v ostrih ovinkih m tudi ob hitrem zaviranju se ne pusti presenetiti in tisti, ki ga bo spravil s ceste mora biti kar velik nerodnež. Zavore prijemajo mehko in Urejena in pregledna notranjost. TESTNE VOŽNJE 23., 24., 25. NOVEMBRA zanesljivo, sodobno zasnovan sistem ABS pa je na makadamski ali razmočeni cesti samo še pika na i. In v tem stilu so pri Audiju tudi potegnili črto pod celoten avtomobil. A4 je tako dobro nadaljevanje tradicionalnih hišnih značilnosti, ki so bile očitne tudi pri njegovem predhodniku, kombinacija s turbodizelskim motorjem pa utegne prepričati tudi zagrizene nasprotnike. TEHNIČNI PODATKI: vozilo: limuzina, 4 vrata, 5 sedežev Motor, štirivaljni, štlritaktnl, dizelski s turbinskim polnilnikom in neposrednim vbrizgom goriva, nameščen spredaj vzdolžno, poganja prednji kolesi, 1896 ccm, 66 KW/90 KM, petstopenjski ročni menjalnik. Mere: d. 4480 mm, š. 1735 mm, v. 1415 mm, medosna razdalja 2615 mm, prostornina prtljažnika 440 litrov. Najvišja hitrost: 183 km/h (tovarna), 187 km/h (testi, pospešek od 0 do 100 km/h 13,3 s. Poraba goriva po ECE: 3,9/5,4/6,1 I plinskega olja na 100 km. Poraba na testu: 6,81. • M. Gregorič, slike Trna Doki STE K. L, O SKOK Prešernova 17, Kranj, tel./fax:064/221-202 Za lepie trenutke Življenja! GALSTEG kemični in galvanski nanosi 64245 kropa 87/a tel: +386 64 736 492 fax: +386 64 736 473 EROTIČNI IN SEXUALNI TELEFON 090/31-20 -¥ SAMO ZA ODRASLE 156 STT/MIN -t KISSUNE 24 Ufl V ŽIVO > VEDEŽEVANJE ASTROLOOUA 'nI I in pismeno: PREROK p p 101, 61260 LJUBLJANA] Zaupajte evoje teJav? naftlm prerokom ee-vojlm videnjem Vam bodo pomagali premagati nepremagljive ovire! Pre rok l:TanJa,Marica,Rada, Jožica Ivanka.Majda, astrolog iMIlena^J k 7AUPAJTE HAJBOIJŠIM^ MEŠETAR Cena pašnika Če sodimo po informativnih cenah kmetijskih in gozdnih z*n^ ki nam jih je posredoval sodni izvedenec in cenilec Pavel ,P *L, ju škofje Loke, so na Gorenjskem cene precej različne. Najvišje območju kranjske in škofjeloške upravne enote, najnižje na o» jeseniške in tržiške, cene na območju radovljiške enote pa so v sredini". Poglejmo to pri cenah pašnika! Cena (v sit/m2) na območju upravnih ef1fU|{ •Kranj, Sk. Loka * Radovljica * Jesenice 101.2 A Bonitetni razred 1. 152,00 139,00 119,00 2. • 130,00 119,00 102,00 3. 109,00 99,00 85,00 4. 87,00 80,00 68,00 5. 65,00 60,00 51,00 6. 43,00 40,00 34,00 7. 22,00 20,00 17,00 Zamrznitev cen svežega svinjskega mesa . Republiška vlada je sprejela uredbo o določitvi naJy**JT,& svežega svinjskega mesa, s katero je - povedano po a°^^f zamrznila cene na sedanji ravni. Po tej uredbi so cene, ^ oblikovale v skladu z uredbo o načinu oblikovanja cen s* ^ svinjskega mesa in so veljale na dan uveljavitve novosp' * uredbe, določene kot najvišje. Uredba je začela veljati <* objavi v uradnem listu, to je 7. novembra. Živina ekstra kakovosti "prebija" 500 tolarjev V gorenjskih klavnicah oz. mesno predelovalnih obratih l ]i(l< predelovalnih Loka, Radovljica, Jesenice in Bohinj) in tudi v večini o*| Sloveniji še vedno odkupujejo živino po cenah, kakršne ve družbenimi podjetji) kot prvi v Sloveniji pri mladem P1!": i govedu ekstra kakovostnega razreda prebil mejo 500 t0'81^ kilogram mesa. Če smo natančnejši, v tem podjetju od 23. o*1 dalje plačujejo ekstra meso po 510 tolarjev za kilogram. Najstarejše vino je iz 1917. leta In še nekaj novic iz podjetja Slovenijavino! V arhivski j imajo približno 110 tisoč steklenic vina m žganih pijač ^JV' vseh slovenskih vinskih kleti in od nekaterih zasebnikov. M<£ vinskimi sortami in 11 vrstami žganih pijač in desertnih ^ pijačami pa je ■« prvič predstavili na letošnjem vinskem sejmu v Ljubljani. J J septembra dalje v prodaji v trgovinah in gostinskih lokalih P°J Sloveniji. V dveletnem sodelovanju z londonskim V9^M United Distillers so precej izpopolnili ponudbo Danes lahko ponudijo slovenskemu trgu osem vrst nt-škotskih viskijev, sedem škotskih single malt viskijev ter še p drugih vrst žganih pijač. J\ Vabljen^L, $f W- na tradirionamff* BLED SILVESTROVANJ ^> p^ ^\ *^ Hv restavracijo hotela in v plesno dvorano Kazina ali taverno PARK HOTEL Cesta svobode 15 64260 BLED, SLOVENIJA Informacije in rezervacije: tel.:79-30 TRGOVINA š Š Š A* KRANJ, Jezerska c. 121 t L tel- 242"450 ■MM fax. 242-350 ZUPAN Ob bogati ponudbi barv, lakov, lepil, parketa, c» drugega materiala za gradnjo In ureditev vaš©9 doma vam predstavljamo dve novosti: MIZARJE: visokokvalitetni poliuretanski lak CROMA - poimo*' za 4 za LIČARJE: mešalnlca dvokomponentnlh akrllnih lakov ptWa Italijanske firme PALINAL (Lesonal) za vse znamke avtomobilov Cena: 1 kg 3.680 SIT avtotehna ¥ d.o.o. PINTA R, Koroška 53a. KRANJ tel.. 064/224-621, 212-191, fax.: 064/212-191 NOVA OPEL VECTRA Pričakujemo vas med tednom od 8. do 12. Hi od 14. do 18. ure, ob sobotah pa od $. do 12. ure- VREME Vrernenoslovci nam za danes napovedujejo Pretežno jasno z dnevnimi temperaturami od -J do 4 stopinje C. Jutri se bo pooblačilo in tudi v četrtek bo vreme oblačno, vendar brez padavin. LUNINE SPREMEMBE Ker bojutri mlaj nastopil ob 16.43, 1)0 po Herschlovem vremenskem ključu vreme lepo. ?BIRAM0 STARE RAZGLEDNICE ^er i tore'< smo *u'e °b)av''' s^ar0 razglednico. na kateri je bila *Qrai • na starem vrhu nad Lušo blizu Zaprevala, ki je bila JJ^na in odprta 17. septembra 1950. kot nam je napisal neki ^*a,6c, ki je sam sodeloval pri gradnji. Že prejšnjikrat smo napisali, se vprašanje navezuje predvsem na zimske čase, koča namreč stoji obratsmučišca. ki žal zaradi premilih zim že nekaj let ni pošteno PriHuKiVa'0' zarad' razgibanih terenov pa je med smučarji zelo pobijeno. Prejeli smo kar zajeten kup vaših odgovorov, med katerimi rw]L D"° žal tudi precej napačnih. Med pravilnimi smo izžrebali k>enn'ih P6*reševa,cev: 1 ■Jozica Torkar, Otoki 28, Železniki; 2. Tanja q*n Klobovsova 12, Škofja Loka; 3. Franc Peternel, Gorenja vas 241, FranLVas; 4- 'vana Peternel, Javorje 52, Poljane; 5. Lojze Vodopivec, Tjovo nas.* 96, Škofja Loka. . Posili pa ODJavljamo razglednico, ki je leta 1903 potrebovala od ta siSr ^° naslovnika le en dan poštarjevega pešačenja, prikazuje °d t*ir 8 nelbra, na naš naslov Gorenjski glas, zoisova 1, 64000 Kranj. tolajfc''11^ °d°9ovorov Pa 00 prejelo nagrade v vrednosti po 1.000 Jutranji program na Kanalu A Nov dan, nov zanimiv gost Kranj, 14 novembra - Že dobrih štirinajst dni se na televiziji Kanal A vrstijo jutranje oddaje Dobro jutro, kakršne poznamo s tujih televizijskih mrež. Prva tovrstna oddaja v Sloveniji, ki poteka od ponedeljka do petka med 8. in 10. uro, je plod tandema urednika oddaje Črta Kanonija in njegovega pomočnika Darka Korena. S slednjim smo spregovorili nekaj besed. V vsaki oddaji imate gosta, po kakšnem ključu jih izbirate? "Vsaka oddaja pokriva svojo tematiko. V ponedeljek je šport, moja torkova oddaja je gospodarska, kulturna, etnološka, v sredo so slovenski izbranci, v četrtek pokrivamo kulturo, v petek pa prireditve in glasbo. Vsak voditelj poišče svojega fosta. Gostili smo že npr. bneta Vogrinca, Janeza Bogataja in druge." Kako potem poteka, recimo, tvoja oddaja? "Gost je v oddaji obe uri, pogovor z njim poteka na temelju prijetnosti in informa-tivnosti. Poleg tega ima oddaja svojo temo, ki se mora gostu prilegati. Ker gre oddaja v živo, v njej sodelujejo tudi gledalci. Redno se oglašamo npr. tudi z ljubljanske tržnice." Ko smo ravno pri gledalcih, kakšna je njihova struktura? "Struktura gledalcev je pisana. Od 'popoldancev', študentov do gospodinj. Oddajo spremljajo gledalci različnih starosti, ki se oglašajo v po telefonu in tudi pohvalijo. Moram reči, da se je jutranji program dobro prijel." Ste se pri pripravi programa zgledovali po tujih tovrstnih oddajah? "Kakega dinamita ne moremo odkriti, modeli so že nar- ejeni. Je pa že to, da imamo gosta dve uri v studiu, novost. Skupaj prebiramo časopise, novinarji sami predstavimo vremensko napoved in še in še. Veseli pa bomo vsake dobre ideje. Veliko smo naredili že s tem, da smo z oddajo sploh začeli, drugi v Sloveniji tako oddajo dosedaj le napovedujejo." • S. Šubic, slika: T. Doki SEMINAR RETORIKE OD 24. DO 26. NOVEMBRA V KRANJU. INFORMACIJE NATEb.061 225 137; KJER LAHKO NAROČITE KNJIGE O UMETNOSTI GOVORJENJA Koliko nenaklonjenih - da ne - hudobnih in zlobnih mentarjev je vzbudila preno-ne Parlamentarne kuhinje! Ne, fc,^" ne gre za kakšne nove pfj^nke metode v javnih nasto-in V parlQmentu, saj so nastopi trQ*?pleti v parlamentu tako jll&komično pestri, da ni res in kuhi Zmo*eri predvideti noben kuhF'^re seveda Zfl tazaresno njhfi0' proti kateri seveda v Jje.n< 6i imel nič, če se ne bi jI*} po novem krasno in zelo »S* hdlo. Topli obrok - pa ne kisi?'1'}0 M00 m zraven kakšna )*lik Utnara> ampak prekajen co V SPina^nim pirejem, sladi-reci - morskimi sadeži - stane TQl p Piši pičlih 450 tolarjev. Hos ^asen jedilnik gre narodu v #ve« ^ b* rnorali poslanci p °d zraka in vode, ali kaj? »u,v°r°Č»7fl o prenovi kuhinje tplal^0' ^° se *e samo zat0 torfo biti Poslanec, ker se v je! j^ntu tako dobro in poceni Jea^Pra^iJo, da so imeli takle tn*dt fn đan 8ovefi 8°lai po solmar- 5 Širokimi rezanci, in ? U» jogurt ali pizzo s solato obar 'C0; dru?' dan tele£i° torte°r kostanjevo rolado ali iolat. 3 sirom in bučkami, file ,° m sadje; nato piščančji tkf/Pommea fritesom, cvetočo, v«n« ° iolato m sadje ali nade-in tJptlaneanc, mešano solato ,J>ov * 5pet dušeno divjačino s pt(° struco, solato in jogurt ali ^>m * maionezo ali paradižni-i0 „' f sjadico... Jedi po naročilu q v!{?«*o draije ■ 800 tolarjev ■ *4iotlna se tako ali tak0 ne Prih£Za naročilo. Ostaja kar O"1"' dveh menuiev. »Jaz grem enostavno v parlament jest!« Je robato rekla oni dan znanka, mene je pa kar nekam ulalostilo, da imam namreč tako nepoduhovljene prijatelje, ki svet jemljejo tako neposredno, tako realistično in jim popolnoma manjka umetniškega navdiha. Ni vsaka hrana za vsakogar - menda pa najvišje tudi poslanci - in ti še posebej -jesti čimveč špinačke in prekaje-nih jezikov? Dajte no - krompir v oblicah je za pesnike socialne poezije, ne pa za umske napore parlamentarcev! Človek se lahko samo odkrito čudi, kako se ob čisto vsaki stvari, ki si jo upravičeno zaželijo naši častivredni poslanci, Tema tedna Glosa Golaža in vampov pa nikar Kulinarično omalovaževanje dobrega golaža In vampov, ki jih naši poslanci dosledno odklanjajo, bržkone kaže na to, da so se golaža in vampov prenajedli ali pa da jim take plebejske jedi kot novopečenim gospodom ne pritičejo. zakonodajno telo v državi vendarle ne bo jedlo žgancev, repe in kislega zelja in si za svoj umski napor vendarle zasluži vitaminsko bogato in pestro hrano? Mar ta moja znanka in z njo vred vsi kritizerji parlamentarne kuhinje še nikdar niso slišali, kako pomembna je prav hrana? Mar ne pišejo vsi dohtarji tega sveta, da morajo vsi ljudje in sproži toliko zavisti! Ne rečem, da bi bilo lahko diskutabl, ko bodo odšli v penzijo s cirka 300 tisoč tolarjev penzijona na mesec - to je res že kar fletna penzija. Ampak da se dvigne tak vik in krik zaradi čisto navadne hrane, je pa že res malo preveč kruto.In tudi ni umestno, da se dviguje prah zaradi - cene obrokov! S ceno, ki so si jo določili, so narodu le hoteli pokazati, kako bo, ko bomo v - Cefti. Tedaj bomo vsi in povsod jedli po tako dostopnih cenah. Parlament mora pa zdaj še imeti preklemano iznajdljivega ekonoma, da nabavlja tako poceni robo: kje in kako pa šverca solato in jajca po taki ceni v parlament, je pa očimo skrbno varovana skrivnost! Top secret ali strogo zaupno! In tozadevno še en presunljiv podatek: s prenovo kuhinje naj bi z jedilnikov črtali golaž in vampe in malo mešano, kajti nekateri poslanci so uvideli, da za njihovo naporno intelektualno delo ni primerna hrana, ki je sicer namenjena ■ težakom. Tako so rekli: težakom! Kdo so in kaj so težaki? Težak je v vsakem primeru žargon in vam pomeni lahko tistega, ki fizično dela ali tistega, ki vam gre preko TV zaslona neizmerno na živce in vam - teži-.Težak pač teži - s težkim krampom ali besedami. Od kdaj naj bi bili golaž in vampi hrana za težake, meni ni jasno. Vsa hrana se meri po količini in kalorični vrednosti. En pošten zidar res rabi cirka 3 tisoč kalorij, a mora zato pojesti olala golaža in vampov. Poslancev želodček pa tudi ne bo počil, če mu kuhar skuha eno merico golažka in en pridev vampkov. Ta njihova spakedrija in kulinarično omalovaževanje dobrega golaža in dobrih vampov bržkone kaže le na to, da so se golaža in vampov pred vstopom v parlament doma prenajedli in očitno spoznali, da jim kot novopečenim gospodom take plebejske jedi pač ne pritičejo. • D. Sedej RADIO 10. i fjfl 105.» 107 1 Vyyit i071 OGNJIŠČE GLASBENE STOPNIČKE VAŠA PESEM Radio Ognjišče in Gorenjski glas pripravljata izbor pesmi tedna. Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel.: 061/152-10-35 ali 061/152-15-42 in tako, da izpolnete spodnji kupon in ga pošljete na naslov: Radio Ognjišče, štula 23, p.o. 40, 61210 Ljubljana - Šentvid. VAŠA PESEM TEDNA - PREDLOGI ZA 27.11.1995 Popevke: 1. ŽIVLJENJE GRE NAPREJ - POP DESIGN 2. KRILA - MARKO VIRTIČ 3. LUČKA - JANA KOLAR Nz-vlže: 1. TAM. KJER MURKE CVETO - MARIJA AHAČIČ 2. VESEUE Z NAMI GRE - ansambel MAKSA KUMRA 3. SLAP ŽIVLJENJA - ansambel JAVORNIK Zmagovale pesmi prejšnjega tedna: 1. NON KAPITO - STANE MANCINI 2. KRANJSKO DEKLE - ALPSKI KVINTET VAŠA PESEM GORENJSKI GLAS & Radio Ognjišče Glasujem za: Popevka: Narodnozabavna vtža: Ime bi priimek Naslov. Pošta: "Zlati mikrofon" Radia Žiri Lestvico pripravlja Boštjan Rupar Polovica meseca novembra je že za nami. V tem času se je nabralo kar zajeten kupček naših dopisnic, na katerih nam pošiljate vaše predloge meseca novembra. O mesečnem zmagovalcu pa je ta trenutek še nekoliko prezgodaj govoriti. Predlogi meseca novembra so torej: 1. TU JE VESELO - ansambel Zasavci 2. PA KAJ POTEM - ansambel Rubin 3. ŽIVLJENJE JE ZAKLAD - ansambel Blegoš 4. JANEZOVA POLKA - Alpski kvintet 5. SPOMIN NA PROV LJUBEZEN - ansambel Simona Legnarja To so mesečni predlogi, mi pa še vendo pričakujemo vašo pošto na naslov: Radio Ziri, Trg svobode 2, 64226 Žiri. KUPON - ZLATI MIKROFON Glasujem za: Moj naslov: KOLOVRAT DOMAČIH Poslušate ga lahko vsako nedeljo na valovih Radia Tržič, ob 14.30, na frekvenci 95,0 FM in 88,9 FM stereo. Pokrovitelj nedeljske oddaje 19.11.1995: TV - VIDEO - HI-FI CENTER COMING KRANJ - PRIMSKOVO -Mirka Vadnova 7, tel.: 214-056, postavlja naslednje nagradno vprašanje: Naštejte vsaj 2 znamki TV aparatov, ki jih lahko nabavite med širokim izborom v trgovskem podjetju COMING. KUPON Odgovor: Moj naslov: . Odgovore pošljite na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 64290 s pripisom: Za kolovrat domačih Nasvidenje čez teden dni! Voditelj oddaje Marjan Murko TUDI DRUGOD JE LEPO Spodnje Zasavje ima kar nekaj zanimivih, nezahtevnih in časovno kratkih tzletnih ciljev, primernih za prve jesenske dni. Mednje sodi širok, v lahnem loku razpotegnjen gozdnati gorski hrbet Bonorja z nekaj vrhovi. Veliki Javormk (102ć m) je najvišji, ostala sta še Pleštvec (915 m) in Oslica (860 m). Najbol) priljubljen in obiskan cilj je planinska koča na Bohorju, dosegljiva iz več smeri - Sevnice, Blance, Senovega in Planine. Vsaka od teh poti je vredna, da jo "preizkusimo", od nas pa je odvisno, za katero se odločimo, ker nam je "bolj vri roki" oziroma bližja. Če nimamo lastnega prevoza, imajo ti kraji kar dobre železniške povezave, izvzemši Planino pri Sevnici, ki ima le avtobusno povezavo. Zdaj pa veselo na pot na eno izmed naštetih poti. Na kakšni nadmorski višini se nahaja Bohor? Odgovore pošljite na RADIO TRŽIČ, Balos 4, za oddajo TURIZEM. Humanitarno društvo M&V NOVINA prireja dobrodelni koncert Družinskega tria NOVINA pod geslom: "SAMO ŽIVLJENJE ZA DRUGE JE VREDNO ŽIVLJENJA" v soboto, 25. novembra 1995, ob 20. uri v kinodvorani Žiri. Zbrani denar bo namenjen bolnim otrokom. GORENJSKI GLAS • 14. STRAN Torek, 21. novembra Poskusimo še mi Pita iz špinačne skute 1 zavitek listnatega tesa Nadev: 1/2 kg špinače, 1/2 kg skute, 2 jajci, 1 kisla smetana, sol, poper. Listnato testo razvaljamo in ga narežemo v velikosti manjšega pekača na več delov. Špinačo operemo, prekuhamo in sesekljamo ter zmešamo z drugimi sestavinami, navedenimi v nadevu. Seveda lahko uporabimo tudi zamrznjeno špinačo. V pomašče-nem pekaču izmenično nalagamo plasti testa in nadeva ter speče-mo. Na vrhu naj bo testo. Koruzni zrezki s špinačo 8 dl razredčenega mleka (pol mleka, pol vode), 20 dag koruznega zdroba, 1 dag moke, sol, 15 dag špinače ali blitve, maščobe za cvrenje. V vrelo mleko vsujemo zdrob in moko, solimo in gosto skuhamo. V kuhano maso vmešamo sesekljano zelenjavo, nato zmes prestavimo v plitev pekač, razpotegnemo za prst na debelo in ohladimo. Ohlajeno maso narežemo na zrezke in v maščobi ocvremo. Ponudimo s solato ah prelito z jogurtom. Jabolka z zdrobom 50 dag jabolk, malo vode, limonina lupinica, malo cimeta, 0,5 I mleka, 2 ilici pšeničnega zdroba, vanilija, sladkor po okusu, 1 sladka smetana. Jabolka olupimo, narežemo na kockice in jih dušimo v malo vode s cimetom in limonino lupinico. Medte na mleku kuhamo zdrob, dodamo sladkor, vanilijo, in ko je kuhan, zmešamo z jabolki. Ohlajeno jed okrasimo s stepeno sladko smetano. Ne pozabimo na ribe Šufigane lignje 1 kg lignjev, 0,5 dl olivnega olja, 15 g česna, 10 g peteršiljevih listov, 1 žlico limoninega soka, poper, sol Lignje očistimo, odstranimo tudi prozorno kost po sredini trupa. Operemo jih, posušimo in zložimo v posodo. Posolimo, popopramo, posujemo z drobno narezanim česnom in petrešiljem, poškropimo z limoninim sokom, dolijemo 1 dl vode in pokrite dušimo 25 do 30 minut, dokler se lignji ne zmehčajo. Postrežemo tople s kuhanim krompirjem. Moda Pletenine s kitami Pletenine bodo letošnjo zimo zelo modne, posebno dolgi puloverji s kitami. Naš model v umazano rumeni barvi jih ima v treh različnih velikostih. Osrednja kita je najdebe-lejša, proti stranema pa slede še dve vrsti, od katerih je vsaka drobnejša. Tudi črte, ki slede do roba, so v bistvu drobne kite,, Enako se kite ponavljajo na rokavih. Moda Tečaj ure šop anja kov Hortikulturno društvo Kranj organizira 27. in 28. novembra od 15. do 18. ure v prostorih društva pri Prešernovem gaju dvodnevni tečaj urejanja šopkov. Prosijo za predhodno prijavo, da bi ob večjem zanimanju organizirali dve skupini. K sodelovanju vabijo tudi nečlane, posebno mentorje za delo z mladino iz vrtcev in šol. Udeleženi člani bodo prispevali za nakup cvetja po 1000, nečlani pa po 2000 SIT. Aranžmaji bodo v prostorih društva na ogled do petka, 1. decembra, vsak dan od 10. do 16. ure. Ob koncu razstave bo vsak udeleženec odnesel domov po en suhi ali sveži aranžma. Prijavite se lahko na telefon predsednice društva ge. Anke Bernard, št. 41 - 021. Proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje, Kidričeva 54, Škofja Loka NE BOMO VAM OPRALI GLAVE, NITI OSUŠILI ŽEPOV Sušilni stroj Gorenje WT900X že za 37.990 SIT Pralni stroj Gorenje WA904X že za 47.676 SIT Nižje cene veljajo pri takojšnjem plačilu do odprodaje zalog v BC v Medvodah in blagovnici v Železnikih UGODEN NAKUP JE PRI LOKI NAKUP SREDA, 22. NOVEMBRA TVS 1 10.20 Cobi in prijatelji, španska risana serija 10.45Azijska magistrala, japonska dokumentarna serija 11.35 Izza 12.00 Skrivnostni svet Arthurja Clarka, angleška dokumentarna serija 12.30 Alpe - Donava - Jadran 13.00 Poročila 15.20 Tedenski izbor 15.20 Biblija, 36. oddaja: Pavlovo pismo Hebrejcem 15.50 Obiski 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Male sive cslicB kviz 18.00 Sorodne duše, 12. epizoda angleške nanizanke 18.30 Umetnost in civilizacija, Umetniki za svet 18.45 Kolo sreče, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2. Vreme 19.56 Šport 20.05 Forum 20.25 Film tedna: Amnezija, čilski film 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.16 Šport 22.20 Žarišče 22.40 Sova 22.40 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 23.10 Hobotnica, italijanska nadaljevanka 0.05 TV jutri, Videostrani TVS 2 14.45 Zgodbe iz školjke 15.15 Tedenski izbor 15.15 Ceha, španska nadaljevanka 16.05 Sorodne duše, 11. epizoda angleške nanizanke 16.35 Sova, ponovitev 18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Starodavni vojščaki, ameriška dokumentarna serija 19.15 V vrtincu f).00 EPP - Sejem infos "95 20.05 portna sreda: Madrid: PEP v nogometu: Real - Ajax, prenos 22.20 Omizje 0.20 Tv jutri, Videostrani KANALA 7.00 Video strani 8.00 Jutranji program 8.05 Novice 8.45 Luč svetlobe, ponovitev 9.55 Novice 10.00 A shop 10.15 Otroški program, ponovitev 10.45 Živeti danes, ponovitev 11.10 A shop 11.25 Video strani 12.00, 14.00 in 16.00 Novice 16.40 A shop 16.55 Vreme 17.00 Zgodovina ameriškega podjetništva, ponovitev 17.30 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 18.15 Drvega kova, ponovitev 18.45 A shop 19.00 Pika na A 19.30 Vreme 19.35 Šolski program 20.00 Sirene, ameriška nanizanka 20.50 Unpato 22.00 Dance session 22.30 Gost pike na A, ponovitev 22.45 A shop 23.00 Novice 23.05 Vreme 23.10 Epikurejske zgodbe 23.25 Spot tedna 23.30 Video strani M MTV - TELE 59 7.00 Videostrani - panorama 8.30, 12.00 in 15.00 M MTV shop 15.25 Santa Barbara, ponovitev 16.10 Nepopustljivi III, ponovitev filma 17.40 Kamera na potepu 18.10 Kuhajmo skupaj 18.40 Santa Barbara, 1134. del 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Med prijatelji 21.00 Spot tedna Žive scene 21.05 Prah in kri, ameriški barvni film 22.35 Živa scena, ponovitev 0.20 Video strani 1.00 Deutsche VVelle HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Izobrarogram 11.30 Ljubezen ne pozna pravil, 2/4 del 12.00 Poročila 12.20 Ljubezen, nadaljevanka 14.30 Otroški program 12.45 Dobra druriška drama 15.05 Izobrarogram 16.05 Poročila 16.15 Otroški program 16.15 Ljubezen ne pozna pravil, 2/4 del 16.45 Hrvaška danes 17.45 Druoevja. nadaljevanka 18.20 Kolo sreče 18.50 V obnovi Hrvaške 19.30 Dnevnik 20.10 Poslovni klub 21.00 Kulturna krajina 22.20 Dnevnik 22.35 Slika na sliko 23.00 Vse ima svoj namen 23.50 Poročila HTV 2 15.40 Video strani 15.55 TV koledar 16.35 Pasji sinovi, ponovitev ameriškega barvnega filma 18.00 Hrvat, ribič na Pacifiku, dokumentarni film 18.30 Pozor, steklo 19.00 Golden Flash, nadaljevanka 19.23 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Ev- ropska nogometna liga 21.00 Real Ajax, prenos 22.35 Dr. Quinn, ameriška nanizanka 23.20 Klub 1 23.50 Evropska nogometna liga, nadaljevanka AVSTRIJA 1 6.00 Halo, sestra, Bolnišnica na robu blaznosti 6.25 Otroški program, ponovitev 9.10 Umor, je napisala 10.00 Bavvvatch, ponovitev 10.45 Vesoljska ladja Enterprise 11.30 Columbo: Smrtonosna lj' bežen, ponovitev ameriške TV kriminalke 13.00Otroški program: Drulaus 13.40 Nekoč je bilo vesolje, Planet Ornega 14.05 Am, dam, des 14.30 Knjiga o dtf=MHLBM5.05 Otroške dogodivščine Toma in Jerrvja 15.30 Mini čas v sliki 15.40 Vesoljska ladja Enterprise 16.30 Bavvvatch 17.15 Strašno prijazna dru="HLB"»17.35 Zlata dekleta 18.05 Dr. Quinn 19.00 Pri H ^tablo vin 19.30 čas v sliki 20.00 šport 20.15 Nogomet, Liga prvakov 0.00 čas v sliki 0.05 Luna 44, ponovitev nemškega zf filma 1.35 Strašno prijazna dru="HLB"«2.00 Schiejok, ponovitev 3.05 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 4.50 Bronk, ameriška TV kriminalka AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Esna-purski Tiger, nemški film 11.40 Ozri se po deovitev 12,30 Na prizorišču, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Dolina deset tisočih kraterjev, ponovitev 14.00 Pravica do ljubezni 14.25 Oče potrebuje ="HLBM5.10 Umor, je napisala 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna des 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Mati se bojuje za sina, nemški Tv film 21.55 Pogledi od strani 22.00 Čas v sliki 23.00 Sojenje v Nurnbergu 23.45 Zadnja slika 0.15 David Bowie, Outside 1.10 Kultura 1.25 Pogledi od strani, ponovitev 1.30 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Pod krinko 19.30 Mladi za mlade (ponovitev) 19.59 Danes na vi-deostraneh 20.00 EPP blok - 2 20.05 Jubilej: 50 let srednje elektro in strojne šole Kranj 20.32 Okrogla miza: Kam z odpadki - nova sežigalnica smeti da ali ne? (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.12 Glasbeni videospot: Gašperji 21.15 še so dobre gostilne: Restavracija Vila Bistrica 21.25 EPP blok - 3 21.30 Halo, halo... - 1. del kontaktne oddaje zabavne glasbe (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56, voditeljica Martina Vidali) 22.00 Novosti iz zabavne glasbe: Danny Šmid 22.20 Halo, halo... - 2. dle kontaktne oddaje zabavne glasbe (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 22.40 Poročila: Objektiv Gorenjske 36 23.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! LOKA TV .. Videostrani, non stop TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri. 18.15 Utrip občine Železniki 19.00 Otroška oddaja 20.00 Športna oddaja ATM TV KR. GORA ... Videostrani... 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Kronika tedna (ponovitev) 18.39 Otvoritev trgovine Slovenijašport 18.51 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV MEDVODE 00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 KINO Lastninjenje družbe D°?cm 20.22 Reklamni blok 20.26 ^ smo doma, narodnozabavn ^ bena oddaja z voditeljem ^ Sušnikom. Gostje v oddaji.9 f bel Petra Finka. Sodelujte i 612-372 21.40 Lastninjenj Donit d.d. 21.47 Reklam"' 21.47 - 24.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pjjj dnevnega tiska 9.00 včeraj, danes 12.30 Osrn^ zahvale 13.00 Pesem tedf*J odmevi RS 16.10 Nagradno^ Gorenjska danes 15.30 I Nc 1 sanje 18.00 Gorenjska dar*^ 20.00 Večerni program - R TRŽIČ Oddajamo na UKV frekvtfjfl MHz z oddajnika Kovor »J MHz z oddajnika Grad, v» tehniki, od 13.30 do 19- ' R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 H*I°'J odnišnici 8.00 Nočna\*LJ (OKC) 8.30 Telegraf 10.3JJfjfl 11.00 Sredina tema novice, osmrtnice 13.00 No^jjJ NZ glasbe (IGOR IN ZLATI 14.00 Melodija tedna 14.30$ danski telegraf 15.00 r°L 15.45 Murka Lesce 16.00 Z», kov nasvet 16.30 Osmrtn^jj mače novice 17.00 Pogov°r,j Voščila 18.30 BBC novice J Pogled v jutrišnji dan od 22- *■ ?olnoči Nočni program * ? I V: mreža RŽIR! 5.30 Prva jutranja kronjj Slovenija 5.40 Napoved\ v. ma-servisne informacije f^Tj ima svojo moč 7.00 No^U dogodki 8.30 Kuhajte z najj^ Nas zgodovinski spomin 9-*j vet za kosilo 9.35 Glasbo^ ■ poslušalci 10.00 Servisne J^; I ciie 11.00 Kulturni paben^ Škofjeloških 6 14.30 Brefti mali oglasi 15.00 Dogodki <™ jutri 15.30 RA Slovenije Glasbeno popoldne: zflD lestvica 5+5 19.00 Odp°v grama Ko Soj Pri R RGL KRIM: 100,2 MHz -MHz - LJUBLJANA: 10« N 5.00 Jutranji program 6.15 Novice 7.00 HorosK^ Novice 7.35 Vreme 8.00 z Majdo Juvan 8.15 N«M dogodkov 8.30 Jutro Jajftrc, no 9.30 Kam danes 10.1» > 11.00 Anketa 12.00 B?C,*. 12.15 Novinarjev gost 1*"M glasbena oddaja 13.1* m 14.05 Pasji radio H^cM 14.30 Glasbena oddaja 1J; A poldanski vodeni progrf'' \> RGL komentira in obvesc" # i Alpetour-Rerno^ M Spoznajmo se 16.25 i^,« Novosti 1 smofl* Spoznaj uganka 17.00 na 17.15 Novice za pesem tedna rajžo gre z ROYAL-orn 19.15 Novice 19.25 VWf5 Ina 18.15 « Pol« >osition 22.00 VelJJ-ofl življenja - Alenka Sivka age glasba - Uroš NovaK ** in čure z vami do jutra R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji proQ^-Duhovna misel, svetnik or Dop. inf. oddaja 10.15 M^-pj 11.10 Svetovanje 12.0? PJgl oddaja 16.05 Čestitke lnP5 poslušalcev 17.15 Pog£ W 18.30 Večerna inf. oddm,A Glas Amerike 19.40 Za gjnjj poslušalce 20.35 Klic do«*%H Luč v temi oz. Prijateljstvo 21.35 Radijski roman Nočni glasbeni program CENTER, amer. vesolj, drama APOLLO 13 ob 16.. 18-30,' 2l«Ji STORŽIČ rom. kom. TO SO BILI ČASI ob 17., &Jffl ^e desetletji druženja s fotografijo Narava, ujeta v kvadrat fL, • Novembra - Malo pred svojim 38. rojstnim dnevom Je v -j-*11 paviljonu postavil samostojno fotografsko razstavo, ^ai3™ so l°hk0 obiskovalci spoznali njegove posnetke IctoT^ Pod afriško goro Kilimanjaro. Motivi iz daljne dežele ic^B tudi koledar za leto 1996, ki ga Je sam oblikoval in >C 00 20-letnici svojega fotografskega ustvarjanja jtSj,Vas je navdušil za foto- toj^v) st& z njo mi je omogočil fotoW.f0i°graf Milan Malovrh, v °snovn Pa ^ ie dal dosti "teli ^iga znanJa Janko Ker" Wes A0 te8a k1"03 se111 fc ^Jkra* Prav nimam v njem tovn ,Se.8a staža, sem pa zago- ialostna]mlajši od članov- ™ HjjJ Je delovanje kluba zelo ko J!!! 0 v Primerjavi s časom, *m se mu jaz pridružil." bjk^.jri motivi so vas sprva *Jb°U privlačili? "Od vsega začetka me je najbolj zanimala narava m strukture v njej. S portretom se resno nisem nikoli ukvarjal. Dolga leta je bilo vseeno čutiti vsaj sledi človeka v naravnem ozadju. Na primer, njegove stopinje v snegu, zorano njivo, ali neko zgrajeno stavbo. Posnetki na zadnji razstavi prikazujejo čisto krajino. Za vse mi je uspelo dobiti nek svoj izraz, saj v kvadratu ne slika veliko slovenskih fotografov. Morda je na to vplival tudi študij umet- nostne zgodovine, pozneje pa spremljanje dogajanja prek literature in potovanj." Kako so nastajale fotografije in kje ste jih v preteklosti razstavljan*? "Vedno so nastajale v ciklih, ki jih je bilo več. Fotografije sem predstavljal predvsem na klubskih razstavah, v okviru raznih natečajev pa ne sodelujem že dolga leta. Udeležil sem se več kot 150 razstav po Sloveniji, nekdanji Jugoslaviji in tujini, samostojno pa sem razstavljal v Tržiču, Kranju, na Bledu, v Ljubljani in Sarajevu. Največ mi pomeni, da sem sodeloval na razstavi Slovenska fotografija 1945 - 1983 v Cankarjevem domu v Ljubljani, za katera so izbrali dela Ah*??0krnJene narave so tudi divje živali, ki jih je Božidar Šinkovec posnel v • Foto: S. Saje MERCATOR PRESKRBA TRŽIČ AKCIJSKA PRODAJA od 13. 11. do 16. 12. 1995 POHIŠTVO znižano do 20 % bogata izbira talnih oblog Prt nakupu pohištva na kredit t vam priznamo tudi *°varniške gotovinske popuste SftlON POHIŠTVA tel. 50-898 BELA TEHNIKA GORENJE znižano do 11 % tudi na 5 čekov brez obresti GOSPODINJSKI APARATI znižano do 22 % salon TEGO tel. 53-017 blagovnica TRŽIČ tel. 53-180 6 - 48-MESEČNI KREDIT BREZ POLOGA \ avtoplašči EXACT ESKIMO M+S • snežne verige • d!SJl^or]l,+ !?5Jfflt; • antifriz, zimax, spraj drsalke In roler i ROCES, za odt4ievanie % motorno kolo APN 6 S samo ™ od aJevanJe 130.020 SIT • digitalna sobna kolesa PLAČILO NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI AU NA KREDIT BREZ POLOGA RAZPRODAJA športno obutve ADIDAS ZNIŽANO DO 25 % salon TEGO Tc DETELJICA prodajalna Trg svobode 22 90 fotografov. Najbridkejši so spomini na sarajevsko razstavo, ki sem jo pripravil v vojaški suknji, namesto nagrade pa sem odšel domov dva tedna pozneje." Že prva leta ste si prislužili več nagrad. Koliko vam pomenijo danes? "Vsaka nagrada pomeni za nekoga, ki ustvarja za potrebe svoje duše, le neko moralno zadovoljstvo. Če bi delal zgolj zaradi priznanj, ne bi ustvaril ničesar. Nisem pa deloval zgolj kot fotograf. Kot člana multimedijske Skupine 77 so me zanimale še druge aktualne stvari, za kar smo prejeli Prešernovo nagrado gorenjskih občin 1979. Teta. Šele pozneje smo ugotovili, da smo prehiteli celo temo Beneškega bienala. Ta spoznanja morda pomenijo še več." Do letos niste sami dolgo razstavljali. Kaj vas je še zaposlovalo razen lastne fotografske ustvarjalnosti? "Organiziral sem vrsto razstav drugih avtorjev v okviru fotogalenja Slovenija v Tržiču. V bistvu sem vrsto let nihal med profesionalnim ukvarjanjem s fotografijo in amaterskim ustvarjanjem. Pred petimi leti sem prejel status samostojnega kulturnega delavca - fotografa, kar pomeni le možnost večje avtoritete. Že prej sem opravil veliko dela pn tržiškem prospektu in pripravi zadnje serije tržiških razglednic. S svojimi fotografijami sem sodeloval tudi v monografiji o Tržiču in potopisni knjigi Nebo nad Afriko, spremljal sem namreč To-mazinovo odpravo na Kilimanjaro." Od tam so posnetki za nedavno razstavo v Tržiču, v pripravi pa je tudi koledar z motivi iz Afrike! "Res je, želel sem narediti nekak avtorski koledar, ki bo izpričeval misel neokrnjene narave. Je bližje izpovedni kot pa dokumentarni fotografiji. Gre za celosten projekt, s katerim sem hotel pokazati, da je moč iz enega materiala narediti več stvari. Posebej oblikovano vabilo za razstavo, sama razstava in koledar sestavljajo nekaj, kar ni povsem vsakdanje." • Stojan Saje DOGODEK MESECA Trtic - 8redi oktobra so Tržičane razveselili z odprtjem lepšega in sodobnejšega poštnega poslopja. Takrat smo izvedeti da je bila prva poštna postaja v tem kraju ustanovljena Že okrog leta 1770, leta 1803 so tod odprli prvi telegrafski urad, v letu 1903 pa so uvedli tudi telefon. Današnje naprave so seveda mnogo zmogljivejše, obenem pa 9 pismonoš obiskuje 4260 gospodinjstev v poštnem okolišu. • S. Saje Pristava - Sredi novembra so se vozniki že lahko zapeljali po asfaltu na odseku prenovljene ceste Pristava - Križe. Tam urejajo delavci SGP Tržič le še brežine ob cestišču, namestili pa bodo tudi ogledalo na odcepu za naselje Podvasca in novo prometno signalizacijo. Občina bo poskrbela tudi za postavitev javne razsvetljave. • S. S. TRZISK' FIRB'C" Če vas morda zanima, kaj je v košu iz Šentanske (ne Korenove) doline, lahko potrdimo, da zagotovo ni kalna fin onesnažena) voda iz zajetja Črni gozd. Prebivalci Podljubelja imajo namreč preizkušen recept za pridelavo mošta iz hrušk "mrgolink in tefk" ter jabolk, letos ga bodo menda prešali se vso zimo; za vsak primer, če ne bo nič z novim vodnim zajetjem. Tudi na obljube župana za vino izpod Dobrče se nič kaj ne zanašajo, zato bodo raje sami poskrbeli za zaloge svoje pUačei • S. S. Nočna izmena "V mlin" Tako kot imajo tri nove stvari London, New York in Tokio, jih ima tudi Tržič. Prodajalna Brodar šport s svetovnimi znamkami oblačil za šport in prosti čas in najslajša kavarna Fontana sta na Trgu svobode v strogem centru Tržiča, zadnji, v začetku tega meseca pa je bil odprt Nočni klub taverna "V mlin" na Ravnah tik ob Mošeniku. Da ne gre za navaden nočni klub boste opazili takoi. ko .boste vstopili, saj ie iz naravnih materialov. Po lastni ideji je za notranjost poskrbel Vinko Meglic, oziroma Vogvarjev Cena z Voma, kot ga poznajo v Tržiču, v izvedbo celotnega projekta pa je vložil pet let svojega življenja. Nočni lokal je razdeljen na podstrešni del, kjer se dogajajo take in drugačne prireditve, od glasbenih nastopov, do modnih revij, v spodnjem delu pa je zimski vrt, kjer vam bodo poleg pijače ponudili tudi hladne narezke. Medtem ko boste "zgoraj" poslušali zabavno in pop glasbo, pa boste "spodaj" uživali ob evergreenih. In še prva ideja za silvestrovanje - v nočnem klubu "V mlin" bo zagotovo noro. Pozanimajte se na telefonski številki (064) 50 - 295. < Torek, 21. novembra1 ___" Anton Peternel, član občinskega sveta občine Naklo Zase ni pričakoval, da bo izvoljen Podbrezje, novembra - Po diplomi za inženirja lesarstvaJe najprej začel delati v tržiškem Zlim. Potlej so ga sprejeli za projektanta tesno-mdustrtjskih obratov pri ljubljanskem Sloventjalesu. Sodeloval Je tudi pri postavitvi in zagonu treh tovarn pohištva na Kitajskem. Ze 15 let Je v istem podjetju samostojni komercialist. Ukvarja se z uvozom in izvozom materialov za lesno industrijo. Ob družini - žena je samostojna podjetnica, hčerki pa osnovnošoUd « ga že 25 let navdušuje zborovsko petje. Vseeno Je našel čas za gradnjo hiše in sodelovanje v TVD Porazan ter svetu KS Podbrezje. Čeprav ni član nobene stranke, je sprejel predlog SKD. naj sodeluje na volitvah "Nisem imel namena, da bi se ukvarjal s politiko. Ker sem bil na listi SKD dokaj nizko, niti nisem pričakoval, da bom izvoljen. Ko se je to vendarle zgodilo, sem svetniško dolžnost sprejel z zadovoljstvom. Predvsem se zavedam, da je v občini s tremi krajevnimi skupnostmi pomembna enakomerna zastopanost, uravnoteženo mnenje iz vseh krajev. Pod-breški svetniki zato obveščamo domače vodstvo o opravljenem delu, obenem pa se dogovarjamo za uveljavljanje svojih interesov. Nekaj rezultatov je že vidnih; urejena je okolica cerkve in nova razsvetljava, začeli pa bodo prenovo kulturnega doma. Ko gre za pomembne zadeve, se mi ne zdi pošteno postavljanje strankarskih meja. Ker skušam stvari presojati predvsem po strokovni plati, sem bil že deležen očitkov iz strankarskih vrst, da jih premalo upoštevam. Vseeno se mi zdi, da so bili doslej interesi vseh kar dobro usklajeni. Delo svetnikov precej olajša profesionalno delo v občinski upravi. Poleg tega je župan vsem enako dostopen, zato smo z njim v dobrih odnosih. V takem vzdušju je prijetno delati, optimizem pa vliva tudi dokaj ugoden finančni položaj oočine. Poprej se sicer nisem zavzemal za drobitev občin, vendar nas primer kaže, da je bila odločitev pametna. Seveda nas mnoge pomembne naloge šele čakajo. Pri njihovem uresničevanju bom skušal sodelovati po najboljših močeh. Zaenkrat se kot predsednik komisije za izbor celostne podobe občine ukvarjam z dogovori za izdelavo občinskega grba in zastave,44 je o dosedanjem delu povedal Anton Peternel iz Podbrezij. • S. Saje Prizidka k osnovni šoli v Naklem Zamisel, ki bo kmalu resničnos Na predstavitvi idejnega projekta za gradnjo prizidkov so opisali gl^ značilnosti nove šole. V skupno 18 učilnicah bo prostora za 540 otrok." Naklo, novembra - Prva velika naložba v novi občini Naklo bo izgradnja prizidkov k nakelski osnovni šoli Prihodnje leto naj bi iz občinskega proračuna namenili za prvo etapo izgradnje vsaj 70 milijonov tolarjev, enako vsoto pa pričakujejo tudi iz republike. V prizidkih z novimi učilnicami in telovadnico ter starih prostorih bodo organizirali 9-letno šolanje za učence iz vse občine. Idejni projekt za izgradnjo prizidkov k šoli je predstavil Franc Nadižar. načrtujejo tudi adaptacijo sedanjih sanitarij, kuhinje in jedilnice, izkoristiti pa nameravajo tudi mansardne prostore. Vsi objekti bodo na šolskem zemljišču, le za igrišča bi kazalo dokupiti še nekaj zemlje, je predlagal projektant Franc Nadižar, ki je izdelal idejni projekt. Zunanja ureditev je najbolj zanimala tudi bližnje sosede šole, ki so zahtevali odmik igrišč od bivalnega naselja po veljavnih predpisih. Odgovorili so jim, da bodo ignšča v nadaljevanju telovadnice, če bo občina uspela pridobiti zemljišče na tej strani. Obenem so izvedeli, da bo parkiranje vozil urejeno na šolskem zemljišču ob cesti, kj«( skupno do 35 parkirišč Kot je napovedal župa?! Štular, bo tudi glavni proj* gradnjo prizidkov kmalu & Do konca letošnjega letaj pridobili gradbeno dovoj kar bi omogočilo zaf gradnje spomladi 199»' hodnje leto bodo zag?' vsaj 140 milijonov tolarji tega pol iz proračuna & Naklo, drugo polovico? republiških virov. Gled* razpoložljive finance jfl več etapah uresničili po^ in predelavo šole, kjer # prihodnje združevala nuj iz vse občine tako pri iz<# vanju kot pri interesnih * nostih. • Stojan Saje Idejni projekt za izgradnjo prizidkov upošteva že nova izhodišča za organizacijo pouka po novem programu osnovnega izobraževanja. Vključuje tudi prostore sedanje šole, kjer uporabljajo šest učilnic. Skupno bo po končani gradnji na razpolago 18 učilnic, od tega 12 za učence od 1. do 6. razredov in 6 za učence od 7. do 9. razredov. Medtem ko sedaj obiskuje štiriletno šolo v Naklem 132 učencev, bo potem v njej prostora za 540 otrok iz vse oočine. Pouk bo potekal samo v dopoldanski izmeni. V Dupljah in Podbrez- jah se bodo šolali le učenci nižjih razredov. Za razliko od stare šole, ki je betonska, bodo novi prizidki zidani. Južno od sedanje stavbe bo stal novi trakt z 12 matičnimi in tehničnimi razredi. Dva razreda bosta v nadstropju, kjer bodo tudi zbornica, knjižnica in pisarne. Ta prizidek in staro stavbo bo povezoval nov glavni vhod. Na zadnji strani stare stavbe bo še en prizidek v velikosti 20 x 32 metrov za eno večjo in eno manjšo telovadnico. Zaradi spremenjenih kapacitet šole Nova pošta v Naklem spadala tudi Bistrica in Podbrezje. Naklo, novembra « Vodstvo slovenske pošte je prisl" nilo Želji prebivalcev krajevne skupnosti Podbrezje, d? dobili dostopnejši poštni urad. Doslej so namreč moral' vse večje poštne pošilje v pošto Duplje, saj spadajo P njen okoliš. Po reorganizaciji rajonov prihodnje leto b° spadah k pošti Naklo. Zaradi teh sprememb sedanji prostori v gasilskem dd v Naklem ne ustrezajo več za potrebe povečanega poštflf urada. Vodstvo iz Kranja, ki si prizadeva pridobil prihodnosti čimveč lastnih prostorov, je oakupilo stavbe Kmetijske zadruge Naklo. Za prostore, kjer je do nedavnega zadružna trgovina, je odštelo 8 milij' tolarjev. Obnovitev prostora bo skupaj z novo opremo še nekaj milijonov več. Ureditvena dela že pote končali pa naj bi jih do 15. decembra 1995. V fl' poštnih prostorih sredi Naklega se bo šestim dosedafll delavcem pridružil še eden. * S. Saje Podbreški gasilci ne poznajo počitka Večja garaža za novi avto Gasilsko društvo Podbrezje ima od predlani novo orodno vozilo, lani pa je dobilo tudi traktor za vleko cisterne. Zato so se lotili povečave garaže v domu. Podbrezje, novembra - Od sredine oktobra so člani društva prostovoljno opravili že več kot 400 delovnih ur prt urejanju garaž za obe vozili To pa ni bilo edino letošnje delo, soj so prenovili tudi notranjost in zunanjost doma. Kot je prepričan predsednik GD Podbrezje Ivan Drtnovec, bo 70-letno tradicijo gasilstva v kraju zagotovo nadaljeval mlajši rod članstva, ki dosega tudi lepe tekmovalne rezultate. Med skoraj dvesto člani društva se vedno najde tudi nekaj takih, ki so pripravljeni in sposobni za kakršnokoli delo. Tako so letošnjo zimo sami izdelali lesene opaže v sejni sobi, spomladi pa so oprali fasado na gasilskem domu. Poskrbeli so tudi za nov društveni napis in lik Florjana na pročelju stavbe, predi katero so ob praznovanju 70-letnice društva poleti razvili nov gasilski prapor. "S tem še nismo uresničili vseh letošnjih nalog. Zaradi povečanega voznega parka -od leta 1993 imamo novo orodno vozilo, od lani pa tudi traktor za vleko cisterne - je nastala stiska pri spravilu. Zato smo se odločili, da bomo obe spodnji garaži poglobili in podaljšali. Sredi oktobra so stekla gradbena dela, 11. novembra smo zabetonirali tlake, kmalu pa bodo pripravljena tudi vrata za montažo. Tako Med prostovoljci za delo pri garažah so tudi predsednik, tajnik in poveljnik podbreških gasilcev. • Foto: S. Saje bosta obe garaži uporabni še pred koncem novembra. V manj kot mesecu dni smo opravili več kot 400 delovnih ur, skupaj pa jih bo še veliko več. Z lastnim delom smo zmanjšali stroške za naložbo, katere vrednost je približno dva milijona tolarjev. Denar za material smo si zagotovili z organizacijo dveh veselic, nekaj so prispevali krajani, za pomoč pa bomo verjetno zaprosili tudi nakelsko občino. Spomladi nas namreč čaka še izdelava nadstreška nad spodnjima garažama in asfaltiranje dvorišča. Zgornjo garažo bomo sami preuredili v garderobo," je povedal predsednik Ivan Drinovec. Pri betoniranju tlakov v garažah je sodelovalo 12 članov, od mladih do najstarejših. Med slednjimi je bil tudi tajnik Satler, ki je malo starejši od društva. Sicer pa je med članstvom veliko mladih, ki so posebno uspešni na tekmovanjih. Na nedavnem gorenjskem tekmovanju so mladinci uvrstile na državno prvenstvo v prihodnjem letu. Zelo delovna je tudi ženska desetina. Glede na tako sodelovanje in razumevanje krajanov za potrebe društva se ni bati za prihodnost gasilstva v kraju. Celo nasprotno; v Podbrezjah nameravajo prihodnje leto prvič pripraviti celo mednarodno vajo z udeležbo avstrijskih gasilcev. • Stojan Saje Veselje do petja združuje Dupljanke Amaterke, ki resno in vztrajno vadi) naštudirale že 45 slovenskih ljudskih pesmi, ki jih najraje prepevaj Duplje, novembra - Kdor nekaj zna, ponavadi to želi pomen. Pripravile so nao^ predstaviti tudi drugim. Dupljanske pevke zaenkrat program 14 ljudskih pesnU najbolj poznajo v domačem kraju, kjer bodo 25. celovečerni koncert, med^ novembra nastopile na samostojnem koncertu. Dan terim bodo izvedle tudi 1* poprej bodo z enakim sporedom razveselile poslušalce no priredbo OgrinO v kranjskem domu upokojencev. Ob letošnjem božiču bodo ponovno pele z moškim zborom v dupljanski cerkvi Začelo se je z druženjem nekaj žensk iz Dupelj, ki so ob spremljavi kitare rade zapele kakšno slovensko pesem. Porodila se jim je zamisel, da bi medse povabile še več pevk in ustanovile pevski zbor. Kar so rekle, so tudi storile! "Ženski pevski zbor deluje tri leta. Sprva je bil pridružen Klubu ljudi dobre volje v Dupljah, lani pa smo izvolile novo vodstvo in začele s samostojnim delovanjem z imenom Dupljanke. Skupaj nas je 25 pevk, ki izhajamo vse iz Dupelj in bližnje okolice. Naša pevovodkinja je Zdravka Klančnik, ki ima z nami veliko mero potrpljenja. Smo namreč amaterke, ki jim je skupno veselje do slovenskih pesmi. Zato je RQtre_bjttO, Yel&o...časa._in tru-leto več. Sprva smo pele samo dvoglasno, nato smo se učile večglasnega petja; sedaj pojemo največ štiriglas-no, zaradi česar zvenijo pesmi veliko bolj polno kot poprej. Doslej smo naštudirale 45 slovenskih ljudskih pesmi, kar za kratek čas delovanja ni malo. Kot so nam potrdile ocene med vsakoletnim nastopom na reviji odraslih pevskih zborov v Kranju, naš trud ni zaman. Razen tega nas je publika lepo sprejela na nastopih v Stražišču, Naklem in narodnozabavne skladbe vsak dan praznik. Samoso^ ni koncert bo v soboto, ' novembra 1995, v gasils* domu v Dupljah, z ena! programom pa bodo 1 poprej gostovale v kra' kem domu upokojen?.:. Obdržale bodo tudi trad^ Letos so Dupljanke popestrile tudi teden upo^ jencev v Naklem. vsen prireditev v domačem kraju, razen tega pa s petjem rade označimo razne osebne praznike članic in znanih krajanov," je povedala o dosedanjem delu Katja Rozman, predsednica zbora. Glavni razlog za predstavitev zbora je bil predvsem v obvestilu za bližnji dogodek, ki mu pevke pripisujejo velik abila od drugod. sv. Mihaela v Zgornjih l^fi jah, kjer so lani prvič zap6^ moškim pevskim zborom , glav. S prepevanjem ravajo nadaljevati tu os 5, r K^fRoman Končar - Igor Šmid: aoTJoPkoga, TV nadaljevanka 9a r?»r Ul7,entarije: Vpliv renske-nost 98 na slovensko samobit- SjjTednik £.05 Mkar, oddaja o prometu alja Iv dnevnik 3, Vreme £S 5port §30 Žarišče 23 on o08lovna borza oova *?-°0 Alfred Hitccock vam pre- stavila fim.w*»i\ vuni 23 ameriška nanizanka IftJ^T. Hobotnica, italijanska nadal- |e^anka TVS 2 I6f5 |ur°news 15.05 Evrogol Odn? Jedenski izbor 16.05 Sor-nani, duše, 12. epizoda angleške l8on nke 1635 Sova, ponovitev 2n'ani re9'onalni program 18.45 18 os .2.a znanje, učite se z nami kuhoI>1!^ainne skrivnosti velikih konf^10 mojstrov 19.15 Tok tok, SoS^na oddaja za mladostnike •irtari- Sejem 'nfos "95 20.05 NS,U 21.05 Umetniški večer: 19«4 ivni total (Srečko Kosovel 'nfos U926> 21 45 EPP " Seiem Pon^ 95 21 50 H - kot heroin, ft' ovitev ameriškega filma 23.25 Jutn. Videostrani *ANAL A *vetUktranJ' Program; Novice; Luč A sh«6. Ponovitev; Novice 10.00 Pono°P 10,15 0troški program, ^novrtev 10.45 Unpato, pbnovi-12.0S a SPQt tedna 12.00 Novice arneS*Sirene 1730 Luč svetlobe, »racnf . nadaljevanka 18.15 Gen-shoo iAansformerjev 11 1845 A 18.3s p'ka na A 19.30 Vreme Žurna i lroški Pr°gram 20.00 De-tična Qkarna, španska humoris-svet«,, nanizanka 20.35 Plinska Apoga- ameriški čb film 22.30 ^emni' v oddaja o tem, kako so G0stna'! film 23.00 Novice 23.05 VremJ !2! na ponovitev 23.20 te^nl8 2S-25 A shop 23.40 Spot ^23.45 Video strani mmtv - TELE 59 ]7.iQra na potepu, ponovitev I&.40 Vah in kri, ponovitev filma l8«a0nfnta Barbara, 1135. del **na i?'asbeni spoti 20.00 Triper-v*nsk,?eteljica 20.35 Boks, slo-So uP^snstvo 21.05 Turistično Wi£0mPas Hollydays 21.15 °arvni «,ni bratranec, ameriški ^noL lm 22.45 To je ljubezen. Prat6k|ev.14. dela 23.15 Zaklad <3.4s •S8*1' dokumentarna serija 1,00 ni^ sr,op 0.10 Video strani . "autsche VVelle 7$5 p IO.00 D0rocila 8-00 Dobro jutro Prog-TOročila 10.05 Izobraževalni MlilT J0-35 Antika v Sredo-]1.0orV.Kreta - Grška Sicilija '1.30 rv ,tski lev v Dalmaciji lik ionski spored 12.00 Dnevno? I5 LJubezen 12.45 Kje je nisar,/ ameriški barvni film 14.25 9rarn -tL Izobraževalni pro- ^Oara/v.-05 poročila 16.15 Otroški 17-4S r" l6-45 Hrvaška danes d«l n^?'08 za Joeyja, zadnji arefc 'aoaljevanke 18.15 Kolo Sb n?:50 M°č denarja 19.05 Uta n*;0^ 18.30 Poročila 20.10 ^entarn Downing Streetu. doku-Qrna serija 21.00 Glasberla AVSTRIJA 1 6.00 Halo, sestra!, Gola sla 6.25 Otroški program, ponovitev 9.15 Umor, je napisala 10.00 Bavvvatch 10.45 Vesoljska ladja Enterprise, ponovitev 11.30 Dolina maščevanja, ameriški vestem 13.00 Otroški program: Družina Nikolaus 13.40 nekoč je bilo vesolje: Dinozavri 14.05 Am, dam, des 14.30 Knjiga o džungli 15.05 Otroške dogodivščine Toma in Jerrvia 15.30 Mini čas v sliki 15.40 Vesoljska ladja Enterprise, Polovica življenja 16.30 Bavvvatch 17.10 Strašno prijazna družina 17.35 Zlata deklta 18.05 Dr. Ouinn 18.55 Pri Huxtablovih 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 šport 20.15 Komisar Rex, 6. del; Kuharski mojstri 21.10 Naravnost v Chicago, 3. del 21.55 Kobra, 8. del: Osamljena srca 22.35 V senci sužnjev, ameriški vestem 0.10 čas v sliki 0.15 Velika zmešnjava, francoski TV film 1.50 Strašno prijazna družina, ponovitev 2.10 Schiejok, ponovitev 3.10 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 5.05 Naravnost v Chicago, ponovitev AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 čas v sliki 9.05 Schiejok dnevno 10.05 Mati se bojuje za sina, ponovitev nemškega filma 11.40 šport, ponovitev 12.50 Vreme 13.00 Čas v sliki 13.10 Poročilo, ponovitev 14.00 Alpe, Donava, Jadran, ponovitev 14.25 Na lastno nevarnost, 1/13 del nemške serije 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Schie-jokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Dva na poti po Avstriji 21.10 Vera 22.00 Čas v sliki 22.30 Šiling, gospodarska oddaja 23.00 Zaire: Posledni belci, usode v Afriki 23.50 Veliki zid, 2. del: Zmajevo srce 0.55 Kultura 1.35 Pogledi od strani, ponovitev 2.10 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 17.55 Test slika 18.00 TV napovednik TELE-TV 18.03 EPP blok - 1 18.10 Kviz o praznovanju Gorenjske in glasbe; sodelujejo: OŠ Šenčur, OS Pre-doslje in OŠ Cerklje 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok -2 20.10 Gostje iz TV Slovenija na obisku (v živo) 20.30 Kako nastaja TV dnevnik? 21.00 Zvezdni okruški - Sodeluje astrologinja Roža Kačič, voditeljica: Andreja Petrovič, v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56 22.00 Še so dobre gostilne: Restavracija Vila Bistrica 22.10 EPP blok - 3 22.15 STREL, glasbena oddaja za mlade in mlade po srcu, voditelj: Filip Kocijančič (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 23.15 Videostrani LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Videoboom 40, glasbena oddaja 21.06 EPP blok 21.10 Škofjeloški kulturni utrip, ponovitev 21.40 EPP blok... Videostrani TV ŽELEZNIKI 18.00 Pred obiskom g. Janeza Janše v Železnikih 20.00 Club O.T.O. predstavlja: Mister Antonio shovv ATM TV KER. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Srečanje malih vokalnih skupin (ponovitev) 18.48 Nenaravni park (ponovitev) 19.00 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV MEDVODE 00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 Lastninjenje družbe Donit d.d. 20.22 Reklamni blok 20.25 192. novice med vodami: - po seji občinskega sveta, - uspešna vrtina na Osolniku, - komisija za družbene dejavnosti, - pred nedeljskim Klicem dobrote, - kulturno dogajanje v knjižnici na sotočju, -razstava celostne podobe Zbilj in občine Medvode v ljubljanski galeriji za industrijsko oblikovanje -nove prireditve ob 700. letnico župnije Sora, - gledlaiške delavnice v OTH Pirniče, - športni utrip 21.20 Lastninjenje družbe DOnit d.d. 21.27 Reklamni blok 21.30 -24.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 10.40 Informacija - zaposlovanje 11.10 Nagradno vprašanje 11.20 Kdo bo koga 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 Študentski program Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19. ure na UKV stereo 88,9 MHz (oddajnik Grad) ter 95 MHz (oddajnik Kovor). R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Tema: Perma kultura 10.30 Novice 11.00 Podjetniški CIK CAK 12.00 BBC novice, osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.30 37. lekcija angleščine ONE TO ONE 15.50 Mežni marketing 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 MAVRICA (vodi Alenka Bole Vrabec) 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan od 22. ure do polnoči Nočni program - kontaknta oddaja (za TV mreže: Radio Triglav) RŽIRI 5.30 Jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Novice in dogodki 7.30 Slovenska popevka 8.30 Oddaja za upokojence 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Po poti vaših vprašanj in pobud 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Občinske športne igre 17.00 Novice 17.30 Jenkova ura 18.30 Predstavljamo narodnozabavne ansamble 19.30 Odpoved programa R RGL 5.00 Jutranji program - vodi Kamilo Lorenci 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pfeifer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.00 Novosti diskonta Veletekstil 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.05 Popek 14.15 Novice 14.20 Danes na borzi 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avtomarket svetuje 16.10 Spoznajmo se ... 17.15 Novice 18.15 Aktualnosti iz studia 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Marta Turk: Barometer - Poslovni radio 22.00 Oddaja iz Ra Triglav Jesenice 24.00 Zlato Kreč in camera obscura 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 6.30 - 8.30 Jutranji program 6.46 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinske novice 10.16 Turistična oddaja 11.10 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.05 Ponovitev: Duhovna misel, svetnik dneva 16.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Glasbena oddaja z gostom 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.16 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program KINO CENTER prem. amer. ris. POCAHONTAS ob 16. in 18. urL Filmsko gledališče: amer. melodr. CASABLANCA bo 20. uri STORŽIČ amer. vesolj, drama APOLLO 13 ob 16., 18.30 in 21. uri ŽELEZAR amer. rom. kom. KO SI SPAL ob 18. in 20. uri BLED rom. kom. KO SI SPAL ob 20. uri PETEK, 24. NOVEMBRA TVS 1 10.05 Tedenski izbor 10.05 Otroški program: Naš naslov: Planet zemlja 10.20 Otroci širnega sveta, ameriška dokumentarna nanizanka 10.45 Roka ročka 11.45 Boj za obstanek, angleška dokumentarna serija 12.40 Znanje za znanje, učite se z nami 13.00 Poročila 14.45 Kam vodijo naše stezice, oddaja Tv Koper - Capodistria 15.20 Film tedna: Amnezija, ponovitev čilskega filma 17.00 Tv dnevnik 17.10 Otroški program 17.10 Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 47. oddaja 17.25 Heatcliff, risana serija 18.00 Sorodne duše, 14. epizoda angleške nanizanke 18.30 Umetnost in civilizacija, Umetniki za svet 18.45 Hugo, Tv igrica 19.10 Risanka 19.30 T v dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Tunstična oddaja 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.16 Šport 22.20 Žarišče 22.40 Sova 22.40 Frasier, ameriška nanizanka 23.05 Hobotnica, italijanska nadaljevanka 0.00 Zabava, kanadsko-ameriški film 1.50 TV jutri. Videostrani TVS 2 10.55 Tedenski izbor 10.55 Forum 11.10 Učitelj, farncoska nadaljevanka 12.00 Omizje 14.00 Osmi dan 14.50 Sorodne duše, 13. epizoda angleške nanizanke 15.20 Sova, ponovitev 16.50 Izziv, §oslovna oddaja 17.15 Planet port 18.00 Regionalni studio Koper 19.00 Podelitev Bloudkovih priznanj, prenos iz narodne galerije v Ljubljani 20.05 Beg s Tibeta, angleška dokumentarna oddaja 21.00 EPP - Sejem Infos "95 21.05 Nepomembna afera, nemška nadaljevanka 21.50 opus 22.50 Koncert orkestra NHK Tokio, 1. del 23.20 Večer v Jazz klubu Gajo: Janša Ugrin kvintet 0.05 Tv jutri, Videostrani KANALA 7.00 Videostrani 8.05 Novice; Luč svetlobe, ponovitev 8.45 Luč svetlobe, ponovitev 562. dela ameriške nadaljevanke 9.55 Novice 10.00 A-shop, televizijska prodaja 10.15 Otroški program, ponovitev 10.45 A-shop, televizijska prodaja 12.00 Novice 14.00 Novice 16.00 Novice 16.35 Spot tedna 16.40 A- Ljubezen, serija 12.45 Lovci na slonovino, ameriški film 14.15 Risanka 14.25 Za otroke in mladino 15.05 Izobraževalni program 16.05 Poročila 16.10 Za otroke in mladino 16.45 Hrvaška danes 17.45 Kristalni imperij, serija 18.15 Kolo sreče 18.50 Kulturni tednik 19.30 Dnevnik 20.10 Javna zadeva 20.45 Glasbena oddaja 21.45 Dokumentarna oddaja 22.15 Dnevnik 22.30 S sliko na sliko 23.00 V divjini, dokumentarni film 23.50 Poročila HTV 2 15.30 Polnočna premiera: Ko ljubezen ubija 18.30 Besede, besede, besede 19.00 Močni Max, risana serija 19.23 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Na zdravje, humoristična serija 20.40 Filmi Alfreda Hitch-ocka: Psiho 22.25 Latinica 23.40 Psiho II, ameriški risani film 1.30 Noč košarke HTV 2 shop, televizijska prodaja 16.55 Vreme 17.00 Dance session, ponovitev 17.30 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 18.15 Dežurna lekarna, ponovitev španske nanizanke 18.45 A-shop 19.00 Pika na A 19.30 Vreme 19.35 Otroški program 20.00 To trapasto življenje, ameriška nanizanka 20.50Devetdeseta, oddaja o stilu 21.20 Istanbul, švedsko-turški film 22.50 Spot tedna 23.00 Novice 23.05 Gost pike na A, ponovitev 23.20 Vreme 23.25 Plinska svetilka, ponovitev ameriškega filma 1.20 A shop, televizijska prodaja 1.35 Videostrani M MTV - TELE 59 7.00 Video strani - panorama 8.30 TV shop, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 TV shop, televizijska prodaja 13.30 Video strani - panorama 15.00 TV shop, televizijska prodaja 15.20 Santa Barbara, ponovitev 1135. dela 16.10 Triperesna deteljica, ponovitev serije 16.40 Izgubljeni bratranec, grozljivka 18.10 Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja 18.40 Santa Barbara, 1136. del ameriške nadaljevanke 19.30 Glesbeni spoti 20.00 Mavrična cesta smrti, akcijski film 21.40 Spot tedna Žive scene 21.45 Radio FM, nadaljevanka 22.15 Smrtonosni trenutek, grozljivka 23.50 Popotnik, potopisi in nasveti popotnikom, ponovitev 0.20 Videostrani 1.00 Deutsche VVelle, program za tujce HTV 1 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 12.00 Dnevnik 12.20 AVSTRIJA 1 7.35 Am dam des 8.00 Nekoč je bilo vesolje 8.35 Tom in Jerrv 9.15 Umor, je napisala 10.00 Reševalci iz Malibuja 10.45 Vesoljska ladja Enterprise 11.30 Zasebni detektiv Joe Dancer, ameriška kriminalka 13.00 Družina Nikolaus 13.40 Nekoč je bilo veselje 14.05 Am dam des 14.30 Knjiga o džungli 14.55 Artefix 15.05 "lom in Jerrv 15.30 Mini ZIB 15.45 Vesoljska ladja Enterprise 16.30 Reševalci Iz Malibuja 17.15 Grozno prijazna družina 17.40 Zlata dekleta 18.10 Dr. Ouinn 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Moja mačeha je iz vesolja, ameriška komedija 22.00 Nogomet 22.10 Candvman, ameriška grozljivka 23.35 Čas v sliki 23.40 Zasebne preiskave, ameriška kriminalka 1.05 Grozno prijazna družina 1.30 Schiejok vsak dan 2.30 Dobrodošla, Avstrija! 4.30 V senci sužnjev, ponovitev AVSTRIJA 2 9.00 čas v sliki 9.05 Schiejok vsak dan 10.05 Indijski nagrobnik, nemški film 11.40 Dva v Avstriji 12.30 Šiling 13.00 Čas v sliki 13.10 vera 14.00 Pravica ljubiti 14.25 Na lastno odgovornost 15.10 Umor, je napisala 16.00 Schijok vsak dan 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.00 Nepristranski pogledi 20.15 Primer za dva 21.15 Halo, stric Doc! 22.05 Čas v sliki 22.30 Sodobni časi 23.00 Raztegljivo vesolje, dokumentarni film 23.50 Sladkor, francoski film 1.30 Čas za kulturo 2.10 Nepristranski pogledi 2.15 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Petkov tedenski pregled, 91. tedenska informativna oddaja 19.40 Video viže... (narodnozabavni spoti) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Odprti ekran - Glasovanje v rubriki GORENJEC MESECA v akciji Gorenjskega glasa (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56), rubrika VIDEO TRAČ... 20.20 Kamera presenečenja. Ansambel Igor in Zlati zvoki (Akcija Teleivzije TELE-TV Kranj in Gorenjskega glasa) 20.30 Biti uspešen s pozitivno mislijo - sotja: Milenka trkovnik iz Agencije za kvaliteto življenja, voditeljica. Maja Zagoričnik 21.12 Kurnikoa hiša v Tržiču 21.30 EPP blok - 3 21.35 Tema: Pogovor z Mirkom Kunši-čem, novinarjem Slovenskih novic 22.15 Lojze Peterle med upokojenci 22.35 Pogovor z Marcelo Umnik, državno prvakinjo v skoku v daljino 22.50 Elena z vami: Marta Zore 23.30 Petkov tedenski pregled, 91. tedenska informativna oddaja 00.00 Nočni zabavno erotični p rogram 2.00 Videostrani LOKA TV ... Seja občinskega sveta TV ŽELEZNIKI 19.00 Današnji gost radia GAGA 20.00 Zabavna oddaja 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Rejci pasemskih živali 18.39 Zdravstvena preventiva 18.49 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV MEDVODE 00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 Reklamni blok 20.20 Videoboom 40, lestvica slovenskih videospo-tov 21.10 Reklamni blok 21.20 -24.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 informacija -zaposlovanje 11.10 Nagradno vprašanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.20 Halo, tukaj tajnica 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program KINO R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19. ure na UKV območju 88,9 in 95 Mhz UKV stereo. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.00 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.30 Novice 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Gorenje, Gorenjka meseca 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 športni semafor (vodi Petra Filipič) 18.00 Voščila18.50 Pogled v jutrišnji dan od 22. ure do polniči Nočni progrma - TV mreža R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.30 Danes v občini 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Turistično popoldne 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Miletom Jovanovičem 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.55 Avtomobili pri Alpetour - Remont 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 13.30 Planinski svet 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Tečaj nemščine 17.15 Novice 17.20 Vedeževanje po radiu 18.30 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ročk izpod Alp 21.00 Odprta dlan -Borut Pogačnik 22.00 Oddaja Ra Celje 1.00 RGL žur do jutra R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Gospodarska oddaja 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja + komentar tedna 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz pa pojdem oz. Božje poti 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program CENTER amer. ris. POCAHONTAS ob 16. in 18. uri, amer. melor. CASABLANCA ob 20. uri, prem. amer. akcij, filma OBLEGANI 2 ob 22. uri STORŽIČ amer. vesolj, drama APOLLO 13 ob 16., 18.30 in 21. uri ŽELEZAR amer. rom. kom. KO SI SPAL ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. znan. fant. grozlj. TUJA VRSTA ob 18. in 20. uri BLED rom. kom. KO SI SPAL ob 18. uri RADOVLJICA rom. kom. KO SI SPAL ob 20. uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. film POTOPLJENI SVET ob 17.30 in 20. uri PAGLAVCI IN FRČAFELE Simona Vodopivec LITERARNA DELAVNICA VAŠA POŠTA Prejšnji teden ste nam pisali Vesna Kancilija. Žiga Svete, Živa Čebutj, učenci OŠ Olševek, Mojca Langerholc. Na nagradni izlet z Gorenjskim glasom bo šla tudi Vesna Kancilija. Ko smo Simono Vodopivec vprašali katerega dogodka iz svojega otroštva se najbolj spomni, ni nič premišljevala Seveda je odgovorila, da se najbolj spomni svojega prvega pevskega nastopa Bilo je na pustovanju v šoli, v drugem razredu, ravno priselila se je v Radovljico. Skupaj s prijateljicamije prišla, materini prepovedi navkljub, namaškarana v maškaro, kot sama pravi Oblečena v stare obleke, ki so bile najbolj pri roki In tako zakrinkana si je sicer palaha deklica le upala na oder. Zapela je, tako kot je znala, pogumna, ker je nihče ni poznal. A kaj, ko se je, še sama ne ve, kako, v sprevodu, kije sledil, zgodilo, dajo je nekdo razkrinkal Pravi da jo je bilo neizmerno sram. Ampak ker so bili z njenim petjem v šoli očitno zadovoljni je svoj nastop že zelo kmalu ponovila Tokrat "spodobno" oblečena, na proslavi ob osmem marcu, dnevu žena Ker se tisti hip ni mogla spomniti nič novega, je ponovila pesem kar s pustovanja PotemJe Simona pač pela. Menda smo jo slišali tako rekoč na vsaki šolski prireditvi naslednjih nekaj let. Kasneje, ko je kmalu postala znana pevka, sojo imeli priložnost poslušati še mnogi In čeprav pravi da je glasba življenje, se ta čas ob petju ukvarja še z mnogimi drugimi rečmi Je voditeljica različnih oddaj na radiu in televiziji še vedno sodeluje v priljubljenem Mo-pet šovu, celo piše, pa tudi pri tem ostaja povezana z glasbo. Prijateljica Marša Moja babica ima psičko Maršo. Marša je zlata prinašalka in je čistokrvna. Ima dolgo svetlorja-vo dlako. Njen smrček je črn, oči pa se ji svetijo kot dva črna gumbka. Stara je pet let. Predlanskim je imela mladičke. Bilo jih je sedem, štiri deklice in trije dečki. Vsi so dobili ime na črko P. Babica stanuje v Ljubljani, zato jo redko, a vendar rada obiščem. Ko pridem k njej, Marša priteče k meni, me povoha in glasno zalaja v pozdrav. Pri tem ves čas maha s košatim repom. Potem preverim, če še uboga na moje ukaze: prostor, sedi, stoj, daj tačko, prosi... če naredi vse, kot je treba, dobi za nagrado nekaj pasjih piškotov. Igrava se tudi z žogo. Včasih greva na spre- Luna Luna zlata in srebrna, zvezdica se je utrnila. Mi zaprla je oči in mi rekla: "Spi, le spi. Sanjam, da sem stala, z luno krasno zaplesala. Ko me mamica zbudi, se oblečem en dva tri. • Mojca Langerholc, Sveti Duh hod. Ko prideva iz naselja na travnik, jo spustim, da veselo teka naokoli. Mečem ji palico, ona pa jo vselej najde in mi jo prinese. Marša je krasna psička, tudi jaz bi jo rada imela, ker pa stanujemo v bloku, to ni mogoče. Ko bom odrasla, upam, da bom stanovala v hiši z velikim vrtom. Takrat bom zagotovo imela psa. • Vesna Kancilija iz Kranja, 12 let Kako do računalnika? Učenci naše šole smo si že zelo dolgo želeli računalnik. Ker nam ga nihče ni dal, smo se sami odločili, da ga kupimo. Jeseni smo pridno zbirali star papir in dobili veliko denarja. Ker pa ga še vedno ni bilo dovolj, smo pripravili piknik s srečelovom. Starši so nam preskrbeli nagrade in naredili srečke, mi pa smo jih pridno prodajali in kupovali. Na pikniku je bilo veselo. V kotlu smo skuhali golaž in polento ter se sladkali s potico iz krušne peči. Učenci smo se na igrišču zabavali po svoje. Starši so klepetali pri mizah. Zaključili smo šele, ko je bilo že temno. Po pikniku smo prešteli denar. Bilo ga je ravno dovolj za nakup računalnika. • Dopisniški krožek OŠ Olševek REKLI SO REKLI SO REKLI SO REKLI SO REKLI SO Kadilci so med nami... nekadilci tudi. Kranj, 17. novembra - Tokrat smo se pogovarjali s četrtošolci srednje ekonomske šole v Kranju. Prav v petek, ko je bil dan boja proti kajenju. Morda smo imeli srečo, da med vsemi, ki smo jih poprosili za mnenje, ni bili niti enega kadilca. Se več. Na šolskih hodnikih so pripravili vrsto panojev, ki opozarjajo na škodljive posledice kajenja. Nika Porenta "V kajenju pa res ne vidim nobenega smisla. Poskusila sem že, pa se mi ni zdelo nič posebenega in nisem nadaljevala. V moji družini sicer kadijo, a tako, da me to ne moti. Sicer pa mislim, da je kajenje zelo škodljivo." Boštjan Vidovič "Nikoli še nisem kadil, ker mislim, da kajenje zelo fškoduje. Mislim, da bi bilo treba organizirati boljšo kampanjo proti kajenju in povečati davke na tobačne izdelke. ." Martina Češnik "Seveda sem poskusila kaditi, doma, s prijateljico, že v osmem razredu osnovne šole. Pa mi ni bilo všeč. Akcije, kakršna je dan bo- ja proti kajenju, sicer podpiram, žal pa je njihova učinkovitost vprašljiva. " Pavel Bohinc "Prvič sem poskusil kaditi, ko sem bil star pet let. Mama mi je dala in po tem, ko sem močno potegnil dim v pljuča, sem bil v nezavesti. Minilo me je za vse življenje. In ne maram kadilcev. Mislim, da akcije, karšna je dam boja proti kajenju, na kadilce nimajo nobenega pravega vpliva.." • M.A., T.D. MLADINSKA POROTA MLADINSKA POROTA MLADINSKA Nesrečno zaljubljena Imam ljubezenske težave. Najbolje, da vam kar opišem, kaj se ie zgodilo. Že nekaj časa sem bila zaljubljena v fanta, potem sem to povedala sošolki Andreji, ki se je pozanimala o njem, zvedela je, da mu ie ime Miha. Čez nekaj dni mu je Andreja rekla, da bi se jaz rada spoznala z njim, pristal je. Predstavila sva se drug drugemu, vprašal me je za telefonsko. Obiskujeva isto šolo, zato sva se naslednji dan spet videla, ko ga je moja sošolka poklicala iz razreda. Ko je prihajal, sem slišala, da so se mu sošolci posmehovati, ves razred se je vsul za njim, bilo mi je nerodno in sem odšla. Naslednji danje prišel k meni na hodnik in rekel: "Saj si luštna, ampak jaz Imam punco." Prizadelo me je. Ne morem ga pozabiti Zakaj mi je rekel za telefonsko? Zakaj me je le prej, preden sva se spoznala, gledal? Zakaj se je sploh spoznal z menoj? Zakaj so se mu sošolci posmehovati? Alt trna res punco? • Mihaela, 16 let Miha, 12 let: Očitno ima tvoj nesojeni resnično kakšno drugo. Povprašaj ga o tem in ga potem "zašij". Ozmerjaj ga, očrni pri sošolcih, ga živega zakoplji v zemljo ali pa ga peci na počasnem ognju, zazidaj ga v votlino... Karkoli, samo da ga boš osramotila. Privošči si tudi njegovo trenutno. Gotovo ti bo odleglo. Sergeja, 13 let: Ok, dala si mu telefonsko, a kljub dolgemu pisanju nisi povedala, če te je sploh poklical. Pitne s telefonsko se je tvoj Miha naučil v kakšen ameriškem filmu in še čudno, da ti je celo sam od sebe priznal, da mu je zate toliko kot za lanski sneg. Mihaela, pozabi vse skupaj. Dečko ni zate, rajši si poišči kakšnega normalnega. Bojan, 15 let: Najbolje bo, da kar naprej hodiš za njim, da si mu povsod za petami, ga zasleduješ in tako naprej. Mogoče boš imela srečo in bo to njegovi punci začelo presedati, da ga bo pustila. Potem bo žalosten, potreboval bo tvojo tolažbo in telefonska mu bo prišla prav. Če ti tak happy end ni všeč, pa lahko tvojo telefonsko številko poveš tudi meni (podatke ima urednica Helena). Marjeta, 20 let: Imaš smolo. Fant je očitno reva. Če so mu pomembnejši sošolci kot "luštna" Mihaela, ni vreden, se se sekiraš. Po drugi strani pa te razumem, vem, kako je, če te ustreli Amor. Zato počakaj in upaj, morda se bo opogumil. Izgovoru, da že ima punco, namreč ne verjamem. Še pametneje pa storiš, da se ozreš za kakšnim drugim postavnim frajerjem. Klemen, 22 let: Tvoje ljubezenske težave so pravzaprav povsem tipične za najstnike. Ko se s fantom že spoznaš, izmenjata si celo telefonski številki, odpoveš pri naslednjem koraku. Da ti je bilo nerodno, ko je Miha prišel iz razreda, njegovi sošolci pa so ga še zbadali, je povsem razumljivo. Prav zato pa moraš razumeti tudi njega, če je užaljen zaradi tvojega "pobega". Navsezadnje si ti zaljubljena vanj, on te je šele začel spoznavati. Da ima punco, je potemtakem lahko le neke vrste umik. Torej je naslednji korak spet tvoj, naj ti ne bo nerodno. Lahko pa ima Miha res punco in mu je tvoja zaljubljenost le godila, kar se pri fantih pogosto dogaja. To boš lahko hitro ugotovila. Tedaj ti ne preostane drugega kot da ga pustiš pri miru, ker bo tvoje vedenje imel za vsiljivo in boš vse le še pokvarila. Novih ljubezni bo še na pretek, z Mihom pa vaju ne bo vezalo niti morebitno prijateljstvo. Če vas tarejo težave, ki jim sami niste kos, pišite našim porotnikom, saj več glav več ve. Naš naslov poznate: GG, 64000 Kranj, Zoisova 1 - za Mladinsko poroto. 0 tu jem, ki so se z nam1 *m trudili, čeprav smo bili t* slabši učenci." • S. šubic FILMSKA NAGRADNA UGAN*^ Pocahontas Po Levjem kralju, ki se počasi poslavlja z velikež platna, ie čas za novo Disneyjevo risanko. Pocahontas r bila nekakšna indijanska princesa, ki se je zaljubi*** belca, plavolasega naseljenca kapetana Johna Smitha. seveda še malo ni bilo pogodu njenemu očetu P°wv^ji nu, ki bi jo rad videl omoženo s kakšnim brab^ indijanskim vojščakom. Pocahontas je grenko-sladj mešanica pustolovščin, romantike in humorja. K^P^ Eravijo, da ie risanka poslastica za oči in ušesa, zato *^ orajzno v kino. Nagradno vprašanje: kateri slavni igralec je f^Z/t glas risanemu Johnu Smithu, celo zapel je? Oa$°y <, pošljite do konca tedna na GG, 64000 Kranj, Zoisova Filmska uganka. ^jj. Film Forrest Gump je bil nagrajen s šestimi Brezplačne kino vstopnice prejmejo: Mal Lesc, Alpska 61, Ines Trškan iz Kranja, C. Helena Juvan iz skorje Loke, Hafnerjevo Nataša Rupnik iz Šenčurja, Voklo 80. Čestitamo. Wk, 21. novembra 1995 POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK 21. STRAN • GORENJSKI GLAS borzni grafikoni Pj^03 delnic, ki kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih m h j *e v tem te<*nu doživela močnejše popravke navzdol. V t*000 "OOo '<000 Vir U.i^li.imk.t U'i /.i - GIBANJE TEČAJA REDNIH DELNIC FINMEDIE - FINMED1A / [ '••*! OS 1 0»5 10 10»! M 10.93 1» 1095 U 10 9? M 10 93 02 1 19? O" 1 1 9? 10.1 19? 13.11.9? Kranj, 20. nov. - Nova Ljubljanska banka in nemška Commerzbank iz Frankfurta kot predstavnica 25 bank posojilodajalk sta 16. novembra podpisali pogodbo o najemu 120 milijonov mark srednjeročnega posojila. Gre za drugo posojilo, ki ga je v zadnjih letih NLB najela na mednarodnem finančnem trgu, posojilni pogoji pa so tokrat bistveno boljši. Sindicirano posojilo je organiziral nemška Commerzbank, odziv tujih bank na njeno povabilo je presegel pričakovanja in končni znesek posojila je skoraj dvainpolkrat višji od začetnega razpisanega zneska v višini 50 milijonov mark. Za sodelovanje se je odločilo 25 bank, večinoma iz OECD pa tudi iz srednje in vzhodne Evrope, denimo Češke. NLB bo posojilo vrnila v šestih letih obrestna mera je spremenljiva in vezana na libor, marža je 0,6-odstotna. Za sodelovanje se je veliko bank odločilo kljub nizki marži in sorazmerno nizkim provizijam, kar je odraz kredibilnosti NLB v svetu. Commerzbank je ob podelitvi mandata prevzela celo obveznost, da sam zagotovi razpisani znesek posojila, če druge banke ne bi pokazale zanimanja. Zbor kopališč Slovenije Iztok Bratina pa je udeležence seznanil z barvnim testom za preverjanje neoporečne hidravlike novih bazenov. • P.O. NOVO, EKSKLUZIVNO V KRANJU Usnjeni izdelki priznanega proizvajalca Urko iz Kamnika, '•vejeva io, Tel.: 223-391 moška in ženska konfekcija, p nahrbtniki in modni dodatki. ®stra izbira usnjenih torbic in denarnic EL CAMPERO. Hridite in se prepričajte o modnem dizajnu in visoki kvaliteti, dekleta na izboru za MISS 95 so se že. Vljudno vabljeni tudi v našo stilno obnovljeno kavarno Mitnico na Tavčarjevi ulici. Kranjska Gora - Sekcija kopališč Slovenije, ki deluje v okviru Združenja za turizem in gostinstvo pri GZS je v petek, 17. in soboto, 18. novembra, v hotelu Kompas v Kranjski Gori organizirala zbor kopališč Slovenije. V okviru dvodnevnega programa so pripravili razstavo kopaliških naprav in opreme, predstavili smernice novega pravilnika o higienskih in higiensko-tehničnih zahtevah za kopališča, opremo za prvo pomoč na kopališčih, proizvajalce in trgovce kopaliških naprav in opreme, Franc Šolar je predstavil nova sredstva na področju vzdrževanja neoporečnosti bazenske kopalne vode, PRODAJNI CENTER STARI DVOR OKOTj8L0Ka,wqnceva«,w».:w**wu ftVlAD! OD 21. DO 30. 11. 95 UGODEN fvIiUn« NAKUP BARVNIH TV APARATOV |l?VC0N0OR.SEiE(O37an ^GRUNDING 37 cm GOTOVINA 5 ČEKOV S BREZ OBRESTI O 45965,50 48384,70 40462,201 44958,00 73900,00 cm ^MACTUMSra 63 m\95809,70 106455,20% ,10\ 83537r90 13174U0 154989,60 83739,701 93044,10 5V GORENJEV0YAGER 51 on 47900,00 54781,00 I^SrHCOVOVAGfJtSSm \S6900,00[ 62590,00 f fi&DOvODNE BATERUE, MOTORNE ŽAGE, SVETILA DAN od 7* J* 19« m, sobota «4 7. 4* 13. m NEMOGOČEJE MOGOČE!!! (SP KMCČKI STPOJI JBL KOVIN OTKHNA KAT ,d.o.o., HI-FI SALON hi fi sistemi od 1.400 DEM dalje ROTEL, JPvV, JM LAB FOCAL VDH, KUZMA, SOUND LAB pon - pet.: 15. do 18. ure Hotemaže 17A, PREDDVOR tel.: 064 43391, fax 064 43388 ****** Sun TRGOVINA ZZDRAVIU iN SANITETNIM MA TERIALOM D.O.O. | Kidričeva 47a, SI- 64000 Kranj ^ /fax: 064/ 21 87 87 I* Pomožna zdravilna sredstva • Ortopedski pripomočki • Nogavice proti krčnim žilam • Program inkontinence TOPLOTNI IZDELKI IZ MERIMO VOLNE Velika izbira perila iz , angora volne za [ženske in moške. I Del. čas: vsak dan od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure I KOLIKO JE VREDEN TOLAR NAKUmVHlODAJNI N/KUrni/mODAM MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Kmnjjrttt) 86.80 87,90 12,26 12,90 7,00 9,04 AVALBtod 97,60 97,90 12,40 12,47 7,60 7,90 AVALKranjakagera 86,40 87,90 12,3$ 12,47 7,58 7,85 BANKA CREDtTANSALT d.d. Lj 80,90 97,70 12.20 12,40 7.50 9 00 EBOSfSariMavr), Kranj 87,90 87,90 12.19 12.49 7.70 7.99 GEOSS Medvode 87.70 87,90 12,40 12.49 7,95 7,95 GORENJSKA BANKA (vae not.) 86.00 87.85 11.97 12.49 7.M 9.09 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 87,50 87.99 12,29 12,45 7,60 7,90 rlDA-trfnl* Ljubljana 87.50 87.80 12,88 12.44 7,71 7.84 HRAM ROŽICE Mengea 87.45 87.70 12,43 12,50 7,60 7,80 lURlKAJeaenlce 87,00 87,80 12,22 12.42 7,80 8,90 INVESTSkofJaLoki 87,60 88,00 12.35 12,45 7.65 7.99 U9WK»nJ 97,90 99,00 12.39 12.48 7.85 7,88 MIKEL StralJiće 87,60 87.90 12,37 12,45 7.55 7.95 NETO (9koQi Lola, Tnta) 87,69 87.90 12.37 12.42 7,70 7.88 PB^(navMhpoltti) 85,70 87.40 11.40 12,40 7.20 7.95 ROBSON Menjal 17,80 87.90 12.40 12,45 7,65 7,96 SHP-Slov.hran.lnpoa.Kran| 87.59 97.99 12.35 12,45 7.70 7.99 8KB (KranL Radovljica, & Loka) 88.80 87.80 12,14 12,51 7,50 8.09 SLOVENUATURiST Boh. Blalrtca 86,00 • 11 97 • 7 29 - 8WVBA|ATt«8T Jatam* 88.80 87.55 1l!» 11,42 7,96 8.00 SZKB Blag. meeto Zrl 86.50 87,60 11.95 12.42 7.50 0,05 SfrtSS -.u^«.,^. 87,99 12.40 12,49 7.65 7.85 I^S^fi^^kLoka 87'M W,90 12,39 12,49 7,70 7,95 S212Lr?*L- tt.M 97.90 12.38 12,48 7.70 7.85 JSS^J^L___ »7.M 99.00 12,35 12,50 7,65 0,00 TRW(^Kamnlk-Btkovnlc 67.85 12,38 12,44 7,88 7.80 SSl. 87'M 12-W ".M 7.50 7.99 IK^SS,V',,C,,Qm,*,dVOr 87-M «7.M 12,40 12,47 7,05 7,59 POVPREČNI TCCAJ 97,22 97,94 12,29 12.49 7L60 7,91 Pri Sparovcu v Avstriji J« ATS ob nakupu blaga po 12,20 tolarjev. Podatka za tečajnico nam sporočalo menjalnic«, ki al pridržujejo pravico dnevnih »prememb mon|alnleidh tečajev glade na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah. IZŠEL JE NOVI NAČRT MESTA ŠKOFJA LOKA Z OKOLICO Za pomoč pri izdelavi načrta mesta se zahvaljujemo Geodetskemu zavodu Slovenije, Turističnemu društvu Škofja Loka, še posebej pa Občini Škofja Loka za finančni prispevek. OBMOČNA GEODETSKA UPRAVA KRANJ IZPOSTAVA ŠKOFJA LOKA NAČRT MESTA JE ŽE V PRODAJI. ORIGINAL PRALNE KROGLICE &k SO VIJOLIČASTE pURMAN F»C3> D-J EEnr_i^^ 50% PRIHRANEK PRALNEGA PRAŠKA. ZA ENAK UČINEK PRANJA NAROČILA PO TELEFONU:(062) 771-637 TRGOVINA: • LAMELNI PARKET • LEPILA • DISPERZIJSKE BARVE • BARVE ZA LES • PLESKARSKO ORODJE • LEPILA ZA KERAMIKO • DEMIT FASADE • STENSKE TAPETE • SAMOLEPILNE FOLIJE • VIJAKI ASPA • ČISTILA • KLJUKE ZA VRATA IN OKNA (UVOZ HOPPE) • POHIŠTVENA VODILA IN OKOVJE "BLUM" • DETERGENT ZA ROČNO POMIVANJE POSODE IN MEHČALEC ZA PERILO TOČIMO V VAŠO EMBALAŽO posebna ponudba mavčne plošče ZA IZDELAVO SPUŠČENIH STROPOV IN PREDELNIH STEN Z VSO POTREBNO PRIPADAJOČO PODKONSTRUKCUO debelina 10 ali 13 mm (vodoodporne, protipožarne) NOVO! Električna orodja Plačo sistemi: Neskončno število rešitev za vse zahteve modernega gradbeništva Pri vsaki vrsti gradnje, iz starega v novo in za vse tehnične zahteve, zagotavlja Plačo učinkovitost in uporabnost. POLEG UGODNIH CEN VAM NUDIMO TUDI SVETOVANJE IZVAJAMO TUDI ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU DELOVNI ČAS: VSAK DAN od 7.00 do 19.00, sobota od 8.00 do 12.00 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Aktualna knjiga: Slovensko kmetijstvo in Evropa Slovenija se lobiranja šele uči Ljubljana - Znanstveno in publicistično središče Ljubljana je v četrtek na novinarski konferenci predstavilo novost v zbirki Forum, za sedanji čas izjemno aktualno knjigo z naslovom Slovensko kmetijstvo in Evropa. Knjiga je zanimiva predvsem zato, ker jo ni napisal kmetijski strokovnjak, ampak dr. političnih ved Danica Fink Hafner. Avtorica v svojem delu izhaja iz tega, da slovensko kmetijstvo ne bo zavarovalo svojih interesov v Evropski zvezi le z vplivanjem prek uradnih (vladnih oz. državnih) ustanov, temveč tudi prek dobro organiziranega lobija. Slovenija kot država se teh veščin (lobiranja namreč) šele uči, zato za zdaj pri nas še ne moremo govoriti o kmečkem lobiju, ki bi imel vse značilne "evropske" lastnosti kmečkih lobijev. Ob tem, ko vpliv lobijev na evropsko kmetijsko politiko v zadnjem času celo narašča, slovenska praksa na tem področju močno zaostaja za državami, članicami Evropske zveze in celo za nekaterimi nekdanjimi socialističnimi državami. Ugotovitve dr. Finkove, o katerih bomo podrobneje pisah v eni od prihodnjih Številk, so koristen napotek za politično prakso. • CZ. Predlog slovenskih mlekarn za novi mlečni pravilnik Beljakovine pomembnejše od tolšče? Kranj • Čeprav je pričakovati, da se bodo merila za oddajanje mleka spet nekoliko zaostrila, pa za zdaj v Sloveniji še nihče prav natančno ne ve, kakšna bo vsebina novega mlečnega pravilnika. Že pred časom so se v oblikovanje pravilnika vključile domala vse gorenjske mlekarne, zadruge, posestva in živinorejsko veterinarski zavod (o tem smo že poročali), svoj predlog so pripravili v novoustanovljeni Govedorejski zvezi Slovenije, pred kratkim pa je prišel v javnost tudi predlog direktorjev slovenskih mlekarn. Če za zdaj mlekarne izhodiščno ceno mleka izračunavajo na osnovi deleža tolšče, naj bi po predlogu direktorjev mlekarn k tej ceni 60 odstotkov prispevale beljakovine, ki so za predelavo pomembnejše kot tolšče, 40 odstotkov pa mlečne maščobe. Pri tem naj bi bilo izhodišče 3,7 odstotka mlečne maščobe (brez omejitev navzgor) in 3,25 odstotka beljakovin. Kar zadeva higiensko kakovost mleka, naj bi v prvi kakovostni razred sodilo mleko z manj kot 100.000 mikroorganizmi v mililitru, v drugi razred mleko s 100.001 do 400.000 mikroorganizmi in v tretji razred mleko z več kot kot 400.000 mikroorganizmi. Za mleko prvega razreda ne bi bilo ne dodatkov in ne odbitkov, za mleko drugega razreda štiriodstotni odbitek, mleko tretjega razreda pa bi mlekarne odkupovale le, če bi ga potrebovale. V tem primeru bi ga plačevale s 15-odstotnim odbitkom od osnovne cene. Pri somatskih celicah predlagajo mejo (trimesečno geometrično povprečje z enim spodrsljajem na leto) 400.000 cehe v mililitru, pri sušini brez mlečne maščobe pa 8,6 odstotka. * CZ. V soboto na Hotavljah Srečanje kmečkih žena Hotavljc - Predsednice aktivov gorenjskih kmečkih žena se že po tradiciji srečajo ob koncu leta v enem od gorenjskih krajev. Letošnje srečanje, ki ga pripravljata škofjeloška enota kmetijske svetovalne službe in Centralni odbor aktiva kmečkih žena škofja Loka, bo to soboto v zadružnem domu na Hotavljah. Najprej bo kulturni program, potlej se bodo zvrstila različna predavanja, nato pa si bodo udeleženke ogledale Še Pnstotiukovo kmetijo, na kateri mleko doma predelujejo v sir in druge mlečne izdelke. • CZ. r,: GOZD TRGOVINA IN SERVIS KRANJ, d.0.0. Staneta Žagarja 53 tel./fax: 241-670 Največja ponudba na enem mestu! Motorne žage JONSERED IN HUSOVARNA V zalogi tudi HUSOVARNA 254 XP tvrbo Servis motornih žag - hitro in kvalitetno Valika izbira jeklenih vrvi avstrijske preizvednjel Odprto od 8. do 16. ure, ob sobotah zaprto. EP - COMMERCE Bled, d.o.o. Podjetje za prodajo in dobavo nafte ^ in naftnih derivatov - kurilnega olja EP COMMERCE, d.o.o., Bled obvešča vse svoje cenjene kupce kurilnega olja, da smo se preselili v nove poslovne prostore v Lesce, Železniška 6. Nudimo vam možnost nabave kurilnega olja na več čekov in brezplačni prevoz po.ceni 33,60 SIT/ L Pri plačilu z gotovino pa je cena 33,10 SIT/L Pokličite nas po telefonu: 718-139, 718-320 od 7.30 do 15.30 in ob sobotah od 8.00 do 12.00. Priporoča se EP COMMERCE, d.o.o., Bled Kakšna bo usoda "krompirjevega centra" v Šenčurju Zavod za krompir ali vrtnarski center? Mercator - KŽK Kmetijstvo Kranj in Kmetijski inštitut Slovenije predlagata ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da bi razvojne potenciale s področja pridelovanja krompirja združila v zavod za krompir pri kmetijskem inštitutu. Kranj - V Sloveniji sta dve organizaciji, ki se ukvarjata z raziskavami na področju pridelovanja jedilnega in semenskega krompirja: Kmetijski inštitut Slovenije in kranjski KŽK Kmetijstvo, ki ima v Šenčurju laboratorij za fiziologijo in virusne bolezni krompirja. Ker financiranje šenčurskega centra ni urejeno inje nevarnost, da ga KŽK zaradi izgube zemljišč (in s tem tudi dohodka) ne bo mogel več dolgo sam vzdrževati, je skupaj s Kmetijskim inštitutom Slovenije predlagal kmetijskemu ministrstvu, da bi tehnološke, kadrovske in druge razvojne potenciale obeh organizacij združili v zavod za krompir pri inštitutu. KŽK je na izločitev laboratorija pripravljen pod pogojem, če mu država povrne dosedanja vlaganja v tehnologijo in tehniko. Na ministrstvu se doslej o predlogu, ki bi povečal učinkovitost razvojnih služb na področju pridelovanja krompirja, še niso izjasnili. Kot je povedal mag. Janez Tavčar, direktor M-KŽK Kmetijstvo Kranj, se šenčurski center, ki je bil zgrajen pred osmimi leti, ukvarja s hitrim razmnoževanjem rastlin, zlasti krompirja, z virologijo krompirja in ostalih rastlin ter z afidologijo oz. z opazovanjem preletov listnih uši, ki prenašajo za krompir nevarne viruse. Laboratorij ima status raziskovalne organizacije in se lahko enakovredno z ostalimi vključuje v raziskovalne projekte, ki jih razpisujejo posamezna ministrstva ali vlada. Štirje takšni raziskovalni projekti, s katerimi se ukvarjajo v laboratoriju, jim dajejo približno četrtino dela, vsa ostala dejavnost pa predstavlja t.i. razvojno službo podjetja na področju pridelovanja in skladiščenja semenskega in jedilnega krompirja. Usoda centra je odvisna tudi od denacionalizacije Že ko so v Sloveniji pripravljali zakon o denacionalizaciji, so v KŽK-ju opozorili na to, da bo z vračanjem zemljišč nekdanjim lastnikom šenčurski center postal za podjetje prevelik in tudi preveliko finančno breme. Predlagali so, da bi ga prevzela država, več podjetij in zadrug skupaj ali da bi ga ukinili. Ukiniti ga zaenkrat še niso, problem financiranja pa postaja vse bolj pereč. Za normalno delovanje laboratorija potrebujejo 40 milijonov tolarjev na leto. Z raziskovalnim delom za potrebe države pridobijo okoli deset milijonov, ostala sredstva pa mora podjetje zagotoviti iz prihodkov lastne dejavnosti. Doslej jim je to uspevalo; ali jim bo tudi prihodnje, pa je predvseij odvisno od tega, koli*° kmetijske zemlje jim bo * ostalo po denacionalizacij*' kih postopkih. Za zdaj so K nekdanjim lastnikom vrn^ okoli petdeset hektarje* (predvsem zunaj kompl£» sov ali na njegovih robfr vih), vseh zahtevkov pa r verjetno za okoli devettf hektarjev (od skupno 1°^ hektarjev). Podjetje bi oj* kako še lahko vzdrževal center pri življenju, če bi # končani denacionalizacij zadržalo v letnem kolobar* ju vsaj sto hektarjev s£ menskega krompirja, in & bi v denacionalizacijs*1* postopkih ohranilo zem1' jiške komplekse, ki v serfle' narstvu predstavljajo izolacijo pfe. morebitnimi okuženimi okoliški11* krompirjevimi nasadi. Iz raziskovalne v komercialno dejavnost? "Ministrstvo za kmetijstvo, gozdar«'' vo in prehrano se bo moralo opredeli^ ali takšen center, kot je šenčurs*1: potrebuje ali ne. Če ne bo za?J ustrezne rešitve, bomo v njem ohran^ le tolikšno razvojno službo, kot J podjetje potrebuje za lastne potreb^ sicer pa ga bomo spremenili v vrtnar5' ko prodajni center," pravi direkto mag. Janez Tavčar inj poudarja, da p ob sedanji krizi v pridelavi semenskeg krompirja morali še več delati * raziskovanju in vzgoji sort, ki * odporne proti virusom. • C. Zaplotn*1 Ugledni lovski gost na obisku na Gorenjskem Svarilo pred "drobljenjem" lovisc Nicolas Franco: "Dobro gospodarjenje z divjadjo je mogoče le na velikem prostoru, ne p* majhnih, razkosanih območjih." Kranj - Predsednik Mednar- vključevanju slovenske lov- odnih konvencij o varstvu lovski zakonodaji, so P0^, vori z uglednim gostom odnega sveta za lovstvo in ohranitev divjadi (C.I.C.) Nicolas Franco, Spanec po rodu, se je od četrtka do danes mudil v Sloveniji, kjer sta ga med drugim ločeno sprejela predsednik države Milan Kučan ter minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar. Ugledni lovski gost se je na Brdu sestal tudi s slovensko delegacijo v svetu, lovil je na pobočju Ratitovca in si ogledal kočevsko lovišče, lovski del tehniškega muzeja v Bistri in Triglavski narodni park. Predsednik sveta je prevzel (so)pokroviteljstvo nad razstavo Narava - divjad - lov, ki bo februarja prihodnje leto na razstavišču Gorenjskega sejma v Kranju, Lovska zveza Slovenija pa mu je za njegovo pomoč in razumevanje pri ske organizacije v C.I.C. podelila priznanje red za zasluge prve stopnje. Ko se je Nicolas Franco v soboto zvečer sestal s predstavniki slovenske delegacije v C.I.C. (vodi jo Franc Golja, podpredsednik Lovske zveze Slovenije, v njej pa sta z Gorenjske še Branko Galjot in Franci Ekar), je med drugim pripovedoval tudi o vlogi C.I.C.-a, o svetovnih lovskih izkušnjah in tudi o vtisih s svojega prvega obiska v Sloveniji. Organizacija C.I.C. je bila ustanovljena 1930. leta, deluje v 82 državah sveta, ima sedež v Parizu in je svetovalka Organizaciji združenih narodov. Zavzema se predvsem za ohranitev okolja in divjadi in je tudi podpisnica številnih mednar- narave. nesli tudi na to Predsednik Nicolas je dejal, da se C.I.C vmešava v zakonodajno r. Slovenija je lahko za zgled Slovenija, ki je postala , članica C.I.C. že nekaj mese- nepolitična organizaciji cev pred osamosvojitvijo, je po mnenju predsednika Nico-lasa Franca lahko v marsičem za zgled drugim evropskim državam, saj je uspela deloma na račun nižjega gospo- širšem, velikem* prostoru.^, darskega razvoja, predvsem pa na majhnih, razdroblj6^ pa s pravilnim ravnanjem, h območjih. Takšnega g°> kateremu so svoje prispevali a—:—:„ —oov^ tudi lovci, ohraniti biotope življenjski prostor divja- tiko držav, vendar pa & u danje svetovne izknakažejo, da je z divjadjo -j goče dobro gospodariti» ^ Razstava Narava - divjad - lov Od 9. do 18. februarja prihodnje leto bo na razstavišču Gorenjskega sejma v Kranju razstava Narava - divjad -lov. To bo po petnajstih letih prva tovrstna razstava v Sloveniji in priprava za svetovno razstavo septembra v Budimpešti, na kateri bo sodelovala tudi Slovenija, Pokrovitelja kranjske razstave bosta mestna občina in organizacija C.I.C.. Priznanje gojitveni skupnosti Karavanke Mednarodni svet za lovstvo in ohranitev divjadi C.I.C vsako leto podeli pomembno nagrado. Letos bo na predlog rednega člana In člana upravnega sveta C.I.C Veljka Varićaka to priznanje dobita gojitvena skupnost Karavanke. oz di. Kot primer modrega izkoriščanja narave in dobrega gospodarjenja z divjadjo je omenil kočevsko lovišče, kjer številčnost risa, volka in medveda celo narašča, medtem ko marsikje v svetu upada. Ko je predsednik Nicolas Franco govoril o darjenja ni mogoče p°y A vati s političnimi kon<*fy ampak z zdravo pametjo. Tudi v Zdn»e državah Amerike, kj?J. veliki zasebni ranči, i jo gospodarijo na dr * ^ ravni. Vodja slovenske 0 gacije Franc Golja je op ^ povedal, da sta se dsednik države Milan >Lf in minister dr. Pavle obisku v Sloveniji, je dejal, — ——•— —-----uiieO0' da je predsednik države Mi- strinjala, da razdrob J^j lan Kučan naredil nanj zelo Slovenije na manjša dober vtis, med drugim tudi ne bi prinesla uspeha, m jj zato, ker je kljub temu, da ni divjad mogoče v.arovj> j-lovec, popolnoma razumel ohraniti le na večjih ob ^ vlogo lovca kot ohranjevalca jih, ne pa na manjših, & V in varuha okolja. Še več! se nekateri zavzemaj0.' (j, Predsednik države je predla- pogovoru je bilo tudi gal, da bi bila ena od pri- da je za lovce zelo P°06t$' hodnjih generalnih skupščin no> bodo njihova C.LC.-a v Sloveniji. ča razUmeli naravovaP ^ niki in lastniki zernlji^' jji sedanja lovska zakonodaj v ovira za vstop Slovel S sedanjim zakonom brez sramu v Evropo In ker v Sloveniji ta čas tudi vneto razpravljajo o novi Evropsko zvezo-c KOLESA DRSALKE ^Hka izbira koles SCOTT, MARIN, SCHVVINN - v zalogi tudi kolesa za leto 96 Popravilo koles, rezervni deli In oprema Drsalke in ostala hokejska oprema - brušenje drsalk VALY-ŽAGAR, Betonova 16, a, Kranj, Kokrica, tel. 064/215-750 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Savska cesta 14, 64000 Kranj tel/fax 064/225-492 ali 064/634-025 0.0. S Y S T E M S d ^ajb oljši slovenski biatlonci se ne bojijo dolge in naporne zime Judi andreja dobiva "pomoč" (wTSe ^a^e bo na^a mo^na biatlonska ekipa kmalu imela še več uspešnih tekmovalk, ki bodo pryi dami" Andreji Grašič omogočile tudi nastope v štafetah EriPra* V" novembra" Precej optimizma, predvsem zaradi dobre *WnčV'ienost'' Pa tua* nekaj pesimizma, predvsem zaradi fodzji zaSa(> Je spremljajo četrtkovo tiskovno konferenco «o bUi letošnje sezone za biatlonce. Naši reprezentance ^Jma n^mre^ gostje pravkar minulega zimskega-športnega objjK v Kranju, kjer so se predstavili novinarjem in številnim PNv Cem" Poveda,i 80 mariskaj o pripravah na novo zimo, <>iai|ftSem pa Je razveseljujoče dejstvo, da se je prek poletja naša ^ttska vnta "okrepila" z mladimi tekmovalkam, dosedaj v »mi TSK Merkur. Dobro sodelovanje med kranjskim Povd 10 triatlonsko reprezentanco pa je tudi nov korak v kovanju teka in biatlona. Seve del moške A ekipe je mlajši, saj je Tržičan Tomaž Globočnik star 23 let, dobrih dvaindvajset let pa imata tudi brata Jože in Matjaž Poklukar ter Tomaž iveda pa je največ pozor-loPred začetkom zime velja-dcjAfJP^vam naših fantov in i^r^ientance Janez Vodičar, z itinijm ru»iuxar iw lumm hJiS? Športniki ekipa postaja Žemva iz Gortf. V moški člans i- "^j "gorenjska". Še vedno ki B reprezentanci so: Miha Larisi (SK Gorje), Rok Ingolič (SK Brdo) in Damjan Sterle (SK Kovinoplastika Lož) moški mladinski A in B reprezentanco pa sestavljajo Boštjan Ule, Tomaž Jerončič, Boštjan Pet- icu I .areJši reprezentant Bošt-^brf T0 " Domžal, ki bo čez ,yečk meseca upihnil 30 ^ku««- ^ru8> P° starosti in 0*Hah pa je 25-letni Janez 0,1 »z Starega trga. Ostali Slovenska biatlonska reprezentanca je sicer majhna, toda z dobrimi rezultati bi v novi zimi rada med najboljših osem na svetu. *eprezentantje so povedali: Piiffi Poklukar "Treniral sem dobro in tako brez teiav ref,uiem novo sezono. Upam, da bom svoje lanske £ . letos še ^boljšal." .$/**atJ?ž Poklukar "Na vsaki tekmi se bom potrudil za ioh rezu^tat m Dom dal vse od sebe. Pripravljen sem ™o, veliko pa bo odvisno tudi od sreče." ^oinaž Globočnik: "Treninge sem opravil tako, kot je bilo rg.**: Zato lahko upam, da bom letos spet ponovil lanske Vrtate, rad pa bi jih Se izboljšal." "«7>0^an lekarn "Vsaj 3 - 4 krat bi se rad uvrstil med deset Qlb°ljših na tekmi. Ekipa je dobro pripravljena, več Sovorov o naših možnostih pa bo znanih že čez 14 dni." An,ireja (jfgjij. "j(ijub nekaj prehladom sem izpolnila je r'.Pjiprav in si za letos postavila podobne rezultate, kot Jih imela lani. To pa so točke in tudi stopničke. " Če *°ej; Ožbolt: "Temeljito sem se pripravil na sezono, JVe/ V *mam težave z žuljem. Glavni tekmovalni cilj mi je °vno prvenstvo in čimboljši nastop doma na Pokljuki." Pfl 0ma^ Žemva: "Upam, da sem se na sezono dobro H0£raVlf- Vsaka uvrstitev za točke svetovnega pokala pa bo v 1 Zimi zame lep rezultat." raš, Sašo Gros (vsi SK Brdo), Gašper Grašič (TSK Merkur Kranj) ter Lucian Čuk in Danilo Kodela (oba SK Kovinoplastika Lož). Prva in edina ženska članska A reprezentantka je tudi v novi zimi 24- letna Andreja Grašič iz Križe v, v B ekipi je Lucija Larisi iz Gorij,, svoje ambicije pa bodo v ženski mladinski repre-zentantki preizkušale dosedaj tekačice: Tanja Brankovič, Mateja Mohoric, Urša Dolinar, Nuša Žibert in Aleksandra Lamšek, vse članice TSK Merkurja iz Kranja. A reprezentanca je v pripravah na novo sezono do minulega četrtka opravila 151 dni skupnih treningov, od tega so bili na pripravh 113 dni. največji del priprav so preživeli v svojem "zatočišču , na Pokljuki, kjer so bili kar 66 dni, za kar so zelo hvaležni Ministrstvu za obrambo in slovenski vojski, ki iih je sprejela medse. 14 dni so bili na pripravah tudi v Ober-hofu, 18 dni pa na snežnih priprvah na Ramsau in IS dni v Tauplitzu, kamor so ponovno odšli v četrtek takoj po končani tiskovni konferenci. "Program smo do sedaj opravili nekje med 90- in 92-odstotno, nekaj manj pa smo zaradi težav z municijo opravili streljanja. Prve tekme nas čakajo v začetku decembra v Skandinaviji, za ekipo pa bo izrednega pomena tudi nastop na domači tekmi, ki bo v začetku marca na Pokljuki," je poudaril vodja naših biatlonskih reprezentanc Janez Vodičar, predsednik organizacijskega odbora Aleksander Škarabon pa je povedal, da so prek leta veliko postorili za boljše počutje tekmovalcev, spremljevalcev in novinarjev na Pokljuki, ki postaja center naših biatlonecv in tudi tekačev. Tekmovalni načrt naše ekipe, katere glavni trener je še vedno Vladimir Korolkevic je, da se povzpe med osem najboljših ekip na svetu, ter da se tudi z žensko ekipo pripravi na olimpijske igre v Naganu. • V. Stanovnik, foto: G.Šinik *Pon kranjske atletike ?A ATLETI TRIGLAVA JE ZELO USPEŠNA SEZONA Cela Umnik in Brigita Langerholc sta celo kandidatki za nastop na olimpijskih igrah v Atlanti. Ven se nekateri kranjski Športi vse bolj pogrezajo v sivino ^iLj §a povprečj* ali cel° tonejo proti dnu, je za atletiko ^^°> da je v vzponu. Poc^/jokazuje med drugim tudi ^ie i„ ' o* so kranjske atleti*, m atleti i.*««, — Ar*n.,-;u Prvi111 atleti letos na državnih 4v0, tvin na prostem in v HwJ*naa osvojili osemnajst *«C0V državnega prvaka (še *%siVeC kot lani). i« da i"18 ^tak k*110 Triglav v svojih kar dve kandidatki za rah v olc iz Umnik * S!UrJa-Pa ne le to! Zakon" *ve?**eU iz Kranja sta se s Prvei°vnega veteranskega ^tha a vrnila z dvema kolaj-u1i> Stanka z bronom in HoiJ? s srebrom. Njun sin ^ev?Je »»I na olimpijskih Wč mladih 58 } 400 metrov s časom letni Je in atleti so v zimski ^ Dn,8620111 osvojili na držav-St °?tvih osemnajst prvih \t't .emnajst drugih, tri-lretJih (skupno torej 48 zlatih, srebrnih in bronastih kolajn) in poleg tega še štirinajst nehvaležnih četrtih mest. Njihova bera naslovov državnih prvakov je bila letos še enkrat večja kot lani: letos osemnajst zmag na prvenstvih, lani vsega devet. Z naslovom državnega prvaka se v Triglavu ponaša osem atletinj in atletov. Metalka kopja m diska, pionirka Mirjana Idžanovič in njen sovrstnik, metalec Edi Okič sta na najvišji stopnički stala kar po štirikrat, po dva naslova državnih prvakov so osvojili skakalki v daljino Tina Čarman in Jana Zupančič, tekačica na srednje dolge proge Brigita Langerholc in skakalec v višino Rožle Preželi, enkrat pa sta zmagali skakalka v daljino Marcela Umnik in metalka Mojca Golob. Večina med njimi se ponaša še s kolajnami manj žlahtnih kovin (srebro, bron). V klubu so že začeli s "projektom Atlanta", ki ni nič drugega kot poskus, da bi se dve njihovi atletinji Marcela Umnik in Brigita Langerholc uvrstili v slovensko olimpijsko reprezentanco. Marcela je letos največ skočila v daljino 6,23 metra (centimeter manj od osebnega rekorda), medtem ko ima za nastop na olimpiadi normo 6,55 metra. Brgitina norma v teku na 400 metrov je 52,34 sekunde, letos pa je najhitreje tekla 53,58 sekunde. Edini poklicni trener v klubu Dobrivoje Vučkovič meni, da sta ob dobrem zimskem treningu v toplih krajih in tudi z nekaj športne sreče (brez poškodb) obe sposobni doseči normo. Vmesna postaja na poti do Atlante bo evropsko dvoransko prvenstvo na Švedskem, za katerega je norma nekoliko nižja: za Marcelo 6,35 metra in za Brigito 53,60 sekunde. • C. Zaplotnik SNO VVBOARD Polona se pripravlja na zimo - Najboljša slovenska snowboarderka Polona Zupan iz Nak-la ima te dni veliko dela, saj jo čakajo zadnji naporni treningi pred novo sezono. Kljub temu si je "utrgala" nekaj uric časa in v soboto obiskala zimskoš-portni sejem v Kranju. Polono, ki je letos članica Europian Burton teama, pa je razveselilo tudi dejstvo, da bo des-kanje leta 1998 v Naganu nova tekmovalna disciplina. • V.S., foto: G.Šinik HOKEJ JESENIČANI SO HITRO ZAPRAVILI VODSTVO Jesenice, Kranj, 21. novembra - V 9. krogu državnega hokejskega prvenstva je bilo zanimivo na vseh ledenih ploskvah. Na Jesenicah, kjer sta se v derbiju kola srečali ekipi Acronija Jesenic in Olimpije Hertz, je bilo napeto vse do zadnjega dela srečanja, nato pa so železarji dobili tri gole zapovrstjo in ponovno izgubili "veliki" derbi. Rezultat, ki ni navdušil nekaj več kot dva tisoč gledalcev, je bil tako v Podmežakli 3:5 (1:1, 2:1, 0:3), kljub temu pa pred nadaljevanjem prvenstva daje upanje, da se Jeseničani po kvaliteti približujejo prvakom iz Ljubljane. Tudi v Kranju je blejska Sportina morala zbrati kar precej moči, da je premagala ekipo Triglava. V prvem delu tekme je bil rezultat izenačen 1:1 in Blejci sopovedli šele v drugi tretjini, ter na koncu slavili 1:4 (1:1, 0:2, 0:1). Prvo zmago v letošnjem prvenstvu pa je v petek uspelo zabeležiti Slaviji Jati, ki ie z dobro in učinkovito igro premagala Maribor. Rezultat je bil 7:5 (4:1, 1:3, 2:1). V nedeljo zvečer je ekipa Triglava v zaostalem srečanju v Kranju gostila Olimpijo Hertz in kljub letos najboljši igri izgubila 3:8 (2:1,1:6, 0:1). Na lestvici še vedno vodi Olimpija Hertz, druge so Acroni Jesenice, tretja Sportina, četrti Triglav, peta Slavija Jata in šesti Maribor. Danes pa je na sporedu 10. krog. Pari pa so: Acroni Jesenice - Slavija Jata, Olimpija Hertz - Sportina, Maribor -Triglav. • V.S. USPEŠNI HOKEJISTI HOKEJSKE ŠOLE TRIGLAV Kranj - Hokejisti hokejske šole Triglava uspešno nastopajo na dveh frontah. Tako so v 7. krogu državnega prvenstva nesrečno izgubili z vrstniki Olimpije z rezultatom 1:2. Edini zadetek za domače - hokejiste hokejske šole Triglav pa je dosegel Nejc Slavec. V 6. krogu Alpske lige pa so se pomerili s hokejisti hokejske šole Salzburg in jih premagali visoko z 10:0. Strelci za Triglav pa so bili: Slavec 2, Stopar 2, Pintar 2, Ahačič 1, Podboršek 1, Erzar 1 in Lebar L • Jože Marinček PLAVANJE ALENKA KEJŽAR V VRHUNSKI FORMI Na 10. mednarodnem plavalnem mitingu za Pokal mesta Celja, na katerem je sodelovalo 321 plavalcev iz osmih držav je Alenka nadaljevala svoj niz in po najboljših rezultatih mitingov v Salzburgu in Gradcu (obakrat na 200 m mešano) in tudi tokrat dosegla najboljši rezultat mitinga - tokrat v svoji najmočnejši disciplini 200 m prsno, kjer ie z rezultatom 2:30,49 dosegla 901 točko po madžarskih tablicah. Za Alenko sta se po najboljših rezultatih uvrstili Hana Černa (Češka) in sestra Nataša, pri moških je največ pokazal Krešimir Cač (Mladost Zagreb) pred Belorusom Sergejem Mihnovcem in Sandro Tomasom (prav tako Mladost Zagreb). Ob Alenki se je izkazala tudi njena sestra, ki je kar dvakrat zmagala v izredno močni konkurenci (100 m prosto in 100 m prsno), plavalci PK Radovljica Park Hotel Bled so v članski konkurenci osvojili skupaj tri prva mesta, štiri druga mesta in dve tretji mesti, od gorenjskih plavalcev pa so tri tretja mesta osovjili še plavalci kranjskega Triglava. V drugih konkurencah so Gorenjski plavalci zabeležili še dve odmevni zmagi. Pri mladincih je na 200 m mešano zmagal Pogačar Tilen, pri kadetih pa Jenko Jan na 100 m hrbtno (oba RPB). Alenka je pred nastopom na II. svetovnem prvenstvu v kratkih (25 m) bazenih dokazala, da je res v vrhunski formi. Alenka, skupaj z Juretom Bučarjem (Olimpija Ljubljana), že v nedeljo potuje v Brazilijo, kjer bo od 1. - 4. decembra v Riu de Janeiru po prijavah nastopila vsa svetovna plavalna smetana. Razlog za optimizem je, po mnenju Alenkinega trenerja Cirila Globočnika, v kvalitetnem treningu v kranjskem olimpijskem bazenu, kot tudi v fitness centru na radovljiškem bazenu. • G. Lavrenčak VATERPOLO KRANJČANI OSVOJILI LE ENO TOČKO Kranj - V soboto se je začelo državno prvenstvo v vaterpolu. Kranjčani, ki na tem državnem prvenstvu nastopajo z dvema ekipama, so iztržili v prvem krogu le eno točko in to so osvojili vaterpolisti Triglava na gostovanju v Ljubljani (8:8). Druga Kranjska ekipa Kranj 90 je gostila Probanko Leasing Maribor in z njo izgubila na domačem terenu v pokritem olimpijskem bazenu v športnem centru Kranja s 5:8. Koprčani so v Ljubljani gostili na Koleziii vaterpoliste Tivolija in jih visoko s 17:0 premagali. V Celju so vaterpolisti Posejdona gostili Okolje, ki pa je gostoljubnost domačinov poplačal z visoko zmago 3:18. Prav ti uvodni rezultati kažejo na to, da bo letošnje državno prvenstvo zelo zanimivo, kajti veliko klubov se je odločilo za angažiranje tujcev. Tako ima Ljubljana v svojih vrstah tri Hrvate (Hraste, Čarap, Antunovič), Micom Koper ima Slovake, Ukrajince in Hrvate (Veselich, Belofastov, Stratan, Drnasin), Probanka Leasing Maribor ima Hrvate (brate Bojič in Rukavina), Okolje se ie tudi obrnilo na Hrvate (trener, Rahek, Jeremič, Radetič). Razpored v drugem krogu pa je: Ljubljana - Kranj 90, Triglav - TivOli, Portorož - Micom Koper, Probanka - Leasing Maribor -Posejdon. • Jože Marinček NOGOMET Druga nogometna liga ZA KONEC PORAZ V LENDAVI NAFTA Lendava : NAKLO 2 :1 (2 :1), strelec za domače Zver v L in 6. minuti, za Naklo pa Jožef v 42. minuti. Naklo, 2L novembra - Naklanci pa lahko v zadnjem krogu jesenskega dela druge nogometne lige, ko so gostovah pri drugouvrščenem moštvu iz Lendave, iztržili bistveno več, tudi zmago. Žal pa so v drugem polčasu po zaslugi svoje nespretnosti in sodnika Medveda zapravili priložnosti in odšli iz Prekmurja poraženi. Naklo je prejelo gole zelo hitro. Nato so se Gorenjci zbrali, prevzeli pobudo na igrišču in v 42. mnuti preko Jožefa tudi znižali izid. Liga se bo nadaljevala spomladi 3. marca, ko odhajajo Naklanci na gostovanje v Črnuče. 19 točk je njihova jesenska bera, lahko pa bi bila višja vsaj za štiri ah pet točk. Med 16 moštvi so na 10. mestu, kar naj bi jim ob količkaj solidni igri spomladi zagotovilo obstanek v ligi. Spomladi naj bi se vsaj glede igrišča stvari obrnile na bolje. Naklanci bodo spet zaigrali doma na novem igrišču pri Merkurju. Tako bo konec dveletnega brezdomstva, ki je naredilo naklanskemu nogometu precej slabega. Upajo tudi, da jim bo uspelo dobiti generalnega sponzorja, kar bi ob sedanjih manjših zagotovilo solidno delo. J. Košnjek MALI NOGOMET MARMOR SPET ZMAGAL Škofja Loka, 19. novembra • Minulo nedeljo je bil v hali Poden v Škofji Loki dvojni spored državne malonogometne lige. Najprej sta se pomerili ekipi Marmorja Hotavlje in Carioce Azstella. Ločani, ki so si po dveh porazih želeli zmago, so začeli slabo in dobili tudi dva zadetka, nato pa so se po minuti odmora zbrali in zaigrali kot prerojeni. Zmagali so 8:4 (4:2). Ekipa Alples LP Sportfit iz Železnikov je v 5. krogu gostila Juventus Milo. Gosti so bili favoriti, svojo vlogo pa so tudi opravičili in zmagali 3:7 (3:4). • D. Rupar XVII. TURNIR "KRANJ 95" Kranj - Športna zveza Kranj organizira XVII. turnir malega nogometa "Kranj 95". Nastopilo se bo v štirih starostnih kategorijah in to: kadeti - letnik 1979 in mlajši, člani "A" -letnik 1978 in starejši, člani "B" - letnik 1961 in starejši in člani "C" - letnik 1953 in starejši, tekmovalo se bo po sistemu na izpadanje z dodatnim razigravanjem ekip, ki izpadejo v prvem krogu, tako bodo ekipe, ki bodo izpadle v 1. krogu razigravale za ponovno uvrstitev na glavni turnir (v 2. krog) - kadeti bodo igrali v okviru skupin. Prijave sprejema Športna zveza Kranj, Partizanska 37, 64000 Kranj s vplačilom prijavnine, ki znaša 12.000 SIT. Prijavnino je potrebno nakazati na ŽR Športne zveze Kranj 51500-678-82913. Rok za prijavo je četrtek 30. novembra, žreba pa se bo izvršil v ponedeljek, 4. decembra. Fotokopijo nakaznice in izpolnjeno prijavnico pošljite na naslov Športna zveza Kranj, Partizanska 37, 64000 Kranj. Prijava pa je možna tudi v pisarni Športne zveze Kranj. • Jože Marinček ODBOJKA ZMAGALE SAMO JESENIČANKE Obe blejski ekipi se po pričakovanju vračata z gostovanj brez točk. Odbojkarji Minolte Bled so se sicer dobro upirali nerazpo-ložcnim Ljubljančanom, pa na koncu vseeno izgubili z najvišjim rezultatom. Olimpija : Minolta Bled 3:0 (11,8,14). V vodstvu je brez poraza ekipa Maribor Marles, odbojkarji Minolte Bled pa so se z dvema zmagama še vedno na 4. mestu. Tudi blejskim odbojkaricam ni uspelo vzeti niza letos resnično izredni ekipi Infond Branika in prav nobeno presenečenje ne bi bilo, če bi Mariborčanke tako tudi zaključile prvenstvo. Infond Branik : Banka Austria Bled 3:0. V vodstvu ostaja brez izgubljenega niza Infond Branik, odbojkarice Bank Austria Bled pa so z istim številom točk kot TPV Novo mesto (8) zasedajo 5. mesto. Na gostovanju na Jesenicah vodilna ekipa Simonov zaliv Izola m ničesar prepuščala naključju in Žirovničani so zabeležili še svoj šesti poraz 0:3 (-6, -8, -6) in so tako še vedno z eno zmago na 5. mestu v 1B. DOL. V derbiju 2. DOL moški so odbojkarji Termo Lubnika po "adaptaciji" v prvem nizu zamudili nekaj izrednih priložnosti za zmago v nadaljevanju in po porazu (3:0) padli na 4. mesto z dvema točkama zaostanka za vodilnimi Granit Preskrbo. IGM Hoče in Žužemberk. Jeseničanke pa nadaljujejo s serijo zmag. Tokrat so za potrditev drugega mesta v Kopru premagale Cimos II (0:3). V 3. DOL so gorenjski predstavniki igrah moški: Kamnik II: Bled II 1:3, Plamen : Žirovnica II 3:2, Črnuče II : Bohinj 3:0, Astec Triglav : Branik 3:0. V vodstvu je Astec Triglav (14 točk), drugi je Bled II (12), 8. Plamen (6), 10. Bohinj (4), 12. Žirovnica II (0). 3. DOL - ženske: Grupa Vital II Bled II 0:3. Mehanizmi Kropa : Piran 0:3, Bohinj : ŠD Tabor II 3:0, Lango Šančur : Cimos III 3:1, vodi Piran (14) z dvema točkama zaostanka je drugi Bled II, 3. Bohinj in Lango Šenčur (10), 8. Mehanizmi Kropa (6). • B. Maček "VRTEC V VODI" Kranj - V petek se je končala prva in druga izmena otrok, ki so obiskovali tečaj plavanja pod nazivom "VRTEC V VODI", ki ga je organizirala Športna zveza Kranj. V prvi izmeni je sodelovalo 78 otrok iz vrtcev Čira čara (25), Čriček - Zgornja Bela (14) in Živ žav (39). V drugi izmeni je bilo v šoli plavanja prav tako 78 otrok in to iz vrtcev Rožle (44) in Kekec (34). Kot je razvidno iz teh podatkov, je v prvi in drugi izmeni sodelovalo kar 156 otrok. Bolj kot to je razveseljivo dejstvo, da je po ocenjevanju splavalo kar 105 otrok, kar pomeni 67 odstotkov. Zasluga za dosego tako velikega odstotka je v tem, da daje pokriti olimpijski bazen veliko boljše pogoje za delo vaditeljev in uspeh je tu. Do novega leta bo Športna zveza Kranj organizirala še dve izmeni "VRTCA V VODI", obiskovali pa jo bodo malčki vrtcev Bobenček, Čebelica in Janina. • Jože Marinček Košarkarski turnir Loka 95 REPUBLIKA OBRANILA LANSKI NASLOV Hit letošnje lige Idrija je izgubila obe tekmi Škofja Loka, 18. novembra -Praznino v slovenskih košarkarskih A ligah so škofjeloški organizatorji uspešno izkoristili z izpeljavo razmeroma močnega turnirja s tremi prvoligaši in domačo ekipo Loka kava. Favorit turnirja Idrija, vodilna v Al ligi, je poskrbela za popolno razočaranje s četrtim mestom, medtem ko je po prikazani igri v dvorani roden povsem zasluženo slavila Republika iz Postojne. Petkovi tekmi sta se obe končali z visoko razliko. Republika ni imela nobenih težav z Idrijo (74:55), nič težjega dela pa po pričakovanjih niso imeli tudi Domžalčani, ki so tekmo z domačini dobili s 74:61. Na tej tekmi sta se pri Loka kavi od aktivnega igranja poslovila dolgoletna igralca Franci Levstek in Tomaž Dolenc. Tako sta se v soboto za tretje mesto pomerili Idrija in Loka kava. Ločani so zaigrali boljše kot prešnji večer, idrijski trener Predrag Milovič pa je tako kot na prvi tekmi v igro večinoma pošiljal rezervne igralce, zato je bila tekma izenačena vse do zadnje sekunde, ko je Mitič s trojko domačim priigral tretje mesto. Še največ je gledalcem, ki jih je bilo vsak dan po 250, ponudila tekma za prvo mesto med Republiko in Heliosom. Ekipi sta se prvi polčas izmenjavali v vodstvu, predvsem Postojnčani so stik držali z uspešnimi meti za tri točke. Že v tretji minuti nadaljevanja je moral pri Republiki na klop zaradi petih osebnih napak Aleš Prevodnik, dve minuti kasneje pa je pri Heliosu enaka usoda doletela tudi Zirojeviča. V 14. minuti je prišla Republika do najvišjega vodstva na tekmi. Hehosovim igralcem met z razdalje ni in ni šel, na drugi strani pa sta Čizmič izza črte in temnopolti Okenvva pod obročem pndno polnila nasprotnikove koše. Minuta odmora je pomagala Heliosu, da je z enajst točk zaostanka prišel na obetavnih pet, nato pa je Okenvva po Čudoviti podaji Čizmiča z zabijanjem rezultat povišal na 80:73, že v naslednjem napadu pa je Republika preko Čizmičeve trojke prišla do neulovljivih deset točk prednosti. Končni Loka kava končala na tretjem mestu proviziranje, medtem kovr rezultat finalnega obračuna je bil 89:85. Med sobotnima tekmama so se gledalci lahko zabavali ob spopadu med novinarji Mladine in politiki, za katere sta igrala tudi ministra Slavko Gaber in Zoran Thaler. Novinarji so zmagali s 42:30. tiki to ni izvedljivo Zoran Thaler, zunanji minister. "Novinarji so zmagali zaradi naše neuigranosti. Zopet se je pokazalo, daje bolje trenirati košarko, kot sedeti v pisarni. Igrati košarko je sicer na trenutke težje kot vodenje zunanje "Teo Čizmič, KK Rep* "Petkova zmaga nad WA presenečenje, saj so pn.J večinoma igrali rezervni ci. Gotovo se je idrijski b\ bal, da se bo kateri od m& ših igralcev poškodoval. ^ je za nas vedno težek na nik, tako je bilo pred na ligaški tekmi v Post člani Kluba za kegljanje na ledu organizirali 40. jubilejni tuipp pokal mesta Jesenice. 6$l V dveh skupinah je nastopilo 22 ekip iz Avstrije in Slo J Fufnitz (Avstrija), 2. (jradbinec (Jesenice), 3. Seindorf (AvS 4. Volkermark (Avstrija), 5. Bled - jezero. • J. Rabič Tokrat so se zelo izkazali avstrijski kegljavci, saj je ekipa f osvoji1" ekipa - ■/■»»- Ji KEGLJANJE ODOJEK ZA PRVAKE Medvode, Kranj, 18719. novembra - Kegljavci ISKRAEM^j so jesenski prvaki. Po dveh premočnih zmagah v zadnji*1 državnega prvenstva so neulovljivi za vse zasledovalce. J Rezultati: Hidro : ISKRAEMECO 1:7 (5331:5444). Njjg)« pri Kranjčanih so bili Boris Urbane (949), Vane Oman V'Jk Zdravko Štrukelj (914), edino točko je izgubil Albin J{3 Eroti izredno razpoloženemu Tonetu Vengustu, ki je podrl egljev. ISKRAEMECO: Dadas Rudar 7:1 (5295:5067) a|1 Spet je blestel Boris Uranc z 908 podrtimi keglji. '« ?JL napet je bil dvoboj med Boštjanom Miheličem in Stoklasom, v katerem sta oba podrla 863 kegljev, Uro«3 ' osvojil edino točko za goste. , .fa Državni prvaki so tako z ogromno prednostjo osvojiti 1 naslov jesenskega prvaka. S tekmo manj imajo 1° Konstruktor in LIV Proteus pa po 13 točk... . i Po uspešnem zaključku prve polovice prvnestva jf pjj učinkom moštva zelo zadovoljen trener Franc Belcijan. 5" fanti, vodstvom kluba in simpatizerji se je zato veselo odojkom in domačo kapljico, ki sta ga pripravila svetovni Ps: , Blanskega Albin Juvančič in kapetan ekipe Zdravko štru* M Prvenstvo se nadaljuje že v soboto, 25. novembra, ko v prihaja odlična ekipa LIV Proteusa iz Postojne. • V. O. JESENSKI PRVAK LOG STEINEL Kranj, 18. novembra - V zadnjem krogu 1. dela v me. J| \ kegljaški ligi sta oba gorenjska ligaša LOG STElNELJ^if COMMERCE JESENICE z novima zmagama le Še P° premoč nad ostalimi tekmeci. a$ Moštvo EP COMMERCE Jesenice je gostovalo v Medv?$$ Eremagalo kegljavce DONIT-a z rezultatom 5:3 fajveč zaslug za zmago ima Drago Geršak, ki je podrl 90* da tam zgoraj, v prosojnih tehni!^ domujejo bogovi. Vsej znanosti, Hajk 'rt ne nazadnje tudi dosežkom ^i°oljših himalajcev navkljub. sog'fovinski čas prvih vzponov na osemti-Pribrt ^° naflaZ)m smereh se je iztekel pred lžno tremi desetletji. Ta herojska dejanja Vp^r^toPnikov so bila z velikimi črkami v zgodovino svetovnega gorništva. Prv Qn*s ie vzPon na osemtisočak po smeri ie ^^topnikov ali po kaki drugi plezalno nu;f!rezahtevni smeri veliko dejanje, ni pa prid J1"** vrhunski dosežek, kot je veljalo v*sok set^tji. Največji izziv in napredek \>$efr0?orskega alpinizma sta v načinu in opulJll vzpona - v vse težjem plezanju, v hoSxQniu uporabe umetnega kisika in »čev na velikih višinah, v alpskem stilu, Marko Čar na snežni deski v severni steni osemtisočaka Gašerbruma 1. v vse hitrejših vzponih, v solo plezanju, v jijo na hrepenenju po preseganju omejitev zimskem plezanju,... ali pa v dejanjih, ko se človeškega bivanja. Na primer smučanje, vzponu pridružijo dejavnosti, ki tudi temel- Smuči nas na poseben način zbližajo s pravljično belino zasneženih in poledenelih prostranstev. Toda velika je razlika med zvrstmi smučanja v gorah. Največjo pustolovščino predstavlja ekstremno alpinistično smučanje, ki poteka po vrtoglavih strminah grebenov in sten, ki so bile nekdaj dostopne le dobro opremljenim in izurjenim plezalcem. Večina tovrstnih dejanj je bila opravljenih v Alpah, mnogo manj v drugih višjih gorovjih, najmanj pa seveda v Himalaji, kjer so zahteve in težave največje. Kdor je le malo izkusil pomanjkanje kisika, mraz, viharje, izčrpanost in mnoge druge težave, značilne za visoke gore, dobro ve, kako težko je tam storiti kaj drugega, kot prisiliti izmučeno izsušeno in podhlajeno telo, da prihlasta na vrh in se potem iz tako imenovanega območja smrti, ki se začenja nekje nad 7500 metri, opoteče navzdol, v dolino, ki takrat pomeni predvsem preživetje. Poskušati karkoli drugega v teh višinah je še težje, bolj negotovo in nevarno. Na primer tovoriti smuči, pripraviti se za spust in slednjič smučati v okolju, kjer je vsak zavoj pravo podjetje, vsak padec v prepad-nih strminah pa običajno usoden. Smučanje z najvišjih gora na svetu -osemtisočakov je zato prvovrsten izziv za himalajce, ki poleg plezanja odlično obvladajo tudi smučanje. Le malo je tistih, ki so resno poskušali smučati s kakega osemtisočaka, saj tam ekstremni pogoji zahtevajo izredne telesne in duševne napore. Se mnogo manj je izbrancev, ki so pri tem tveganem početju tudi uspeli. Poskusi so se pogosto končevali s tragedijami. KOMENTAR Lenuhi na delu Jože Novak, zunanji sodelavec Pretekli teden si bomo zaradi marsičesa dobro zapomnili. Najprej po zborovanju sindikalnih funkcionarjev kovinske in elektro industrije v rdečih revirjih. Šlo je seveda za prebrisan manever Združene liste, s katerim je hotela zaščititi tresočega se ministra Maksa Tajnikarja. Seveda so vsi sindikalisti, ki so prišli v revirje, dobili plačane dnevnice, kajti drugače sploh ne bi prišli iz vse Slovenije poslušat starega partijskega funkcionarja Alberta Vodovnika. Združena lista je z zborovanjem zagrozila predsedniku vlade Drnovšku z množičnimi delavskimi protesti, če bo minister Tajnikar odstopljen. Gregor Golobic, generalni sekretar Liberalne demokracije je zato takoj pohitel z izjavo, da Tam uničujejo tisti, ki opozarjajo na razvpite provizije, ne pa minister, ki je iz državnega denarja delil provizije. Kam so provizije izginile, pa tako nikogar ne sme brigati, ker niso v žepih, ampak na računih v tujini. V LDS so tudi ugotovili, da je pri nas veliko lenuhov in ljudi, ki izkoriščajo pomoč za brezposelne. Seveda pa niso odgovorili na vprašanje, zakaj bi nekdo ves mesec delal za 20.000 tolarjev, če dobi ravno toliko pomoči brez dela. V Planiki dobi veliko delavcev od 20 do 40.000 plače. Tone Rop se sedaj ukvarja s Tamom, zato ima nov izgovor, da molči o Planiki. To pomeni, da bo vlada pustila, da se bo uresničil scenarij uničenja Planike. V četrtek je delavski svet Planike sprejel sklep o ustanovitvi podjetja Planika -Trade. Najprej je hotel direktor Meglic požegnati ustanovitev firme kar s pomočjo korespon-denčne seje, kasneje pa je zaradi protestov le moral popustiti in pristati na sejo delavskega sveta. Ustanovni kapital, dva milijona tolarjev bo dala Planika. Direktor podjetja bo Andrej Janež, v nadzornem svetu pa bodo direktor Planike Božidar Meglic, Planikin finančnik Langus in Edo Košnik, predstavnik Gorenjske banke, ki je nekoč skupaj z Megličem delal v Peku. Direktor Meglic je na omenjeni seji tudi zatrdil, da v Tradu ne bo nihče zaposlen, kar je smešno, ker potem ni jasno, zakaj je potem sploh potrebno ustanavljati novo firmo. Planikin pravnik Simon Simonetti je trdil, da je ustanovitev nove firme zahtevala Agencija za lastninjenje, vendar pa ni pokazal nobenih papirjev. Predstavnika kranjskega sindikata in sindikata Neodvisnosti sta od direktorja Meglica tudi zahtevala, naj pokaže akt o ustanovitvi in statut firme. Direktor jima je na to lako-nično odgovoril, da se jih to ne tiče. Že iz sestave nadzornega odbora Planike - Trade je jasno, da gre za klasično vzporedno firmo, v katero želi direktor Meglic prenesti vse, kar je še vrednega v Planiki, predvsem seveda trgovsko mrežo. V stari Planiki bodo ostali verjetno le še odvečni delavci in dolgovi. Ker je član nadzornega odbora tudi predstavnik Gorenjske banke, Edo Košnik, ki je večinski upnik Planike, to pomeni, da želi direktor Meglic izigrati še ostale upnike. Vendar pa mora Planiko Trade najprej registrirati Agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje. Zato bo zanimivo slediti, če bo Agencija registrirala firmo, v kateri ne bo nihče zaposlen, kot trdi direktor Meglic. Nadaljnji razplet celotne zgodbe je predvidljiv. Združena lista bo verjetno prek svojih kranjskih sindikalnih udov organizirala zborovanje v podporo direktorju Megliču, ker bo s svojim inovativnim pristopom (firma brez zaposlenih) popeljal Slovenijo v postindustrijsko družbo. Delovni poslanci Liberalne demokracije pa bodo odstopili in prišli delat v Planiko, da bodo lahko nekateri delavci Planike zasedli njihova mesta. Branje govorov, ki so jih napisali drugi, je resnično utrudljiv posel. Zato je skrajni čas, da postanejo "lenuhi". V SOBOTO SMO ŽREBALI PRI ŠPAROVCU Struga/Strau - Kljub temu da se je marsikdo ustrašil snega na Ljubelju, je kar nekaj naših bralcev prišlo na žrebanje ob zaključku zdaj že tradicionalnih GORENJSKIH DNEVOV pri ŠPAROVCU. Poleg možnosti za ugodnejše nakupe v tem času ste lahko v trgovini oddali kupon iz Gorenjskega glasa s priložnostnim vprašanjem in izmed več kot 1000 prispelih kuponov je Kristjan Kunstek iz Hotemaž pri Preddvoru v prisotnosti fospodov Adolfa Sparovca in Aleksandra Ankersta in ar številnega občinstva takole izžrebal nagrade: 1. barvni TV - Jože Janša, Triglavska 7, Radovljica 2. snowboard - Ivan Lotrič, Jamnik 1, Zg. Besnica 3. dvojni stereo kasetofon - Tadeja Šink, Gasilska lb, Kranj 4. aparat za kavo Moulinex - Ana Močnik, Ivana Hribarja 27, Cerklje 5. stereo kasetofon - Sabina Čuk, Duplje 6. košarkarski set - Vesna Karelič, Deteljica 7, Tržič 7. družinski dežnik - Franc Taučar, Gorice 43, Golnik 8. radiobudilka - Branko Bučan, Britof 248, Kranj 9. reflektor 500W - Matjaž Tomažič, Koroška 52, Tržič 10. olivno olje 1 L - Nina Janša, Stagne 7, Zasip Nagrajencem čestitamo, nagrade jih čakajo pri ŠPAROVCU Zapisal in slikal A. Mali PREJELI Davki Ljudstvu^ Dragi Zvone Prežel)1-mi kot predsednik svete\* čine Radovljica. Praviš' veš, kako se pridobi sv zunanjega sodelavca G°T.L kega glasa. To kaže, da ob kroničnah težavah Z « lan jem težave tudi z bnW^ Če bi bral Gorenjski glf', namreč opazil, da so nm* mnenjske strani na stfK odprte ljudem, ki zastoj najrazličnejše poglede. ■>% da pa je, glede na wvj medija, potrebno, da jn pisati. In ker si za t0>u°\^-napisal nekaj pavšalni" JJ tev kot odgovor na ^ komentar, rabil kar Pr^ časa, je več kot oČitnO> pišeš počasi. Ko pa ie j napišeš, je potrebno oPoltA javnost, da vsebina tvoji prispevka ne ustreza m vom. Dragi Zvone, očitaš Wj nimam "lepega obnaŠM | Zame je lepo obnašan}* ( da se v demokraciji drv» ^ formalno predpisanih PfQ^ dur. Kljub določbam sm in poslovnika se pol\A SDSS-SLS-SKD v radoW> ki občini ne drži niti ttgK bi redno sklicevala sejeJ"J Ko sem na oktobrski . sveta povedal, da je s^jj odloku o proračunu vsake tri mesece obraw J izvajanje proračuna, sti J zavrnili. Pa oktober m {W* ampak deseti mesec/ fl Dragi Zvone, pri c/fl komunale mečeš krivdi)■ prejšni izvršni svet in drv A Vendar kar se tebe in kot'% SDSS-SLS-SKD tiče, P' blem ni ne preteklo^u država, ampak ste pT°D 11 vi sami. Za stanje krivit* 27. 24 Pr> M0DRJAN0VCU USOD E PIŠE: MILENA MIKLAVČIČ Nadaljevanje na delavnici so izdelovali brzostrelke za p^r. rti' Na drugi strani Sore, na ozkem pasu med reko in visokim pobočjem, stisnjena v breg, stoji hiša Pr' Modrijanovcu. Zanimivo ime, kajne? Že od nekdaj, vsakič, ko sem se peljala mimo, mi je pogled zdrsnil tja in vprašala sem se, le od kod neki izvira to ime. Janko Poljanšek, potomec prvih Modrjanovcev, mi je nekega mračnega in mrzlega jesenskega dopoldneva razlagal takole: "Moj praded je bil doma v Ledinah. Pisal se je Johan Polanšek. Z ženo sta bila v vasi edina, ki sta znala brati in pisati. K njima so prihajali od blizu in daleč, da sta ljudem prebirala uradne spise in jim po potrebi tudi kaj napisala. Zato so jima rekli modrijana, ker sta bila pametnejša od ostalih. Ime se ju je prijelo in se obdržalo, še potem, ko sta kupila domačijo pri Veverju na Dobračevi in se preselila tja. Kdaj pa so prišli vaši predniki sem, kjer danes živite vi? "Johan je imel pet sinov in eden izmed njih je bil tudi Jakob, ki se je šel učit za kovača k Urbanu v Osojnico. Potem pa še na Sovodenj. Tu, kjer pa danes živim s svojo družino, pa se je včasih reklo pri Kovačiču. Imeli so dve žagi, kovačijo in mlin. Saj veste, tudi tedaj so bili ljudje krvavi pod kožo in so zganjali podobne neumnosti, kot se dogajajo danes. Gospodar je rad pogledal za drugimi ženskami in tako sta žena in dekla skoraj hkrati povili otroka. Gospodarju je bilo po vse*j verjetnosti moreče-ga vzdušja čez glavo dovolj in jo je popihal v Ameriko, ženi pa je pustil le dolg in otroke. Njo pa je vse skupaj tako prizadelo, da je začela prodajati zemljo in tudi kovačija je počasi propadala. Moj prednik, Jakob, ji je tedaj ponudil, da vzame kovačijo v najem. In od takrat se pri hiši reče Pr' Modrijanovcu, prvotni lastnik pa je postal "Ta leseni kovač". To je bil le uvod v obsežno pripovedovanje o Jankovih prednikih. Ze dolga leta zbira vsakršne podatke in tudi fotografije o ljudeh, ki so začeli Modrjanovcev rod Janko pravi, da je lahko ponosen nanje, saj so marsikaj zanimivega ustvarili. "Jakob je vse skupaj zakupil 1880. leta. Dobro je delal, zgradil si je tudi novo hišo in kmalu je postal znan daleč naokoli. Imel je tudi pomočnika, Starmana, o katerem se je govorilo, da je imel tako šapo, v kateri prstov sploh ni mogel več iztegniti, ampak so bili ves čas v položaju, kot bi držali kladivo. Jakob se je v tistem času tudi oženil s Špicarjevo Nežko in priženil še "malen". Rodilo se jima je osem otrok. Toda žena mu je mlada umrla, menda za vodenico. Jakob pa se je oženil še drugič, z ženino nečakinjo. Ona pa mu je povila le enega otroka - Milana. Jakob je v tistem času dobro služil s "plankačami". Bile so zelo iskane v Avstro-Ogrski, ko so gradili železnice. Podobno se je dogajalo tudi, ko so gradili železniško progo proti Trstu. Toda začela se je 1. svetovna vojna. Najstarejši sin, ki je bil prav tako Jakob, je bil kot šofer poslan v Galicijo. Ker niso vedeli, ali je še živ, je oče je moral poiskati drugega naslednika. Izbral je Janeza. Ker je bil slep na eno oko, ni bil sposoben za vojsko in tako je ostal doma in delal v kovačiji. Oženil se je s Kristanovo Alenko. Zanjo so povedali, da je bila zelo lepo dekle. Toda imela je smolo, saj je zbolela za tifusom in tedaj je izgubila tudi vse lase." Začelo je škripati tudi pri poslu. Štelo se je, da so Modrjanovci vplivni in tudi bogati, zato naj bi svojim otrokom dajali bogato balo in doto, ko so zapuščali dom in se poženili. Ker pa je bilo po vojni manj dela, so vsi ti izdatki dodobra načeli gospodarstvo. Nesreča pa nikoli ne pride sama, zobe je pokazala tudi narava. Dve hudi povodnji sta prišli, skorajda ena za drugo. Odneslo je jez, kos kovačije in polovico mlina. Tedaj pa je prišlo iz Romunije veliko naročilo za plankače. Janez je že mislil, da jih bo to rešilo, toda zgodilo se je nekaj nepričakovanega. Romunski trgovec - Žid je bankrotiral in za plankače ni bilo nobenega plačila... Ostal je praznih rok... Potem pa je bil tudi za poroka svaku Pelhanu. Tudi tu je potegnil kratko. Vse je že kazalo, da bo trdno Modrjanovcevo kovačijo vzel vrag... Toda bližala se je druga svetovna vojna. Sekire so se spet začele kovati in polovica dolgov se je hitro odplačalo. Prodajali so jih po sejmih in se nekako preživljali." Janko je bil edinec in pazili so na vsak njegov korak Zelo st je želel imeti motor, toda niso mu ga dovolili kupiti, ker šo se bali, da bi se kje prevrnil in ubil. Toda rad je kolesaril, fantoval in plesal z dekleti po veselicah, v Ljubljani pa je obiskoval gimnazijo in istočasno instruira! dečka iz družine, pri kateri je stanoval, nemščino. Toda vojna ni niti njemu prizanesla. "Vpoklicali so me v nemško vojsko. Šel sem, ker sem se bal, da bi zaradi trmoglavljenja starše selili. Toda v Kranju smo zamudili transport, začasno so nas potem poslali domov. Ustavili smo se pri Čiku, v Škofji Loki. Ravno so zakurili avto (bil je na oglje), da nas odpelje proti domu. Tedaj pa se na vratih prikaže Gestapo. Le trem nam je uspelo, da smo se skrili v jamo, v kateri so popravljali avtomobile. Delavci so nam na skrivaj skrili naše kovčke, tako da gestapovci niti niso opazili, da peljejo na grad le peščico. Od tistih, ki so jih odpeljali, so povečini vsi padli... nekje na nemški fronti... Vrnil sem se domov, kjer pa je teklo življenje po starem. Delal sem, pomagal partizanom, malo pa smo tudi kontrabantili čez italijansko mejo. Nekoč sva šla tja čez Z Lovranovim Juletom. Ta je stopil na mino, še pravi čas odskočil, mene pa je zadelo sedem šplitarjev. Ranjenega me je Jule odvlekel na Prvitek, od tam pa me je v gnojnem košu odpeljal domov. V čevljih mi je delalo žljok-žljok od krvi, ki se je tam nabirala. Moja mama se je grozno prestrašila. Zdravnik, dr. Volčjak, me je potem obiskoval vsak dan, ker so se mi rane zagnojile, noga pa je še danes trda, družbo pa ji dela pozabljena krogla..." Kljub temu da je le počasi okreval, se je Janko kaj hitro spet lotil dela. V skriti zane in čakali, sem stražil \kali,da vojna vihra mine. "Po]*ji —il v Škofji Loki, na gradu. Bil st ^ "čato". Kmalu so me premestili v Radovljif0' Posadni četi. Stražili smo repatriacijsko ba}' Skrbel sem za hrano. Ponjo smo se vozili ^ Bled. V bazi so bili ob večerih plesi. Dekle®' so se ob amerikanski hrani kmalu opomogp^ ob glasbi in plesu prav tako rada pozabil" ^ vojne grozote kot mi. Toda prehladil sem st poslali so me v Mladiko na zdravljenje. i\jj sem se po nekem srečnem naključju Z^J vojaščine, se vrnil domov in spet Z<* študirati." Toda Janko ni bil zadovoljen z izobrazbo, * ^ jo je pridobil pred vojno. Vpisal se r} tehniško šolo, kajti vedno bolj je spozna ■ da povojni čas ni kaj prida naklonjen oJ>r y kom. Bilo mu je žal, saj mu je bilo dej ^ kovačiji všeč, ves čas pa je tudi tuhtal, /j'9:0 razvil kaj novega, drugačnega. Toda z °D' J)! se ni bilo dobro bosti. Kovačija, ki je odnes a svet dobro ime njegovih prednikov, je P° ^ propadala. Janko bi moral po konča" \ šolanju iti v službo v Litostroj, a je 0 ^ doma. Še kar naprej so izdelovali sei^iji, plankače, saj so jih rabili širom po JugoSia(re)ti ko so obnavljali proge, domove, gradili cest ^ sekali "udarniški les". Oblast ga je Z& j počasi gledati po strani, ker ni P0'xa 0t prevelikega zanimanja za udarniško Pon pri izgradnji domovine. . a\i Pa se Janko zato ni kaj dosti sekiral, zaM*' so ga druge stvari. Tako je bil ure eie priročnika za Hladilniške monterje in ko s ^ vrnil v Žiri, je "prebudil iz spanja" ^°..e\o zmeraj se spominja, da se je z delavci i dobro razumel, saj ni bil le njihov dire* temveč bolj del njih. Janko je danes uP?*xLih Rad se sprehaja po spominih, po minulih \Q in sem ter tja privleče na dan porurne" fotografijo. v "Na tejle je skupina fantov in deklet nek) gorah... jnilc "Rad sem planinaril, bil sem prvi preo-se \i planinskega društva v Žireh." In tako/-.^ tistem dolgem pogovoru slišala, od kod}*,fi v ime pri Modrijanovcu, hkrati pa sem vCe* pogovoru z enim najbolj zanimivih ^lT°al\\t-Janko je namreč prava zakladnica ria)r^it$ nejših utrnikov iz preteklosti. Bilo mi je{ vilne kakšno ljubeznijo in skrbjo je zbral ste ^ podatke o svojih koreninah. P°nosefXhLr\0Sl prednike, ki so kovali srečo in svojo prtno ne samo zase, temveč tudi zanj, za vse n Nadaljevanje s 26. strani! hpana Vladimirja Černeta in "lektorico komunale Bernar-J° Podlipnikovo. Z njima °°do morali na en ali drug na^in sodelovati. Ta hip pa je Ve* kot očitno, da ti kot Predsednik občinskega sveta, ? Zupanom skoraj nimaš K°tounikacije. Tako se zgodi, da si na °«obrski seji spraševal, kaj * dogaja v zvezi z iskanjem nove smetarske lokacije, če-P[av bi moral biti o tem prvi °oveŠčen, saj je predsednik finskega sveta in obenem ^Poslen na komunali. Doga-Jak se to, da ste razdelili občane na tiste, ki plačuje-5° za smeti in tiste v KS jjezje, ki od njih služijo. afratka, dogaja se to, da P^Čujemo stotisoče mark, ti 5a na sejah sprašuješ, kaj se dogaja! Davke ljudstvu retirate še na druge načine. Dobili smo Položnice za plačilo nadomestila za uporabo stavbne-*a zemljišča za leto 1995. Na Petnicah piše, da je rok DlnJcT P™*-, uu jc r l/A. nen! ^november, vsprem-DiHl.,doPisu pa, da je rok Wčl!" 30 dni. Ali ste opozor- ili nas? °bčane, da se norčujete iz . G-Joie Resman, član LDS pr Jžavni svetnik, je bil kot n*ffednik Izvršnega sveta to*lonJen mnogim projekti k tisti projekti (most v "'obokem, graščina, kinod-°rana), ki jih, dragi Zvone, Q?enJaš, da jih boste realizir-Zafi Si° Vse Projekti, ki jih je Poh Panjih Izvršni svet J.« vodstvom g.Resmana. In ' So pripravljeni do te Jurije, da bi jih lahko v letu loti rea!izira"- Kerpa ste se 1 njihove realizacije vi, č°mo pa lahko zelo veseli, In * ° sploh kaJ premakni-Namesto da bi slavili ^znično radovljiško leto z tfe/°r,fVaw' objektov, se bodo 2 a komaj kje začela. Dragi .. °ne, povej mi, kaj bi bilo s .n°dvorano, če ne bi projek- ma°?rtvovamo vodil£• Res~ an- Torej, niste sposobni s0allhz}f.ati niti projektov, ki hi ■ ze pripravljeni. Kaj ^Pripraviti kaj svojega! j vragi Zvone, pišeš da spa-"d ATtec v Begunjah na sp°%ročJe šolstva". Po moje Hr u° Vrtci pod otroSko Po/ Torej mešaš osnovne prLme' ki se pojavljajo v ^rQcunu. Zato ni čudno, Qmste. v proračunu oklestili rn00rn,.zaciJo šolam, čeprav bi Za . ti in tvoji vedeti, da je *°lahlna vzdrževalna dela v $trol rad°vljiške občine po 8s *°ynin ocenah potrebnih »mjonov SIT. Ali vam je Dr»w*°' *e se bodo šole začele Odirati? tičeat- Se pa vrtca v Begnjah e^0' le Potrebno povedati še v/fl j ° neznosni lahkotnosti ho;anja> ki jo demostrira st^Q SDSS. Na občinski svet s^of^lali nepodpisan dopis PfosSa odoora za kulturo in *Qte"V0' v katerem zahte-JQh ' naJ se vrtec v Begun-ne gradi na mestu stare osnovne šole, ampak naj se išče nova lokacija. Gospodje ste očitno minerji. Podprli bi projekt, ki ima veliko možnosti, da ga podpre tudi država, ki bi občino najmanj stal in ki bi najhitreje rešil hude prostorske težave vrtca in osnovne šole v Begunjah. Iskanje nove lokacije pomeni leto ali dve zamika, velike dodatne stroške. Predlog SDSS (svetniki iz vrst SKD in SLS mu niso oporekali, ugovarjala je le opozicija) je torej usmerjen predvsem v to, da Begunjcem zagreni življenje. Dragi Zvone, ali je to vaš program? Zato ti, dragi Zvone, še nekrat ponavljam: Radovljiška občina je v položaju, ko lahko samo čakamo, kdaj se bo pozicija kritično ozavestila in začela oblast jemati vsaj malo odgovorno. Jože Dežman Kdo je kdo v krajevnem udaru v KS Orehek -Drulovka, prvič Kot vabljen na 3. razširjeno sejo skupščine KS Orehek -Drulovka, dne 9. novembra 1995, sem želel in zahteval spremembo predlaganega dnevnega reda tako, da se točka 6) t.j. sklep o določitvi novih sosesk in njihovih predstavnikov, umakne z dnevnega reda z obrazložitvijo, če povzamem: 1. gradivo smo dobili tik pred začetkom seje, 2. vzpostavljen je moratorij za volitve v svet KS, 3. obstoječi (meni nedostopen) statut KS iz leta 1982 ni v skladu z Ustavo R Slovenije, Zakonom o lokalni samoupravi, Zakonom o lokalnih volitvah, 4. evidentna je neusklajenost statuta KS s statutom MO Kranj 5. glasovanje o (ne)zaupnici dosedanji skupščini KS in svetu skupščine KS. Po poseganjih v razpravo sem zagotovo "podiral vse rekorde" sicer pa sem z zadovoljstvom ugotavljal, da vse kar sem poskušal ni bilo zaman. Le preprečiti nisem mogel usmerjenega in dirigiranega krajevnega udara s strani predsednika skupščine KS. Res pa je, da ni vse tako potekalo, kot si je v začetku nekdo zamislil. Če moje zgoraj navedene prve štiri obrazložitve niso sprejemljive za tiste, ki so imeli glasovalno pravico (teh je bilo do 3. razširjene seje skupaj 39) je bila peta obrazložitev več kot očitna in potrebna. Tudi o potrebnem kvorumu za glasovalni stroj bi bilo potrebno kaj napisati, pa še kaj drugega, zato o tem prihodnjič. Tako so bili novi zastopniki z dvigom rok potrjeni, pri čemer pa nisem prepričan ali so tako glasovali tudi tisti, ki so bili s posegom predsednika Veleblagovnica salon pohištva - II. nadstropje MARLES od 20.11.1995 do 20.12.1995 PRODAJNA AKCIJA KUHINJ IZREDNO UgODNECENE MARLES £rj gotovinskem plačilu! Svetovanje Pl nakupu in brezplačna dostava na dom. skupščine KS že odstopljeni (12). Pri tem obstaja presenetljivo dejstvo, da ima en zastopnik kar dva glasova (dvigovati bo moral ob svoji prisotnosti obe roki) tako, da je vse to šok in najbolj flagranten posmeh vsej novi že veljavni slovenski zakonodaji. O razrešitvi 12 zastopnikov se na tej seji ni glasovalo. Zato je bil argument, da bi se glasovalo o (ne)zaupnici prejšnji skupščini KS in svetu skupščine KS jasen, še zlasti pa dobronameren. Spoštovanim bralcem naj povem, da je beseda zastopnik po vsej verjetnosti "remek delo" avtorskih pravic predsednika skupščine KS. Ob tem dejanju je po mojem mnenju namenoma in očitno spregledan 53. člen statuta MO Kranj (UL RSlovenije št.43/95) z vedenjem, da je vzpostavljen moratorij na volitve v svet KS. Le-ta člen pravi, citiram: "Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost. Svet krajevne skupnosti sprejme svoj statut, v katerem opredeli organizacijo krajevne skupnosti in način svojega dela, v skladu z zakonom in statutom občine. Svet krajevne skupnosti volijo volilci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti za dobo štirih (4) let", konec citata. Na 3. razširjeni seji so bile vse spremembe predlagane (predlog predsednika skupščine KS) oziroma pogojene z nastalimi družbenimi spremembami in vključitvijo zastopnikov iz novega naselja Drulovke tako, da je v skupščini KS po novem 35 zastopnikov. Da je bila ta seja samo politična farsa in zavajanje tako prisotnih krajanov kot zastopnikov priča dejstvo, da so novosprejeti zastopniki iz novega naselja Drulovka prvič po letu 1987 glasovali samo v točki RAZNO. Smešno, kajne ! Z dnem, 9. novembrom 1995 in/ali z zakljukom 3.razšir-jene seje, so nastale popolnoma nove razmere v KS, zato upam, da bodo o teh seznanjeni: volilna komisija KS, volilna komisija MO Kranj, župan MO Kranj, predsednik sveta MO Kranj, ne nazadnje pa tudi krajani-kandidati za nov svet KS. Naj citiram obvezno razlago predsednika Državnega zbora RSlovenije (UL R Slovenije, št. 63 z dne 6. Na podlagi sprejetih proračunov občin za leto 1995 in na osnovi pogodbe o medsebojnem poslovnem sodelovanju z banko, občine Bled, Bohinj in Radovljica (občine) In Gorenjska banka, d.d., Kranj (banka) objalja novembra 1995, stran 4941): "Pravni status ožjih delov občine (krajevnih, vaških ali četrtnih skupnosti) obsega njihovo pravno samostojnost in njihova pravna upravičenja oziroma pravice in pooblastila v pravnem prometu, ki jih določa statut občine in so odvisna od nalog, ki jih v skladu s statutom občine ožji deli občine opravljajo samostojno. V tem okviru je možno, da se kot pravni status določi "status pravne osebe" oziroma "status javnega prava"." Glede na prej povedano zahtevam, da je podpisnik za KS Orehek - Drulovka kot pravne osebe, predsednik sveta KS. Krajevna skupnost je pravna oseba (9. člen statuta MO Kranj) in se zanjo lahko podpisuje le predsednik sveta KS. Če obstoječi statut KS tega ne vključuje, ga je potrebno uskladiti z obstoječimi veljavnimi pravnimi normami, saj se lahko zgodi, da zato pristojni sprejmejo "suspenzivni veto" na podpisovanje poslovne korespondence sedanjega predsednika skupščine KS. Zakaj na 3. razširjeni seji ni bila točka dnevnega reda, t.j. uskladitev oziroma sprejem novega statuta KS, ve sam gospod predsednik skupščine KS? S krajevnim udarom je predsednik skupščine KS Orehek - Drulovka (p)ostal "predsednik moratorija za izvedbo volilnih opravil za volitve članov sveta KS" do končne odločitve Ustavnega sodišča. Zatorej, še obstoja možnost častnega umika samopotrjene nomenklature, zato storite še kaj v interesu tistih za katere Vi pravite, da "gundžamo". Kaj izraz "gundžati" poleg ostalega pomeni, prosim obrazložite. Pa še to: "Sezona lova v znamenju boja za oblast je odprta, na svidenje na demokratičnih volitvah v svet KS!" • Marjan LONCA RIČ, Kriška ulica 2 GLASOV KAŽIPOT Ir RAZPIS MARLES RADIO 104.5 A (1(1 105.9 107.3 V H H U 107.5 OGNJIŠČE za pridobitev posojil za pospeševanje razvoja podjetništva v občinah pod ugodnejšimi pogoji I. Skupni znesek razpisanega posojila za financiranje investicijskih programov pod ugodnejšimi pogoji znaša 30 mio SIT in sicer znala za prosilce, s področja občine Bohinj 6 mio SIT; s področja občine Bled 12 mio SIT in s področja občine Radovljica 12 mio SIT. II. Prosilci za posojila so lahko: samostojni podjetniki in pravne osebe s področja malega gospodarstva, ki imajo sedež dejavnosti v posamezni občini III. Prednostno se bodo pospeševale naslednje dejavnosti: - proizvodna dejavnost, - storitvena dejavnost, - dejavnost turizma IV. Pogoji, pod katerimi bodo posojila dodeljena: - prosilci lahko pridobijo posojila, ki med viri financiranja zagotavljajo najmanj 50 % lastnih sredstev v predračunski vred- tel. 152-11-26 fix. 152-13-62 nosti investicije - posamezni prosilec lahko pridobi naivče 3 mio SIT posojila - odplačilna doba: do 5 let - obrestna mera: fiksna 7 % letno - način plačila obresti: mesečno na osnovi obračuna - način vračanja posojila: v mesečnih obrokih - realno vrednotenje posojila: posojilo se revalorizira s temeljno obrestno mero - zavarovanje posojila: sklando z bančnim pravilnikom o zavarovanju - ostali stroški: skladno z veljavno tarifo nadomestil banke V. Rok za oddajo vlog za dodelitev posojil je 30 dni po objavi tega razpisa. Prepozne in nepopolne vloge se ne bodo upoštevale. VI. Seznam potrebne dokumentacije in dokazil, ki jih mora prosilec priložiti vlogi, ter dodatne informacije dobijo prosilci v oddelku naložb GP PE Radovljica, Gorenjska c. 16. VII. Na osnovi preldoženih vlog s priloženo zahtevano dokumena-cijo, po strokovni obdelavi v banki ter po pridobitvi soglasja občin za odobritev posojil po pogojih iz tega razpisa, prosilec sklene z banko posojilno pogodbo. Občine: Bled, Bohinj, Radovl-jicaGorenjska banka d.d., Kranj Obvestila V sredo po denar ali opremo Kranj • ZVUTS Kranj poziva vse tiste, ki še niso prevzeli opreme ali denarja od komisijske prodaje z letošnjega 21. Zimskošportnega sejma, da to lahko storijo jutri, v sredo, med 15. in 17. uro v hali A na Gorenjskem sejmu. Neprevzeto opremo bodo podarili humanitarnim organizacijam oziroma šolam. Tečaj REIKI Radovljica - V prostorih Knjižnice A T. Linharta bo 2. in 3. decembra tečaj REIKI 1. stopnje. Vodila ga bo mojstrica Vlasta Milčič - Tomažič. število prijav je omejeno. Prijavite se po tel.: 738-803 po 20. uri. Spominske značke Odbor skupnosti borcev brigad, ustanovljenih v USSR 1943/44, Kranj - Kokrica, Snediceva 12,64000 Kranj (tel.: 064/217-511) obvešča vse borce II. Tankovske brigade in borce I. in II. Pehotne brigade ter borce Čete za radiozveze in borce - tečajnike za aviatičarje iz enot NOV, ki so se vadili v ZSSR, da lahko na navedenem naslovu naročijo spominske značke 50. obletnice obstoja enot. Na Gimnaziji Kranj • Literati, novinarji in knjižničarji Gimnazije Kranj vabijo na koncert dveh škofjeloških gimnazijcev, Matjaža Prešlja in Luka Žaklja. Z akustičnima kitarama bosta v četrtek, 23. novembra, ob 13.15 uri nastopila v knjižnici Gimnazije Kranj. Izvajala bosta moderno (U2, Eagles, Parni valjak) in klasično glasbo. Izleti Prireditve Na Slajko in Ermanovec Kranj - PO Kranj organizira v soboto, 25. novembra, planinski izlet na Slajko in Ermanovec. Odhod z lastnimi vozili bo ob 7. uri izpred Hotela Creina v Kranju. Prijave zbirajo na PD Kranj, tel.: 225-184. Na Madžarsko Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi svoje člane na nakupovalni izlet na Madžarsko in sicer dne 5. decembra 1995. Udeleženci izleta naj se čimprej prijavijo pri poverjenikih. Se enkrat v Benetke Kranj - Na željo številnih članov in drugih interesentov bo Društvo upokojencev Kranj ponovilo izlet v Benetke. Izlet bo v torek, 28. novembra, z odhodom ob 6. uri izpred Kina Center v Kranju. Prijave sprejema DL) Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure do zasedbe avtobusa. Po darila v Lenti Žabnica • Z ozirom na velik interes in zato, ker boste verjetno za Miklavža, Božič in Novo leto obdarovali svoje najbližnje, se boste z Društvom upokojencev Žabnica lahko podali na tržnico Lenti na Madžarsko. Izlet bo v soboto, 2. decembra, z odhodom ob 2. uri z vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Sv. Duha. Prijave sprejemajo poverjeniki društva. Predavanja It Marije in Andreja Štremflja Kranj • V četrtek, 23. novembra, bo ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma Predoslje predavanje znamenitih kranjskih alpinistov zakoncev Marije in Andreja štremflja. Naslov predavanja je Od Sv. Jošta preko Everesta do čo Oja in napoveduje zanimivo pripoved popestreno z diapozitivi o njunih alpinističnih podvigih. Koncerti M Kranj - V dvoranici Osnovne šole France Prešeren bo danes, v torek, ob 19.30 koncert, na katerem bosta nastopila Davor Bušič, flavta, in Nina Kovacič, klavir. Na programu so dela Telemanna, Mozarta, Bollinga, Schu-berta in Genina. Koncert narodnih in zimzelenih Bistrica - Na osnovni šioli Bistrica pri Tržiču bo v petek, 24. novembra, ob 19. uri koncert narodnih in ponarodelih pesmi ter zimzelenih melodij. Nastopila bosta Joži Kališ-nik, mezzosopran, na harmoniko jo bo spremljal Božo Matičič. Predstavitev Kurillove knjige Tržič - V četrtek, 23. novembra 1995, ob 18. uri bo v knjižnici dr. Toneta Pretnarja v Tržiču predstavitev knjige dr. Jurija Kurilla Živa narava v objektivu. Ker je to delo izšlo pri založbi Kmečki glas, bo urednica strokovnih in poljudnih izdaj Tanja Rejc opisala tudi delo te založbe. O videnju narave skozi fotografski objektiv pa bo ob prikazu diapozitivov spregovoril avtor knjige. Občni zbor MD Železniki Železniki - Muzejsko društvo Železniki vabi člane društva in vse, ki jih zanima zgodovina Železnikov, na redni občni zbor v petek, 24. novembra, ob 18. uri v sejni sobi Kulturnega doma Železniki. Na zboru si bodo ogledali diapozitive z naslovom Železniki pred tremi desetletji in danes, nastopili pa bodo tudi člani harmonikaškega orkestra NIKO Železniki. Predavanje o čebelah Radovljica - V dvoranici radovljiške knjižnice bodo danes, v torek, ob 19.30 z diapozitivi in ob strokovni in umetniški besedi predstavili čebelo. Večer bodo oblikovali: kustosinja Ida Gnilšak, dr. lit. in mag. etnologije Marija Stanonik in recitator Matjaž Konda. Vrtnarjenje - z naravo Radovljica - V dvoranici radovljiške knjižnice bo v četrtek, 23. novembra, ob 17. uri predavanje o permakulturi. Ob diapozitivih bo o okrevanju bolnega planeta, ekološki gradnji, načrtih za kmetijo, zeliščni spirali in drugem govoril Borut Petrovič Jesenovec. Predavanje o Peruju Kamnik - V razstavišču Veronika bo danes, v torek, ob 19. uri predavanje z diapozitivi; o kamniški odpravi v Cordillero Blanco bosta govorila Klemen Mali in Damjan Kočar. Gledališče Ponovitev Mišelovke škofja Loka • Na Loškem odru bodo v četrtek, 23. novembra, ob 19.30 ponovili kriminalko Agathe Christie Mišelovka v režiji Matije Milčinskega - za izven. Predstavo bodo ponovili tudi v petek, 25. novembra - za izven. Ponovitev Linhartovega Matička Visoko - V Kulturnem domu na Visokem bodo v petek, 24. novembra, ob 19.30 ponovili A.T. Linhartovo veseloigro Ta veseli dan ali Matiček se ženi v režiji Mihe Krišlja. Lutkovni četrtek Zg. Bela - V kulturnem domu na Zg. Beli bo v četrtek, 23. novembra, ob 17. in 18.30 uri nastopilo Lutkovno gledališče TRI iz Kranja z igrico L. Feldeka Fidl fadl. Gorniška fotografija Medvode - V knjižnici Medvode bodo danes, v torek, ob 19. uri odprli razstavo gorniške fotografije članov Fotokluba Planinske zveze Slovenije. Ajdna nad Potoki V galeriji Kosove graščine bodo v četrtek, 23. novembra, ob 18. uri odprli razstavo Ajdna nad Potoki - Arheološka Izkopavanja v letu 1994 in rekonstrukcija v letu 1995. Razstavo bo predstavila arheo-loginja Barbara Ravnik-Toman. Na otvoritvi bo sodelovala glasbena skupina Zadnji dan. %1 'in m dobre OMSMMM OREUMJCEB S HALO - HALO GORENJSKI GLAS @ TEL.: 064/223 111 Nareiilo za ob|avo spre|emamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 aH osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po poiti - do 1230. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriku liredno ugodna. AVTO ŠOLA B in B Tel.: 22-55-22 NAJ - NAJ AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne vsak ponedeljek ob 9. p uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. IZPIT ZA TOVORNJAK V Avto Soli B. & B. IN AVTOBUS NOVO - IZPIT C,D,E kat. V RADOVLJICI NAKUPOVALNI IZLET UGODNO - VEČ OBROKOV RONO SENČILA IOLETARSTVO /OGRASEK Vožnja na novih vozilih IVECO. Tel.: 22-55-22 V gasilskem domu v Radovljici. Vožnja na vozilih IVECO. Tel.: 22-55-22 Palmanova 29.11, Madžarska Rozman, tel.: 064/715-249 Lenti 23.11., Trat 28.11. majice original: Gold Fox, Reliance, VVampum.. tiskane majice: Nike, Reebok, Diesel od 2700 \ SIT, jakne in bunde od 6000 SIT, trenirka spodnji del 2000 SIT, fitness hlače 3600 SIT, razprodaja ■ barvnega Jeansa po 2000 SIT, pasovi Replay od 2200 SIT dalje, Sexes Jeans, Diesel Jeans; QUEEN, CANKARJEVA 12, KRANJ Žaluzije, lamelne in plise zavese, rolete, izdelujemo in montiramo. Na zalogi imamo tudi vse komponente za omenjena senčila. Tel.: 061/651-247,061/651-014, Mavsarjeva 46, 61357 Notranje gorice KRANJ: Splošni oddelek: pon., tor., čet., pet.: 9.00 -19.00, sreda: 10.30 - 19.00sobota: 9.00 -13.00 Pionirski oddelek: pon., tor., čet., pet.: 9.00 - 19.00, sreda: 12.00 - 19.00, sobota: 9.00 -13.00 JESENICE: pon.- pet.: 9.00 - 19.00, sob.: 8.00 -12.00 RADOVLJICA: pon.. tor., sred., pet: 8.00 - 19.00. čet.: 10.00 - 19.00, sob.: 8.00 - 12.00 Bled: pon., tor., Čet., pet.: 14.00 - 19.00, sreda: 8.00 - 19.00. sobota: zaprto TRŽIČ: pon. - pet.: 9.00 - 18.00. sobota: URNIK zaprto VODICE: pon., tor., sreda, pet.: 12.30 - 17.30, čet.: 13.30 - 17.30, sobota: zaprto mBPAIJVKIH DOMŽALE: pon. - pet.: 7.00 -19.00, sobota: 8.00 -12.00 ŠK. LOKA: pon. - pet.: 8.00 -19.00 ^% (ure pravljic so vsak torek od 17.00 - v času od okt. do maja) Poljane: sreda 16.00 - 18.00 KNJIŽNIC Trata: pon., sreda: 14.00 - 19.00 Železniki: torek, petek: 15.00 - 19.00 Qor. vas: četrtek: 14.00 - 18.00 (prvi četrtek v mesecu je ob 18.00 ura pravljic) Žlri: pon., pet.: 14.00 -19.00 sreda: 9.00 - 12.00 in 14.00 - 18.00 (prvo sredo v mesecu je ob 18.00 ura pravljic) MEDVODE: pon., pet.: 8.00 - 19.00, sobota: zaprto KAMNIK: pon., pet.: 9.00 - 19.00, sobota: zaprto ZAKAJ PO NAKUPIH V TUJINO? NUDIMO PROSTOR ZA SKUPINE! NAKUPOVALNI IZLET SILVESTROVANJE V ŠPANIJI ŠTUDIJSKI KROŽEK s LU Kranj 217-481 KNJIGOVODSKE STORITVE ŠTUDIJSKI KROŽEK LU Kranj 217 481 Gorenje maloprodaja ASCOM, do.o. Kranj, J. Puharja 10 Tel./fax: 064/325-257 REKREACIJSKO DRSANJE V KRANJU BUNDE od 3.000 - 4.900, žen. plašči 8.000, bluze 1.900, krila 2.000, m. hlače 2.000, otr. bunde 1.900 - 4.500, TRGOVINA TOSCANA, Tomšičeva 15, Kranj (v starem mestnem jedru) Odprli smo nov prostor za večje skupine. Nudimo hrano po naročilu. \ Rezervacije: Gostilna - Pizzerija Dare, tel.: 221-051 na Madžarsko - LENTI - vsako soboto. Cena 1.400 SIT. Tel.: 064/214-963 MIlan Z ansamblom Blegoš od 28. 12. 1995 - 2. 1. 1996 Cena samo 600 DEM. Tel.: 224-130 ali 213-160 IZDELOVANJE LUTK razveselite sebe in svoje otroke z novimi igračkami; odkrijte svet lutk Opravljamo knjigovodske, računovodske, administrativne storitve za mala podjetja in obrtnike. Tel.: 323-909 PO NAKUPIH Z AVTOBUSOM MONTAŽA SERVIS AKCIJA PEČENIH PIZZ! Tel.: 221-051 MEDIACOM, d.o.o. Bleimisova 6, Kranj PRAZNOVANJ EOB RAZLIČNIH PRILOŽNOSTIH - božič, novo leto, II rojstni dan... priprava čestitk, zabavnega programa, jedilnika... Pralni stroj P. S. 608X že za samo 57.620,- H Sušilec perila S. P. 600 X že za samo 39.770.- Barvni TV BTV 51-56 TTX ie od 48.000.- dalje t Prodajni pogoji: gotovina: 13 % popusta čeki: 10 obrokov brez obresti Urnik: sobote od 15. do 16.30, nedelje in prazniki od 15.30 do 17. ure in od 18. do 19.30. Cene: otroci do 7 let - 200 SIT, otroci nad 7 let in odrasli - 400 SIT, spremljevalci - 200 SIT, sezonska vstopnica - 8.000 SIT. Lenti, 30.11., 2.12., božični Munchen 16.12., Trst 1.12. Drinovec tel.: 064/731 -050 Pohištva; vrat; stropnih, stenskih in talnih oblog tel.; TALCOM d.o.o. 633 028 10 2E PEČENIH, BOGATO OBLOŽENIH SVEŽIH PIZZ! DOSTAVA NA DOM ZA 2.500.- SIT! Lahka dostavna vozila PIAGGIO PORTER že za 13.000 DEM. Tel., fax: 214-360 ZAMRZNJENIH MEGGITOURS ŠKOFJA LOKA Kapucinski trg7 HALO PI-BIP 221-051 ORGANIZIRAMO: vsak četrtek nakupovalni Izlet na Madžarsko v Lenti, cena je samo 2.000 SIT. Organiziramo skupinske izlete doma in v tujino. NOVO - NOVO Izposojamo potovalne kovčke vseh velikosti zelo poceni. Pridite in se prepričajte. Informacije: Meggi Tours Kranj, tel.: 064/223-488, fax: 064/223-870, Meggi Tours Škofja Loka, tel.: 064/624-155, fax: 064/624-169 TRGOVINA ŠKRAT TAVČARJEVA 53, KRANJ NAKUPOVALNI IZLET SEMINAR O LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU GORENJSKIH PODJETIJ LEKERO d a o. Razstavno prodajni salon C. na Rupo 45 Kokrica pri Kranju Tel:245125 ali 245124 HALO PI-BIP, 221-051, DOSTAVA PIZZ, MALIC, ZREZKOV, , PIŠČANCEV, KALAMAROV IN SOLAT - PO NAROČILU! ZARADI ZAPRTJA TRGOVINE POPOLNA RAZPRODAJA... ZARADI ZAPRTJA TRGOVINE POPOLNA RAZPRODAJA... Palmanova 28.11., Madžarska - Lenti 16.12. Tel.: 242-356, Konrad jutri (sreda, 22. novembra) od 8.30 - 14.00 v Hotelu Transturist škofja| Loka; pregled potek privatizacije: mag. Tone ROP; Kako izvajati;5 drugo fazo privatizacije (Janez KIKEL; Emil Milan PINTAR) - prijave: KOLUMBUS Medvode, tel./fax; 061/612-646 LEKERO - NOVA TEL *T.t 245-125, 245-124 Cenjene kupce obveščamo, da smo se PRESELILI NA NOVO I LOKACIJO. Našli nas boste NA KOKRICI PRI KRANJU na C. na I Rupo 45. NOVA TEL. ST: 245-125, 245-124. Vljudno Vas vabimo, da nas obiščete v novem večjem razstavno-prodajnem salonu. LEKERO, LEKERO, LEKERO, LEKERO, LEKERO - * TRGOCOM D.O.O. Kranj Ljubljanska c 5, Kranj tel.: 222-388 Pod Jelenovim klancem MALI OGLASI Avto deli: Golf, Renault, Lada, Zastava, Rover, Citroen. Ploščice AjE i GOlf II 3944.-, Zav. cilinder Visa 7.488.-, črpalka vode D-5 6838.-diks zavor AX 3.998.-, avtoprevleke 4.176.-, tepihi tekstil 1.680.' zvočniki par 50 W 3.564 - Vitreks sod 60 I 12.120.- , Antifriz 3U, 1.050.- /sod 56 kg 18.144.- Tel.: 222-388, odprto: 7. - 19. sobota 8.-12. ure 223-444 APARATI STROJI MOBITEL YANNI,d.o.o.. - KOM-PLETNA PONUDBA. Ne Izgubljajte časa, pokličite zastopnika na B 0609/612-256, 064/218-317 23052 PANASONIC TELEFONI, telefaxl, tajnice in telefonske centrale. Servis telefonskih aparatov. 0632-59524838 PANASONIC brezžični TELEFONI, s tajnico, dvojno tipkovnico, daljši domet, od 13.650 SIT dalje; plačilo na 2 obroka. 0 0609/630-102 272M BCS 205 MOTOKULTIVATOR, s snežno frezo in kosilnico (80) v odličnem stanju, ugodno prodam. Pogačar, Bodeška c. 1, Rlbno, 078-814 28673 Ugodno prodam nerabljeno peč na trda goriva Calorex z pečico. 0 736- 434 28780 Motorno ŽAGO HUSYUARNA 650, prodam. 0403-690 28783 Prodam MOTORNO ŽAGO STIH L 045 300 DEM ali menjam. 0688-501 28788 Prodam nove zvočnike Pioneer, moči 140/100 W, na 8 ornih. 057- 786 28792 Prodam PEČ za CK 35000 Kcal z bojlerjem na 0634-000 28/93 Za simbolično ceno oddam HLADILNO SKRINJO in CB televizor. 045-091 28798 TEHTNICO visečo prodam, možnost tehtanja 200 In 300 kg. 0063/471- 065, PO 15.Uri 28818 Prodam 3801 zamrzovalno SKIRNJO in malo rabljen pralni stroj. 0633- 895 28821 Prodam KAMIN ZIBRO TURBO, star eno leto. cena 600 DEM. 0688-125 28832 CISTERNE poliesterske z garancijo 1000 I za olje aH vodo. 045-306, 45- 407 _28852 Prodam STROJ za pletenje vrtnih mrež za 2000 DEM. 064-236 28853 Prodam GLASBENI STOLP MIDI z daljincem 2x60 W, 40.000 SIT. 0241-863 28870 Prodam trajnožarečo PEČ rabljeno. 0323-988 28871 Prodam PRALNI STROJ GORENJE, star 5 let, dobro ohranjen, po ugodni ceni. 0225-059 28678 Prodam motor simulator super HANG ON, 3 kose videoiger Inter-video in 3 FLIPERJE. 00609/632- 545 28880 Prodaja rabljenih oljnih gorilcev -ugodno. RUBIN Kokrica, 225-151 28914 AVTO RAD IO PIONEER KEM 3805 RDS In zvočnike PIONEER , prodam. 022-51-51 28921 Prodam 3 KW termoakumulacijsko PEČ za 100 DEM. 045-639 28926 Prodam PLUG enobrazdnl obačalnik 5a traktor T. V. Demšar, Rudno 44, elezniki 28945 Novo PEČ 32KW, nov bojler 300 I, prodam. 0631-004 28950 Prodam ŠIVALNI STROJ Singer, starejši, cena 150 DEM. 0218-435 28908 OMARE za prekajevanje mesa. 050-198 dopoldan 28972 Novo gostinsko blagajno prodam za 10 % ceneje. 0634-146 28979 BLAGAJNO elektronsko za 150 DEM prodam. 0634-146 2b»8o Fotokopirni STROJ RICOH A 4 - A 5, ugodno prodam. 0634-146 289si TELEVIZOR GRUNDING, cena 45000 SIT, prodam. 0634-146 28982 Prodam PRALNI STROJ PS 408, nov v okvari 20.000 SIT. 0730-232 28964 Prodam 2,5 m3 kamniškega l GA PESKA za fasado. 0332-1" 26822_^"7 Prodam suhe SMREKOVE PL°. 0422-689 ..... -"^^fll Prodam zastekljena OKENSKA^ LA. Mohar, Hrastje 152, 0328-1" 28850______ Prodam večnamenske 0327-868_ m IZOBRAŽEVANJ* Instruiram angleščino za osn0^111 srednje šole. 056-095, 225-46' 27550 Učitelj uspešno instruira matem* , in fiziko. 0311-471___^> Instruiram matematiko in ■kJljS no za osnovno šolo. 0242-4g^> INSTRUKCIJE za OŠ matematjgj. angleški jezik v Škofji Loki. i*?___5 Iščem inštruktorja za šesti matematike in slovenščine. 384 J£ Instruiram matematiko in angl. in srednje šole. 078-209 __ Instruiram nemščino za osnoV*, sred. šole. 049-500 KUPIM Odkupujemo vse vrste STAR"*5| GA POHIŠTVA, ure. umetnine, ^ kovance, razglednice...Nudirn0 S kvalitetne RESTAVRATORSKE v, LUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčan , 7, Kranj, 0221-037 ali 47-53*___i Kupim suhe SMREKOVE 0^ Sitar, Šenčur. 0 41-532 GLASBILA Prodam GAME GEAR z igricami. 0217-972 petimi 26854 Novega brusilnega kozla, znamke Einhell prodam za 200 DEM. 0242- 325 28658 SYINTHESIZERJI Casio. Yamaha, Roland, po ugodnih cenah v trgovini SINKOPA. 0 802-274 In 801-211 SYNTHESIZER PSR 19, na 5 oktav, 100 zvokov in 22 ritmov. 043-115 26861 GR. MATERIAL SNEGOLOVCI po najnižji ceni, možna montaža. 0725-319, zvečer 28264 BANKINE punte 3.5 m in smrekov OPAŽ, prodam. 064-207 28804 ZA GORENJKE IN GORENJCEI 24 U8 DOftfiE GLASBE!!! Zaklad pod rožami igralcev v komediji v dveh dejanjih, ki traja malo manj kot dve uri. Vsi razen debitantke so poznana imena in med njimi sta tudi Stane Nič in Francka Rozman. Letošnja vloga v Zakladu pod rožami je Stanetova deseta. Pravi, da je komedija že med vajami, ki so se začele v začetku septembra, nasmejala igralce in da bo zagotovo tudi obiskovalce. Sicer pa se Stane iz dosedanih vlog najraje spominja dveh in še posebej vloge cesarja v Manevrih. Francka pa nam je zaupala, da bo tokrat po kar lepem številu odrskih izkušenj prestavila teto Rozalino, ki se ponovno raziživi. O zgodbi pa le to, da predstavlja čas, ko je "moderno hrepeneti" po zakladih ali če hočete, današnji slovenski čas. Vstopnice za premierno predstavo, ki bo v soboto, 25. novembra, ob 19.30 v dovrani doma v Preddvoru, bodo v prodaji v petek od 18. do 20. ure v pisarni krajevne skupnosti Preddvor. • A. Žalar Odkupujemo hlodovino lip6' 'j«* oreha, češnje, macesna in nJ"T^ 058-094, mobitel 0609/637-1°u 28528 ___S Odkupujemo hlodovino sf^j., bukve, jesena, javora. ŠVELCJ^-Tržič, 058-094, mobitel " 100 Hlodovino vseh vrst In c«1^ odkupujemo. 055-151, dop<"£ 57-848 zvečer____ Kupim manjšo zazidljivo PPS^jt Kranju ali okolici. 0311 -647^/ LOKALI KUPUJEMO, PRODAJAMO, OjK JAMO in NAJAMEMO hiše, vanja, poslovne prostore. M Peto odrsko delo Slavka Prezlja iz Preddvora. Premiera bo v soboto, 25. novembra, ob 1930. Preddvor, 20. novembra - Z žanrsko komedijo Zaklad pod rožami, ki je že neto delo Slavka Prezlja, do zdaj avtorja dveh komedij in dveh predstavitev običajev, se bo v soboto na premieri predstavilo 18, preddvorskemu občinstvu že znanih KAJ ŠE ČAKAŠ7! POKLIČI! 0903128 i 1 ZOPET SLIŠATI SV# OKOLI SEBE_ SIEMENS •DIGITALNI •VEČPMGfcc •K-amp OJAĆEVAL* Vodnikova 8, Ljubljgf^ Vsak čeTrteiTod 16. do 1 tudi v Kranju - v Ari. op Bleivveisova 1JL--^ Informacije in P11'^ ur« 061/159-54-22 (od 9. dO 1* jjjj 064/734-066 (od 19. d° ^ Jj^k, 21. novembra 1995 MALI OGLASI, OBVESTILA 29. STRAN • GORENJSKI GLAS pj^amo 50 m2 lokala na Zlatem Sgf •v I. nad. K 3 KERN Kranj, 221- '"■»- 27444 &0r< ^•tora za*ranJu nudimo 60 m2 _ robno ambulanto z KeSJrJjo. ena je opremljena. K 3 •^JKfanj. d.o.o. , 221-353 27952 DrmS?0^ starega Kranja oddam v (bJ5Su 3 sobe 80 m2, višina 2.90 m min? ^eter>narska ordinacija) za ^dejavnost. ©26-50 Int. 613 ««^L'- In 8. uro 28354 lijJfM TRGOVSKIH LOKALOV v iCJ" 38 m2 na Planini, 50 m2 v pS6"1 jedru v 1. nad., 50 m2 pj^°y.nega prostora v pritličju v iffileni hiši na prometni ulici. K3 C^j^anj, 221-353_28772 &"1 V Kran'u (Stražišče) nudimo in Jr Poslovnega prostora v pritličju cena A° stanovanje vnadstropju, Ci £00 DEM/mes. K 3 KERN <]!^353_28773 UVM^arT10 montažno halo 206 m2, kovfnJL0' dirn. 16,5x12,5x5.5 m, sten« , k°nstrukcija, streha in Primi Plastificirane pločevine, 28 skladišče, garažo. Cena 15 u J45 °EM/m2. 0624-180 do » *^^2f / oltarno commerce ' ▼ C. 1. maja 5, Kranj, smer iz centra proti OŠ Stane Žagar Del. čas: 9-19, sob. 9-12, tel.: 331-552 4/1/1/ VELIKA AKCIJA lil M GOTOVINSKI ■ V IV POPUST [^Si^^^^r^^iBjflH^Hl POMIVALNI STROJ C7400 7 prog., pokazatelj soli, najnižja glasnost zagotovjno 76.680 SIT POMIVALNI STROJ C7800 7 prog., pokazatelj soli, leska, najnižja glasnost za gotovino 83.160 SIT gorenje SUŠILEC PERILA - 5kg model 900x , , za gotovino 37.990 SIT gorenje BARVNI TELEVIZOR Z TELETEKSTOM VDYAGER -ekran 51 cm za gotovino 45.990 SIT €TAL> KOKOŠKA C. S Tel. 0*4/52-233 POSREDUJEMOPRI PRODAJI. NAKUPU, MENJAVI. ODDAJI IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN. OPRAVLJAMO SODNE CENITVE IN STROKOVNO SVETOVANJE. PARCELO v okolici Kranja, škofje Loke, kupim. 0311-471 28509 PRODAMO v Žireh ugodno hišo z vrtom, cena je 110.000 DEM. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 223-353 29771 Blizu Radovljice prodamo bivalni vikend na parceli 1000 m2 sveta. K3 KERN Kranj. 221-353_28774 NAJEM v pritličju hiše dajemo v najem 95 m2 prostora, primernega za obrt ali skladišče. K 3 KERN Kranj.d.o.o. 221-353 28776 KOMENDA III. gr. faza, parcela 800 m2 končna hiša 13x10 m, dvostano-vanjska, cena 140.000 DEM. MLAKA - Kokrica vrstna dvostanovanjska parcela 1500 m2, cena 150.000 DEM. Šk. LOKA - Praprotno nova dvostanovanjska cena 250.000 DEM, PLANINA - center dvostanovanjska obnovljena 250.000 DEM, PRIMSKOVO - KLANEC starejša parcela 1200 m2, 190.000 DEM. KRANJ 1/2 HIŠE starješe, potrebne obnove 49.990 DEM. FRAST NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54b Kranj, 0242-651,0609/626-581 28864 KUPUJEMO-PRODAJAMO-NAJE-MAMO-ODDAJAMO STANOVANJA, HIŠE , POSLOVNE PROSTORE. FRAST NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54 b, Kranj, 0242-651, 0609/ 626-581 28866 PRODAMO: pri Bledu hišo staro 30 let s parcelo 3000 m2, v Gozd Martuljku novo enodružinsko hišo, pri Kranju obnovljeno poslovnosta-novanjsko, obnovljeno dvostano-vanjsko v Poljanah pri šk. Loki. APRON, 0331-292, 331-366 29007 PRIREDITVE TRIO ALI DUO igra na ohceti, obletnicah, v lokalih s frajtonarico. 0731-015 28383 PLESNA ŠOLA URŠKA KRANJ, Radovljica, Škofja Loka, Jesenice -vpjsuje nove plesalce. 041-581 Glasbo za ohceti in zabave vam nudi DUO. 0 45-292 28686 STROKOVNI SEMINARJI VISOKE UPRAVNE ŠOLE V LJUBLJANI 9.2. Kreativno upravno pisanje, Preddvor, 30. 11. 1995, 5 ur 7.6. Varovanje in zaščita zaupnih podatkov, Preddvor, 5. 12. 1995, 5 ur 4.1. Menedžment v javnem sektorju, Preddvor, 6.12.1995, 5 ur 9.1. Spretnosti v medosebni komunikaciji - pri vodenju skupin, sodelavcev, Preddvor, 7. - 8. 12. 1995, 16 ur Informacije in prijave: VUŠ, tel.: 0617341-763. Konlakna oseba. Darinka Počaj Rus SILAN GORENJSKE Promet z nepremičninami, d.0.0. Kranj gorenjske Partizanska ulica 6, 64000 Kranj, nepremičnine tel lfax: 064/22 33 76 1, 2, 3 in večsobna stanovanja različnih cenovnih razredov na območju Kranja, Škofje Loke, Golnika, Žiri,... KRANJ - BRITOF, starejšo pritlično hišo na parceli 700 m2. Cena 120.000 DEM. KRANJ - CERKLJE, starejšo hišo. Cena zelo ugodna. SMLEDNIK - vlsokopritlično hišo na parceli 350 m2, z možnostjo dokupa zazidljive parcele 650 m2. Cena 140.000 DEM. ŠKOFJA LOKA - GORENJA VAS, starejšo hišo, na parceli 700 m2, primemo tudi za vikend. Cena 60.000 DEM. Iž'HTOJglliiil'HHiin KRANJ - CENTER, v bližini sodišča oddamo v najem 60 m2 za mimo dejavnost in 3-sobno opremljeno stanovanje, primerno tudi za pisarne. TRIO Jemc vam igra in vas zabava na ohcetih in v zaključenih družbah. 0634-070 28873 POSLOVNI STIKI Kratkoročna devizna posojila do 1000 DEM na podlagi zastavitve čekov. 052-116 28894 Ugodni avtomobilski krediti na podlagi OD do 5 let! Obrestna mera od 13 % letno. Pokličite 090-42-14 strošek 156/min. 2B902 Ugodni gotovinski krediti na podlagi OD. Letna obrestana mera od 12% dalje. Pokličite 090-42-14 PTT strošek 156 SIT/mta 28904 I KUPUJEMO-PRODAJAMO, NAJEMAMO - ODDAJAMO: stanovanja, hiše, poslovne prostore in parcele. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00_28M1 HIŠE KUPIMO: Gorenjska bivalni vikend ali starejšo hišo na manjši Karceli in starejšo hišo v okolici ranja. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 28994 HIŠE PRODAMO: Mojstrana - večjo hišo z obnovljeno streho, primerno za penzionski turizem, Bled vlsokopritlično enostanovanjsko hišo na parceli cca 500 m2, BEGUNJE okolica, obnovljeno hišo z lepim razgledom In starejšo hišo z vrtom, Zg. Bitnje hišo z vrotm. HIŠE PRODAMO: KRANJ Primskovo 1/2 hiše z vrtom in garažo, nadomestno gradnjo na parceli 2500 m2, poslovno hišo s 500 m2 uporabne površine ob prometni vpadnici s parkirišči, v CENTRU večjo starejšo hišo s 200 m2 v etaži z garažo in pomožnimi prostori za 150.000 DEM; starejšo enostanovanjsko hišo z lokalom v mirni ulici. DOM NEPREMIČINE. Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 28995 V KRANJU in ŠKOFJI LOKI kupimo samostojno ali vrstno hišo lahio tudi starejšo, potrebno adaptacije. POS-ING.d.o.o., Ljubljana, 0061/126-20- 13 28863 Prodam APARTMA za 4 osobe na otoku Lanzarote. 0066/25-029 28867 Prodamo HIŠE na Mlaki - vrstno novejšo hišo za 250000 DEM, na Planini obnovljeno dvostanovanjsko hišo za 250.000 DEM, v Kranju 1/2 starejše hiše, potrebne obnove, cena zelo ugodna 49000 DEM, Primskovo Klanec starejšo hišo na parceli 1200 m2 cena 190.000 DEM, Šk. Loka -Praprotno novo dvostan. hišo za 250.000 DEM, Železniki - center starješo hišo na parceli 1500 m2 za 150.000 DEM. FRAST NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54 b, Kranj, 0242-651.0609/626-581 28958 PARCELE GRADBENE PRODAMO: Kranj Primskovo 2500 m2 ob cesti, Huje 2 parceli po 600 m2 za poslovno stanovanjsko gradnjo, Podkoren 2000 m2 za gradnjo apartmajev, Dobrava 500 m2. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16. Kranj, 022-33-00 28998 VIKENDE PRODAMO: ČATEŽ -Sromlje starejšo obnovljeno hišo in manjše gospod, poslopje na lepi parceli 16000 m2, pod Krvavcem 70 m2 n.v. nedokončan vikend na parceli 3 ha -f 1 ha gozda, HRVAŠKA - PULA Pamer - novejšo hišo z vrtom. DOM NEPRMIĆNINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 29999 URŠKA Qvec kot plesna žola ^ VKranJurškofJILokl, Radovljici, Kamniku in na Jesenicah. pisuje začetnike in dobre plesalce O 064/41-581 RAZNO PRODAM LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite. Zbilje 22, 0061/611-078 24837 Prodam suha BUKOVA DRVA 6 m3. 0688-501 28785 Ugodno prodam zastekljena okenska krila. Mohar, Hrastje 152. 0 328- 018 29912 POZNANSTVA Stara sem 61 let, želim vdovca do 65 let, nealkoholika, mirnega značaja in čustvenega iz Bleda ali podeželja. Šifra: RESNICA_mtm Sem srednjih let in bi rad spoznal dekle, da se preselim na njen dom, okolica Kranja, Bleda, Kranjske gore. šifra: LJUBEZEN NIKOLI NE MINE STAN. OPREMA Ugodno prodam rabljeno KUHINJO, bele barve. 0721-537 28875 Prodam FRANCOSKO POSTEJO 200x140. 0325-193_28878 Prodam francosko POSTELJO, jogi, pečico na trda goriva. 053-268 Prodam KAVČ, dva fotelja in mizico. 0215-145 28951 Prodam KLUBSKO MIZICO, Singer ŠIVALNI STROJ. 0326-556 28960 ŠPORT Lok za prosto streljanje 32 funtni z vso opremo, prodamo. 0 861 -287 28778 V komisijsko prodajo vzamemo drsalke, smuči, pancarje. RUBIN Kokrica, 225-151 28915 Prodaja rabljenih drsalk, smuči, pancarjev. RUBIN KOKRICA, 0225-151 28916 SMUČI 135 cm, SMUČARSKE ČEVLJE št. 33 in št. 38, ugodno prodam. 053-245 28919 SATELITSKE ANTENE + AVTOMATSKI VRTI JI VI SISTEMI Možnost plačila 2 do 12 čekov tel.: 064/422-585,421-108 SAT TRADE lo.o. Poženik IO Cerklje STORITVE Izkoristite lepe jesenske dni za čiščenje vaših bivalnih prostorov, čistimo okna, stekla, tapisone, Iti - sone.....HRIBAR BLESK,d.o.o.,0331-431 25328 BOJLERJI, pipe, ventili, WC kotlički i-Jž9Dravil° in montaža. 0325-815 PRALNI STROJI, ŠTEDILNIKI, BOJ-LERJI - popravilo, montaža, čiščenje. 0 325-815_25888 Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese izdelujemo, montiramo, popravljamo in obnavljamo. Tudi na obroke. 0213-218 27032 Sprejemam vsa gradbena dela in fasaderstvo. 0 324-771 aH 0609/ 623-869 27250 BRAZDA IZ POLJŠICE PRI PODNARTU 6 TEL: 064/731-615 ODKUPUJEMO HLODOVINO SMREKE, BORA, BUKVE, JESENA, JAVORA, HRASTA IN GOZDNE ČEŠNJE. ŠIVANJE po naročilu in popravila. 0326-839 27494 SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV - če zamrzovalna skrinja pušča vodo, pokličite.© 332-053 27686 Zelo kvalitetno izdelujemo CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE različnih dolžin. Prebačevo 32 a, 0326-426 27832 PRALNI, POMIVALNI STROJ, ŠTE-DILNIK popravimo hitro In strokovno! 0331-450 27906 Želite imeti NAJ-NAJ LEPO FRI-ZURO?! Pokličite salon ZORKA 0421-040 28131 Izoliram cevi centralnega ogrevanja In hladilne sisteme. Registrirana obrt. 0 061/485-360, zvečer! 29197 OLJNI GORILNIKI - SERVIS, mon-taža, meritve, avtomatika. BETA-S.d.o.o., 0 in fax: 874-059 28487 * n r—t-mr- - A I''- 1I:I1MK.\d.o.o, tel.: 64 24 21 21 Tirnim J W'7 tax: 64,24 21 22 j n r-, Wr- ____,\ 'I- //••//•V/Al d.0.0, tel.: 64 24 21 21 \ (f ' Si,0-64000 Kranj VSE ZA TELEFON * ATESTIRANI BREZŽIČNL^^rr^ n:u:/ON wo m u z Zsa m s u n cy jo/'I.im; 100, lop/.tsh: 200 3-6 DNEVNI BREZPIACNI PREIZKUS MOŽNOST PRIKLJUČITVE DODATNIH SLUŠALK KAMIONSKI PREVOZ tovora - 3 t. «064/218-798_28573 Montaža in popravilo TV ANTEN, dograditev A in M MTV KANALA. «215-146,57-420 28831 Napeljava vodovodnih instalacij in popravila. Vehar, «633-382 2864« Izdelava podstrešnih stanovanj in polaganje lesenih oblog. «422-193 Polagam pečarsko, keramična dela, po ugodnih cenah. «223-197 28sn Servis oljnih gorilnikov, avtomatike, montaža - prodaja, meritve. BETA - S d.O.O. • 874-059 28843 RTV SERVIS ŠINKOI Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. «331-199 28859 SPOSOJAM OZVOČENJE in ozvo-čujem manjše prireditve (odprtje trgovin, razstav, lokalov). «064/ 622-725 28874 STEKLARSTVO SELIŠKAR: zastekl-Jujemo vse vrste balkonov, teras, vetrolovov in opravljamo ostala steklarska dela. «061/272-381 28881 SERVIS TV, HI-FI, In video naprav vseh proizvajalcev. Obveščamo vse svoje stranke, da Imamo novo tel.štev.0324-698, Smledniška 80, odprto od 9.-17. ure. SE PRIPOROČAMO! 28898 Servis orodja Iskra, B&D, Hiltl. AEC, Bosch, Makita. Naklo, Pivka 20. tt 47-490 28900 Popravilo hladilne tehnike, previtje rotorjev, elektromotorjev, sesalcev. Naklo, Pivka 20. « 47-490 29901 Sprejemam čiščenje lokala v dopoldanskih urah v Kranju. « 328-311 dopoldan 289os Servis PEN - pridem takoj! Popravilo Kalni, pomivalnih strojev, štedilnikov, ijler ev, sesalcev... ■ 242-037 28910_ Tipkam diplomske In seminarske naloge na PC. «324-897, zvečer 29937*__ PRALNE STROJE, štedilnike popravimo hitro in kvalitetno. «332-350, 325-917_28944 SATELITSKI VRTLJIVI aH fiksni sistemi do 80 nekodiranih programov. «061/841-140 28947 Izdelovanje testenin Grobov&ek GR0B0VŠK0VI DOMAČI REZANCI Dobite jih v trgovinah ?. živili po Sloveniji Izvajam posek in spravilo na vseh terenih. «633-898 28965 Prodaja gorilcev in sobnih temno stolov Grasslln - montaža - servis in meritve. ESA, «327-319 28963 STANOVANJA STANOVANJE - štirisobno z atrijem (prtličje) na Planini III., prodamo. MANDAT 22-44-77_27676 STANOVANJE - trosobno v centru Kranja (pri avtobusni postaji) proda-mo. MANDAT «22-44-77 27677 ODDAMO - 130 m2 poslovno stanovanjskega prostora v Stražišču za 1.300 DEM. MANDAT «22-44- 77-_ 27676 Prodamo stanovanja: v šk. Loki mansardno 3 sobno 80 m2 v več-stanovanjski hiši, 3 sobno stanovanje v pritličju, Novi svet. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221-353 27942 V Kranju ali okolici kupim za gotovino stanovanje v izmeri 60 m2. Šifra: JANUAR_28551 Prodamo stanovanja: 2 sobno v šorlijevem naselju menjamo za 3 sobno v Istem naselju. K 3 KERN Kranj, d.o.o., 221-353 29795 Prodamo stanovanja: 3 sobno 79 m2 na Planini 2, 3 sobno 89 m2 na Planini 2. 4 sobno 90 m2 v pritličju na Planini 3. K 3 KERN Kranj, d.o.o., 221-353 28766 Prodamo stanovanja: 1,5 sobno 53 m2 na Planini 3 v 7. nadstropju z opremo. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221- 353 26767 Prodamo stanovanje na Jesenicah 2 sobno v pritličju z etažno CK. K 3 KERN KRANJ.D.O.O. 221-353 28768 Prodamo v Tržiču 1 sobno 42 m2 na Deteljici. K 3 KERN Kranj, d.o.o., 221-353 28769 Žirl - prodamo 3 sobno STANOVANJE. CK, ugodni plačilni pogoji. «691-672 28790 G 1 - - TRGOVINA IN SERVIS S KOLES IN KOLESARSKO OPREMO PREBAČEVO 51, KRANJ tel.: 331-542 DO 30 % POPUST ZA KOLESA • MODEL '95 ZDAJ JE ČAS ZA KVALITETEN SERVIS VAŠEGA KOLESA! Možnost plačila na več obrokov! Odprto: od 12. do 19., sobota od 8. do 12. ure Prodam sprednje STEKLO za Z 101. «872-609 28814 Prodam dve PLATIŠČI za R 4 GTL. «738-028 26855 Prodam NOVE GUME RADIAL 145xR 12" EXACT. «725-605 28985 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI STANOVANJA PRODAMO: Planina I, c. 1.maja 5 ss 77m2, 8 nads., CK, SATV, cena po dogovoru, Soriijevo nas. 3 ss, 8 nad. najboljši ponudnik, Planina II, R. Papeža 2 ss 68 m2 1. nads. , CK, CATV, najboljšo ponudnik, KRANJ Tomšičeva, 3 ss 78 m2 + 40 m2 mansarde, možnost na kredit, Kranj severni del menjam 1,5 ss 48 m2 za 2,5 ss z doplačilom menjam avtomobil za stanovanje. FRAST NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54 b Kranj, «242-651, 0609/626-581 28865_ Najamemo več stanovanj na Gorenjskem. Oddamo garosnjero v Kranju 2 ss v Šenčurju. ROB-SUS.d.o.o., «324-165 28895 ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 064/311-965 VOZILA HROŠČ VW. letnik 1972. metalno modre barve, registriran do 28.4.96, dobro ohranjen, za 1.800 DEM,prodam. «401-254_27976 OPEL KADETT KARAVAN, rdeče barve, letnik 1986, ohranjen, registriran do oktobra 96, ugodno prodam. «401-364 28448 ALON Zgornje Bitnje 32 tel.: 064/311 032 Najamem garsonjero aH STANOVANJE v Šk. Loki DEM. «621-698 2 sobno do 200 29967 KUPIM večje STANOVANJE v bloku s CK, nižje nadstropje ali pritličje, vseljivo letos. «41-643 28961 STANOVANJA PRODAMO: Kranj -Zl. polje 3,5 ss/IV, 95 m2, mansardno, obnovljeno, et. CK, 100.000 DEM, Planina II, 3ss/VII, 82 m2. 2 balk., 1200 DEM/m2, 2,5 s/l. 68 m2, 1200 DEM/m2, Planina III, 2ss, 60 m2. 1300 DEM/m2, Center 2 ss/VII, 60 m2, obnovljeno, CK. 1400 DEM/ m2, Bled 3 ss v hiši z vrtom, 1600 DEM/m2. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, «22-33-00 29992 •m ODKUP m PRODAJA • PREPIS VOZIL (tudi zunanjih) ODKUP-PRODAJA RABLJENIH VOZIL, konkurenčne cene. «323-298, 331-214_28512 ŠKODA FAVORIT 93 LX, zelen barve, prodam. «58-320 29522 Z 101 GTL 55, letnik 1983, vozno, neregistrirano, prodam. Tuga Vidmarja 6, stan.4 29637 Kupim JUGO Koral ali R 4 GTL, od letnika 1988 dalje. « 41-893 29779 Prodam FORD ESCORT GIHA 1.6, letnik 1991. Arh, Frank. nas. 98, «633-892 29784 Prodam JUGO 45, letnik 1990, reg. 3.8.96. «633-927 29799 1996 m t $ m m m m $ 1 ■ - m m m t * m 0 m • t 11 m m m i 4 0 m m $ # » m m 4 i dim 26 x 70 cmjmotivi: ROŽE ŽIVAU,AVT0M0BIL,GRAD pri količini 1000 kom možni motivi po želji 1996 dim 6,5 cm x 11 cm koledarski del z imeni in prazniki OSTALI ARTIKLI.ki so na voljo z dotiskom stenski in namizni KOLEDARJI 96, (suho cvetje, ženski akti,narava,cerkve,svetovna morja, znamenitosti sveta, gradovi na slovenskem, avtomobili) rokovniki, usnjeni obeski, majice, kuiiji... Unikatna darila. OBLIKOVANJE, TISK, NAPISI, REKLAMA telJrax 063 741 104, tel. 063 783 241 OPEL KADETT 1.4 S. 44O00 km, letnik 10/92, reg. do 10/96, bele barve, 5 v, solza oblika, cent. zaklepanje, blokada motorja, šibedah, prodam. «83-575 28809 NOVO V ČASU DRSALNO-HOKEJSKE SEZONE več vrst PIZZ tople MALICE in KOSILA ODPRTO: 9. do 23. ure nedelja: 9. do 22. ure Oddam opremljeno 2 sobno STANOVANJE, tel, ĆK. na Planini, najboljšemu ponudniku. Šifra: 500 DEM 28819 V KRANJU In ŠKOFJI LOKI kupimo garsonjero ali enosobno In dvosobno oz. trisobno stanovanJE. POSING, d.o.o., LJubljana, «061/126-20-13 STANOVANJA KUPIMO: Kranj takoi kupimo 1 ss z gotovinskim plačilom in 3 ss na Planini III ali kjerkoli v pritličju. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, «22-33-00 29993 V Kranju, šk. Loki In Radovljici kupimo garsonjere, enosobna in večja stanovanja, lahko brez CK In tel. APRON 331-292, 331-366 29004 V Kranju, šk. Loki, Radovljici in Jesenicah najamemo stanovanja in hiše za naše stranke. Provizijo plača najemnik. APRON 331-292 20005 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD - rabljeni In novi rezervni deli! ODKUP AVTOMOBILOV. «064/692-194 29114 PEUGEOT AVTOHIŠA KAVČIČ, d.0.0. Milje 45, 64212 Visoko tel7fax: 064/43-142 POOBLAŠČENA PRODAJA IN SERVIS PEUGEOT 106, 306, 405, 406 605, 806, BOXER AKCIJSKA PRODAJA P-306 TANGO 2.124.000 SIT (z vso dod. opremo) P-106 OPEN 1.438.000 SIT DOBAVA TAKOJ! UGODNI KREDITI Prodam VW 1200, letnik 1975, reg. do junija 1996. «64-466 29794 Prodam R 4, letnik 1990 in UNO 60, letnik 1987. «632-327_29*» Prodam JUGO 45 KORAL, letnik 1989/7, lepo ohranjen In redno vzdrževan. «328-854 288O6 Prodam R 4, letnik 1984, registriran celo leto in termoakumulacijsko peč 3 KW. «215-111 28812 Zelo ugodno prodam Z 128, letnik 1984. «46-601 _28813 Prodam FORD FIESTA XR 2.1, letnik 1992, 33000 km, prevoženih veliko dodatne opreme, ugodno. «733- 385 28825 Prodam LADO SAMARO. letnik 3/ 94. «46-380 28826 Prodam Z 101 GTL, letnik 1988. «49-406 28827 Prodam JUGO 55. letnik 8/1985, cena 2.000 DEM. « 49-280 28829 Prodam JUGO 55. letnik 1989, rdeče barve, reg. celo leto. Gorenjska c. 33 b, stanovanje Pivač. 286so Prodam os. avto Z GTL 55, letnik 1986, dobro ohranjen, garažiran, cena po dogovoru, ogled vsak dan. Trkulja Boško, Ljubljanska 28, Bled. 28831 BMvV 316, I. 86, kovinska modra, 136000 km, centralno zaklepanje, alarm, radio, električna stekla, reg. do 4/96. prodam. «82-219 28833 Prodam R 4, letnik 1984, opravljen tehnični Drealed.«324-481 28834 ENERGETSKO SVETOVALNA PISARNA V MESTNI OBČINI KRANJ • BREZPLAČNI STROKOVNI NASVETI V ZVEZI Z VARČEVANJEM Z ENERGIJO • VSAK TOREK IN ČETRTEK OD 15. DO 18. URE V SOBI ŠT. 144 MESTNE OBČINE KRANJ • PRIJAVA OBISKA VSAK DAN PO TEL ŠT. 373-161 Prodam R 5, letnik 1990, dobro ohranjen In redno vzdrževan. « 57- 062_28836 Prodam JUGO 45 AX, letnik 1987, karambolirana desna stran. « 242- 723_29838 JUGO 55 koral, letnik 1988, reg. do 8/1996, cena 3.300 DEM. Marijan-Gorenjska c. 20, Radovljica, po 14. Uli. 28839 Kupim ohranjeno LADO SAMARO, letnik 1987-90. «45-532 28846 Prodam ŠKODO FAVORIT GLX, letnik 1993, 27000 km, bele barve, dodatna oprema, cena po dogovoru. «52-178_28877 Prodam ŠKODO FAVORIT 136 LS, letnik 1990, za 7000 DEM. «45-662 28879_ Kupim FIAT 126 P, letnik 1990, po možnosti od prvega lastnika. «061/ 813-711_29863 Prodam GOLF JGL, letnik 1982. «58-826_28885 FORD FIESTA 1.4 CLX, letnik 1991, prodam. «631-523 28887 UNIMOG 404 80 KS, naprodaj. « 064/328-142 28899 OPEL ASTRA 1.6, letnik 1992. bele barve, z nekaj opreme, spredaj poškodovana vezna stena. « 064/ 241-016 29903 PREROKOVANJE, VEDEŽEVANJE STE O SAM LJ EM I? VAS ZANIMA PRIHODNOST, 090 42-231 ZDRAHE. LJUBEZEN,? DENAR? POKLIČITE! Sami uvažate avto z avto brošuro -nove in rabljene, tt 328-311, dopoldan 28907 FORD ESCORT 1,8 16 v, letnik 1992, prodam ali menjam. RUBIN Kokrica, 0225-151 28922 FORD FIESTA 1,3 GHIA, letnik 1992, prodam. RUBIN Kokrica, «225-151 29923_ PASSAT KARAVAN 1.8, letnik 1990, prodam ali menjam. RUBIN KOKRICA, «225-151 23925 Prodam NISSAN MICRA 1.2 LX s katalizatorjem in dodatno opremo, let.93 «064/45-415 Prodam R 5 CAMPUS. I6*"1!*, Nobele barve, ohranjen, ugodno dam. «312-255 _^ Prodam OPEL VECTRO, l«*^, vol«11' 93, kovinsko modre barve. 80000^' ohranjena ABS, 1312-255 CZ, servo Prodam ŠKODO FORMAN GUjjJ 1993, zelene barve, prvi 1«%, 20.000 km, ugodno. 9312-2&ZZ> Prodam karamboliran ALFA SP 1,5, letniki 986. «53-268 _JŽ> Prodam JUGO 55, letnik 1989, "J* do 2/96. «66-351_____^ VW CADY diesel. letnik ugodno prodam. «422-347^^. GOLF GL, starejši letnik, ■'•Jj cena po dogovoru. «58-033^.^ Prodam GOLF II diesel, rdečeiM| I. 91, prevoženih 80.000 km, m-1 novembra 96. «801-455, cer*£ dogovoru________' Prodam GOLF, letnik 1978. JS ohranjen, ravnokar registriran. «*,, 026_ __M Prodam HYUNDAI PONY GLS- (ji 1990, 70.000 km, reg. do 10/96,^ zimske gume, centr. zakl., cena . DEM. «691-672 ____> Prodam R 4 TL, letnik 1984 d* J ber, reg. do 5/96, dobro ohra^ «806-147 ____.> Prodam FORD FIESTO 1.3 CL* 5 ' I. 92, reg. do junija 96. «78-611 28955___ GOLF JGL, letnik 1981, tehnjj brezhiben, dodatno opremljen. y\ dam. «731-086 __>* Prodam dobro ohranjen P 126. ^ po dogovoru. «78-178 Prodam AX IMAGE, letnik «, 42000 km. «242-803 __Is Prodam OPEL KADETT SOLZA];, 1988. Debevc, Pristavška 50. ^ 28973 ___jj Prodam HYUNDAI PONY, J 1991. tudi na kredit. «720-1£»>' Prodam HYUNDAI PONY, W& 1990, prevoženih 80.000 km. ohranjen, cena po dogovoru. » 041 J> HYUNDAI PONY. letnik 1%^. JUGO 55, letnik 1990. PJ3S AVTOSERVIS LUŠINA, «632-2°" 29977 """^l Enodnevni nakupovalni j*"*fir Madžarsko s kombijem torek. tek, petek, sobota. «49-442 J> ■—zjp-Enodnevni nakupovalni izlet v Portogruaro s kobmijem. ju «49-442 mmnmuMU..... Struinlkova 19, 64208 Tel..Fax: 064/41°- mobitel pooblastenl servis za prodajo In ZAPOSLITVE ZA PRODAJO USPEŠNlC5jg VENJSKE KNJIGE NUDIMO Eg» ODLIČNE PROVIZIJE ŠE M°f ?$ REDNE ZAPOSLITVE AL" ¥* PRAVNIŠTVA. «733-349. 061/443-915 _____ Redno ali honorarno zapo^OJ področju zastopništva uf%6W 150.000 SIT in več. Delo P°l M prijetni skupini, izkušnje n|S m trebne. «51-297, po 1S._U^___< Smo proizvajalec medicinskih P/effi<> vodov za osebno raba ^ akvizlterje predvsem z G°ro ^ «802-274, 801-211_______£ MONTERJA ogrevalnih "fP^tf poslimo takoj. «061/161-3*-^ Zaposlimo KUHARJA aH ^LoM CO, lahko tudi pripravnika z °" ^ Škofje Loke. «620-575 Okrepčevalnica "Pri Tomazu ^ nlška postaja Podhom - Bled. * 3«* dekle za strežbo v šanku. »' Nudim dobro plačano okrepčevalnici. «332-51»?____^ Prodajajte super izdelke za^#' družino in super zaslužite- ^ 193__ Narodnozabavni ansambel išče pevca. «217-112 Nudimo honorarno delo z(t}%0 >|L redne zaposlitve. Zaslužek fT uro. «82-049 89 95 21. novembra 1995 MALI OGLASI, ZAHVALE 31. STRAN • GORENJSKI GLAS lia^ifno komunikativno gospo za N^/Pisarni. šifra: 1965 28810 HjTr——-— pj^no delavca za delo na ^^»0609/638-559 avtood- 28815 nanska firma Išče sodelavce za ^™v*> prodajo. O 324-207, po 17. ■s»^_ 28835 taS^Hmo (NATAKARICO. Oskrba v <*065/73-909 28*41 v hotelu zaposlimo žensko <^Oskrba v hiši. « 065/73-909 fc10^ ZASTOPNIKE za trženje n^2l»43-032. Meta 28948 tv.video.audio.hi.fi no.? ZASTOPSTVO IN PRODAJAJ fll) PIOMEER "'° odličen zaslužek -*8fii n Droclaia> odlični proizvodi. >*--!2531vsak dan od 15-20. ure IjaIT---—— Jernej Več prodajalcev v prosti 22rj"- Zaslužki zelo dobri. «874- »8857 JŽjJNlK&PERC PROJEKTIVNI BIRO Objavljamo prosto delovno mesto ARHITEKTA projektanti Iščemo izkušenega arhitekta s strokovnim izpitom, budimo stimulativno plačo in delo Uspešnem teamu inženirjev. Prijave zbiramo fo24.11.1995 na naslov RŽIŠNIK&PERC D. 0.0. !__^CEVA 23,64000 KRANJ •MM VELIKA IZBIRA HI-FI KOMPONENT IN MINI LINIJ ZNAMKE PIONEER rxai. jama kef marantz 80NT DEMO SOBA 2A PREIZKUŠANJ [ZVOČNIKOV IN Hm KOMPONEN SURROUND CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.-.064/222-055 "PIRŠ" - redno zaposlimo zastopnika, popis - novoletni program -Bohinj, Bled. « 064/55-349 28909 Osebna prodaja naravne, zdravilne Kozmetike, lep zaslužek. «57-293, zvečer 2»»™ ŽIVALI in več z najnovejšim Nanim°m DZS. Poskrbimo za ''dno ' Možnost napredovanja in S$^4SlitVe ' «064/51-812. 28884 KUNCE francoske ovnače, stare 6 mesecev, samce in samice, cepljene, prodam. «45-532 28403 Prodam PRAŠIČA za zakol. Visoko 92, ViSOkO 28668 ROTTVVEILER mladiče z rodovnikom vrhunskih staršev, šampionskih prednikov, prodam. «310-744 28661 Prodam težko KRAVO simentalko, druaič breio 5 mesecev. «242-717 Prodam BIKCA simentalca, težkega 100 kg. Čirče 13, Kranj 29003 Prodam JALOVO KRAVO in TELIČKO simentalko, težko 60 kg. «421-371 28823 Velike ŠNAVCERJE vrhunskih prednikov, prodam za 200 DEM.«725-405 ali 725-449, Danica. 2884o KUNCE francoske ovnače, stare 6 mesecev, samce in samice, cepljene, prodam. «45-532 28844 KUNCE francoske ovnače, mladiče, stare dva meseca in breje samice, prodam. «45-532 28845 Prodam OVCE breje, koze, kravo, bikca, kozla, ovna. «84-352 2ss6o Prodam PUJSKE do 30 kg, možnost dostave tudi na dom. «069/40-238 28868 Prodam mladiče NEMŠKE DOGE brez rodovnika. «241-723 28872 Prodam KRAVO simentalko tik pred drugo telitvijo ali menjam za nebrejo. Žiganja vas 31, Duplje 28882 Kupim TELIČKE simentalce, BIKCE, stare od 7-10 dni. «401-243 28897 Prodam črno belo TELIČKO za pleme do 110 kg. « 43-170 28911 Oddam PSIČKO, staro 4 mesece labradorec, prijazna in ugobljiva. «312-255 28920 PUJSKE 20-50 kg, prodam, pripeljem na dom. «620-582 28924 Ugodno prodam in pripeljem na dom razližno težke PRAŠIČKE. «46-589 28933 SVINJO in pujske prodam In kupim majhnega teleta. «682-745 28935 Prodam z domačo hrano krmljenega PRAŠIČA. «736-601_28938 Prodam BIKCA simentalca, starega 3 tedne. «733-356 28952 Prodam TELICO šarole, staro 10 dni. «736-387 28958 Prodam BIKCA teleta 100 kg. «45- 593 28966 TELICO simentalko 7 mesecev brejo prodam. Rozman, Češnjica 26, Pod-nart 28971 DOMAČE PIŠČANCE, težke pitance za zakol, prodajamo. Beleharjeva 49, Šenčur. 41-875 "to In2 Plovno razmerje sprejme-Uka > r°lnstalaterja in elektro teh-£a osebni razgovor kličite « •v^jJJ, od 8. do 12. ure 28888 bterte RANČ na Podreči redno a3£rj Komunalnemu podjetju Tržič, vsem znancem in vsem en°vanim ob slovesu na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem za podarjeno cvetje, sveče in izraze sočutja. Žalujoči: žena Francka, sinova Marko in Miha, mama, tašča, sestre z družinami in ostalo sorodstvo Senično, 16. novembra 1995 V 87. letu je umrla naša draga žena, mama in sestra ERNESTINA BITENC roj. Našič Od nje smo se poslovili na pokopališču v Tržiču, 15. novembra, v ožjem družinskem krogu. Za njo žalujemo mož Franc, hčerke Silva, Vika, Slavi in Daša z družinami, sestra Darinka in brat Karol Tržič, Ljubljana, Celovec, Udine, 15. novembra 1995 V SPOMIN Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš..... 20. novembra je minilo 20 let, odkar nas je zapustila naša sestra in teta DORA OGRIS Vsem, ki se je spominjate in obiskujete njen grob, iskrena hvala. Sestra Francka in nečakinja Vanja z družino ZAHVALA ZASPI, MAMI MOJA, ZASPI! ZAPRI SE V TIHE, GLOBOKE SANJE, KI SI JIH SANJALA VSE SVOJE DNI! VZEMI ME KDAJ ZA TRENUTEK VANJE, KO MI BO NA TEM SVETU HUDO! Ob mnogo prerani in nenadomestljivi izgubi naše ljube mamice, hčerke, sestre in botre MARIJE KOŠIR rojene 7. marca 1957 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od nje, počastili njen spomin, nam izrazili sožalje, darovali za svete maše, nam poklonili denar, sveče in jo zasuli s cvetjem, ki ga je imela tako zelo rada. ŽALUJOČI VSI NJENI Jezersko, Kranj, Visoko 1995 ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, tasta, brata in strica ALOJZA REPNIKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se poklonili njegovemu spominu, mu darovali cvetje in sveče, ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku, pevcem, kolektivu Sava, Društvu upokojencev Šenčur, sosedom in podjetju Navček. Žalujoči žena in otroci ZAHVALA V veliki žalosti sporočamo, da je odšel od nas moj dragi mož, naš oče, dedek in pradedek PAVEL HOMAR Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in izrečena sozalja. Zahvaljujemo se dr. Jerajevi za dolgoletno zdravljenje, osebju kirurškega oddela bolnišnice dr. Petra Držaja. Lepo se zahvaljujemo g. župniku Ivancu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi in za zaigrano Tišino. Zahvaljujemo se sosedom Cirilove ulice in vsem, ki so se v tako velikem številu poslovili od našega očeta. Hvala tudi Pogrebnemu podjetju Kranj. Njegovi: žena in otroci z družinami Kranj, 16. novembra 1995 Policisti svarijo cestarje Kranj, 21. novembra - Včeraj od šestih do osmih zjutraj so policisti zaprli del poledenele ceste na Jesenicah. Je sneg spet presenetil cestarje? V noči s petka na soboto je sneg napovedal začetek zimske sezone tudi na cestah. Kot je dejal inšpektor UNZ Kranj Brane Habjan, so snežinke cestarje očitno spet presenetile; presenečenje bi bilo, če cestarji ne bi bili presenečeni, je dejal. Včeraj zjutraj je bila na območju Jesenic in Kranjske Gore snežna ploha. Sneg se ie "zatolkel" na asfalt, zaradi poledice je bilo več trkov, na srečo se je zvijala samo pločevina. Del magistralne ceste na Jesenicah, od upravne stavbe Železarne do TVD Partizan, ki je bila zaradi poledice preveč nevarna, so policisti med Šesto in osmo uro zjutraj zaprli za promet. Ob 5.45 so ugotovili, da postaja spolzka, o tem so obvestili Cestno podjetje Kranj, njihovi posipalci pa so, kot je dejal Brane Habjan, prišli na Jesenice šele ob osmih. Prometni policisti bodo v letošnji zimi ne glede na ogorčenost voznikov ali vzdrževalcev dosledno zapirali gorenjske ceste, brž ko bodo ugotovili, da je varnost prometa ogrožena. Na včerajšnjo kritiko policistov je direktor Cestnega podjetja Kranj Bogdan Drinovec odgovoril, da je v nedeljo zvečer po spornem jeseniškem odseku začela teči voda, ki je izpuščala iz enega od blokov. Delavci Cestnega podjetja so odsek posuli, prek noči so po njem še dvakrat natresli soli, po klicu policistov so zjutraj posipali že četrtič. Posipi, žal, niso za dolgo zalegli. Direktor Drinovec je dejal, da bo cesta spolzka, dokler vodovod ne bo popravljen. • H, J. NESREČE Prehitevanje se ni izšlo Hrušica - V četrtek, 16. novembra, nekaj minut pred deveto dopoldne je 33-ietni Sead N. z Jesenic s stoenko vozil od Mojstrane proti Jesenicam. Zunaj Hrušice je v daljšem, slabo preglednem ovinku, kjer je sredinska črta sicer prekinjena, na mokri cesti začel prehitevati tovornjak. Tedaj je z audijem 100. nasproti pravilno pripeljal 45-letni Franc T. iz Ormoža. Kljub zaviranju in umikanju sta vozili trčili. Huje ranjena sta bila oba voznika in sopotnik v audiju, 19-letni Robert K. iz Ormoža. Vse tri so zadržali na zdravljenju v jeseniški bolnišnici. Neverjetno je tudi, kako močno je stoenka poškodovala pločevino audija. Avto pristal na ograji Kranj - V petek ob 12.20 je 51-letni Idriz M. iz Kranja z nissanom 18 SX turbo peljal od križišča pri mlekarni proti Hrastju. V bližini stanovanjske hiše Mlekarska 19 je zavil desno s ceste na pločnik, bočno drsel po njem, trčil v travnati nasip in ograjo, kjer ga je dvignilo v zrak, preletel je dovoz k stanovanjski hiši in obstal na ograji. Voznika, ki ni bil pripet, so hudo ranjenega odpeljali v Klinični center, policisti so odredili tudi odvzem krvi za analizo. Domnevno zaradi prevelike hitrosti Emir F. avta ni uspel pravočasno ustaviti, pešca je zadel v nogo in ga zbil po tleh. Odpeljali so ga v zdravstveni dom, od tam pa v jeseniško bolnišnico. Oktobra so prometni policisti odredili odvzem krvi za 33 udeleiencev prometnih nesreč. Analiza je pokazala, da so bili povsem trezni samo trije vozniki, devetim so izmerili do 0,5 grama alkohola na kilogram krvi, osmim od 0,5 do enega grama, desetih od enega do dva in trem od dva do tri grame alkohola. Oktobrski rekorder je imel v krvi 2,14 grama alkohola, bri za njim je voznica z 2,13 grama. Policijska radarja sta oktobra merila hitrost na 293 krajih po Gorenjski. V 191 urah so policisti 1505 voznikov mandatno kaznovali, osemnajst pa so jih predlagali v postopek sodnikom za prekške. Najhitrejšega voznika je radar oktobra ujel pri izvozu avtomobilske ceste pri Brniku, ki je peljal 212 kilometrov na uro, v Lancovem, kjer je hitrost omejena na 50 kilometrov na uro, pa je zasačil voznika, kije imel na števcu 101 kilometer na uro. Na prehodu zbil pešca Kranj - V petek je 26-letni Emir F. z Jesenic z golfom peljal od C. 1. maja na Planini proti pokopališču. V bližini Živilske trgovine je z njegove desne prečkal C. talcev po dobro označenem prehodu 76-letni Jakob M. iz Kranja. KRIMINAL Vžgalo se je seno Moste - V soboto dopoldne, okrog devetih, je gorelo gospodarsko poslopje v Mostah pri Žirovnici. Do požara je prišlo zaradi samovžiga sena. Skoda po nestrokovnih ocenah presega milijon tolarjev. Vlomi v avtomobile Savčanov Kranj - V noči s 14. na 15. november so kriminalisti s kranjske policijske postaje obravnavali serijo vlomov v osebna vozila, parkirana pred tovarno Sava na Škofjeloški cesti. Neznanci so vlomili v devet avtomobilov. Razbili so trikotna stekla in nato zlahka odprli vrata. Iz avtomobilov so ukradli avtoradie (za zdaj sta ugotovljeni znamki sonny in fener), vozniška in prometna dovoljenja, očala in nekatere druge malenkosti. Preiskava še traja. Strel na stopnišču Jesenice - V petek okrog ene popoldne je na stopnišču stolpnice na C. maršala Tita 85 počil strel. Policijska patrulja si je prizorišče natančno ogledala. V Zaradi trka cesta zaprta Podvin - V petek ob 17.10 je hrvaški voznik Saša K. s prikoličarjem zavil na nasprotni pas in trčil s polpriklopni-kom, ki ga je šofiral Milan L. iz Ilirske Bistrice. Voznikoma ni bilo hudega, cesta pa je bila zaradi razsutega tovora do 21.15 zaprta za ves promet, do 23.35 pa je bil odprt en vozni pas. • H. Jelovčan pritličju, kjer so poštni nabiralniki, je zrno poškodovalo omet stene stopnišča, se odbilo na nasprotno steno in obležalo na tleh. Za neznanim strelcem še pozvedujejo. Trojica kradla cigarete in hrano Kranj - Novembra je bilo več vlomov v trgovine, kioske in prodajne brunarice v Kranju in okolici. Neznanci so kradli predvsem cigarete in hrano. Kriminalisti so prijeli tri mlade osumljence, in sicer S. N. iz Kranja, N. C. z Jesenic ter M. T. z Bleda, stare od osemnajst do dvajset let. Ovadili so jih osmih vlomnih tatvin. • H. J. Lični postajni hišici v Britofu Neprevidni voznik ie februarja letos "razsul" postajno hišico v Britofu. V krajevni skupnosti so zanjo dobili 370.000 tolarjev odškodnine od zavarovalnice Triglav, dodali 50 tisočakov iz krajevne blagajne, 1,8 milijona tolarjev v denarju, materialu in delu pa nabrali med krajani, zlasti obrtniki. 2,2 milijona tolarjev sta namreč stali dve novi postajni hišici. Obe sta na desni strani ceste, gledano v smeri proti Kranju; prva nekoliko "pod" semaforiziranim križiščem v Britofu, druga pa malce "nad" Arvajem. Vseh, ki so sodelovali pri postavitvi, je bilo 28, v krajevni skupnosti se jim za prispevke najtopleje zahvaljujejo. Postajni hišici sta gotovo med najličnejšimi v mestni občini. Glede na to, da v občini načrtujejo poenotenje postajališč, bi bili britofljanski lahko za vzor vsem drugim. • H. J., foto: T. Doki NAŠE PFEf*TAVA»CC ZA MI$S SVtTA VSAKo tete 7BKM*>3£*» V Ot/MPOSKEM Sl«XU. Wtfi?0 SE HtAviLA' VAŽAto tt! Sodelovati *e zamoati. Likozarjeva ulica obnovljena Počasi gre h koncu "Jtfer ulic*5' obnova priključnih ul>c , d^, C. Staneta Žagarja v Kraj ^ y Pločniki v LUtozarjevi ^ ttlie (na posnetku) čakajo sau^ «&e| na fini asfalt. Preden ga bjJ položili, si bodo morda f l«ja, zeljevi, pri katerih se pl°^ Si\ na enem koncu neha i" . drugem spet nadaljuje, P p"--mislili in mestni občini P^ |jg dali kos svoje zemlje '. dobro pešcev, ki morajo & Tk njihovo posest obiti po c<* *\ • H. J., foto: T. Doki Policija za otroke Poučna igrica Devet in dva Slovenska policija želi k varnemu življenju in delu v Sloveniji prispevati tudi z novimi oblikami zbliževanja z ljudmi. Posebno skrb pa namenjajo zaščiti otrok in mladoletnikov in prav najmlajšim je namenjen preventivni projekt "Policija za otroke". S projektom bi jih radi naučili, kako naj varno živijo ter kdaj in kako naj pri policistih poiščejo pomoč. Projekt je bil premierno uprizorjen 4. oktobra v Logatcu, dosedaj pa je obiskal že kar nekaj krajev po Sloveniji. Ustavil se je tudi na Gorenjskem, in sicer v Škofji Loki. Ker se želi policija približati otrokom v mali šoli ter prvošolčk-om in drugošolčkom, je sam projekt sestavljen iz lutkovne igrice "Devet in dva", ki jo je napisala Svetlana Makarovič. Igrica poteka v dveh delih. V prvem delu nastopajo samo lutke, v drugem delu pa otroci vzpostavijo neposreden stik s policisti. Igrica prinaša otro- Take zapestnice si pustijo nadeti le otroci. kom nekatera varnostna in vedenjska sporočila, kot so obnašanje otrok do vrstnikov, predstavitev vloge policista, iskanje policijske pomoči in učenje klicne številke 92. Otroci iz vrtca Najdihojca v Podlubniku so bili najbolj navdušeni nad policijskimi vozili in zato so jih njihovi prijatelji policisti z veseljem ml popeljali na kratek P^ljJbve Škofji Loki s pravim tfj^ftu, kim avtomobilom. NJ™ pozornost pa je priteK štirinožni policist Moriš- M j ušesa so imeli na »jjff^i, odprte, ko jim je ^1 ovčar pokazal kako lil alf064/ 223 - 444 M tudi osebno v malooglasni sluibi Gorenjskega K Zoisova l, Kranj/. Najlepša hvala za Vaše zaupanj** Za Glasov izlet prvo decembrsko soboto v Pri** Gostišče Jeruzalem, prijav ne sprejemamo več! 91.3 FH STEREO POROČILA • GORENJSKA DANES