782 Snežinke Vinko Moderndorfer SNEŽINKE prva • URE JADRNO tečejo mimo okna Še sneg bi lahko povabila v sobo Še sneg skupaj s tiktakanjem draga • POLJUBI ME z rokami S krpami tkiva 783 Snežinke S kožo prijateljico najino Poljubi me na mah travo ali jablano Poljubi me (žena) kot sneg pokrajino tretja • Pojdi v meso dobri mraz Dobri mraz v meso kot kristal soli četrta • BELO KOT sneg Jadrno kot jadro Tiho najino oko Belo v kosih v kamnih gladko peta • SI OD samote od tvojih neštetih imen Si od nenadne beline Kože Telesa Sluznice Zemljevid ljubezni si Od vsega spočita Pripravljena na setev r: zadnja NAJINA prst se pokriva 784 Vinko Moderndorfer se pokriva s prsti Najina plodna prst s snegom KAMENA Vsepovsod nebo MOLITEV čez goro in vodo Vsepovsod voda preko glave pa do groba Vsepovsod kamen iz žile v žilo amen TIHA Vzemi me LJUBEZENSKA kot naročje PESEM Zvok prstov O NJUNI VODI Odpiranje vrat dobro Vzemi me na svoj korak Na isto pot Besedo Molk slabo Vzemi me do gladine rjuh Svežine kože Do dotika jezika dobro 785 Snežinke STIKAM SE Stikam se z globino tračnic z mirovanjem neba šumom listja stikam se s tabo stikom tvojih nog rok obraza Daleč me je prignala ta moja neugnana ljubezen Ne vem če se bom še kdaj lahko vrnil v svoje naročje V TRAVI DE2 Crkovano nebo od dežja (narahlo) barve mož rož in peska Trava za dihanje Tiho dihanje v travi Upogibanje laktov — mešičkov cvetov potem trava ki se upogne in je upognjena Bodi mi blizu kot bližina Presketanje krvi sokov vonjev slabo Bodi ti jaz daleč in blizu Znanec in sovražnik Tiho Tiho stikanje besed dobro 786 Vinko Moderndorfer Pritisk nanjo sladek sladkoben sklenjen pritisk nanjo Potem dež — utrujen preneha za danes ' Roka (njena moja) odide Trava sama od sebe zadiha Nič ne ostane na njej Samo trava travnata • ODTRGAJ GA iz vratu Razlij mu oko Bodi kot prej Mehka Čisto nič od matere Postrgana notranjost Dišeča od dojk Po mleku Odtrgaj ga Njo Njega Strdek naju v maju Stopicljanje po tvojem rožnem soncu Rahla Vzhajajoča Od skalpelov ranjena GLASBA Ona — oljna svetloba LJUBLJENJ v rokah vonj trave kamnov beline snega ONA — pokrivanje sandalovina dihanja — neka odprta knjiga dež in deževje Samota — znotraj stegen belo meso osamelcev težke ikre potu Od daleč moje črke — na njej kri od krizantem sokov blizu dihanja Snežinke Ona — on kockast prt za njuno (najino) nujnost — otrok od oddaljenosti misel na smrt Popolna skoraj popolna Tišina KADAR kdo umre ostanejo oči odprte Kadar kdo umre se listje pod korakom zgane Kadar kdo umre stvari dobijo nove podobe Kadar kdo umre roka pot med kamni najde kakor voda MRTVO Kamen se ustavi kolo odvrti in skala ob skalo udari Na oknu cvetica odcvete in dan se pokrije z nočjo Deklica poljube razplete čez goro in čez vodo Mrtva gaz stopinje odšteva Hiša čaka odpiranja vrat Vse kar se živo prebuja zdaj je šlo mrtvo spat 787