Listek. 635 druge jednake vrste. — Razdeljena je v tri dele, in sicer: v Štajersko, Koroško in Kranjsko. Knjižica popisuje za Savinjske plauirte važno savinjsko, kamniško in Rudolfovo železnico ter prav pregledno razvršča posamezne ture po važnih mestih, trgih in vaseh, odkoder je najpripravnejši pot na posamezne gore. Taki kraji so Celje, Slovenji Gradec, Vransko, Braslovče, Mozirje, Gorenji Grad, Ljubno, Luče, Solčava, Logarjeva dolina, Okrešelj, Železna Kaplja, Bela, JeV.ero, Črna, Kamnik, Bistriška dolina in Kranj. Dalje nahajamo v knjižici cenovnik za vodnike, poštne zveze in dobre gostilne. Popis posameznih tur je sicer kratek, toda jasen in stvaren. Knjižica povsod opozarja na prirodne krasote in posebne znamenitosti, tako na slovečo Logarjevo dolino, jedno najlepših dolin, kateri ne najdeš vrstnice. Francoski geolog Ami Bone- jo imenuje jedno najlepših dolin sploh, kateri podobno najdemo samo še v Pirenejih. — Kot dodatek ima knjižica kratek kažipot na Veliki Snežnik (1796 m) na Notranjskem; sestavil ga je g. Henrik Scholl-mayer. Priloženi načrt Savinjskih planin z zaznamenovanimi poti »Slov. plan. društva« nam prav pregledno in jasno predstavlja različne ture po Savinjskih planinah in rabi zlasti turistom v ložje zavedanje, kadar sestavljajo načrt za potovanje po teh krajih. Sicer nahajamo v knjižici nekaj pomot, a te nikakor ne kratijo knjižici velike vrednosti, katero ima ne samo za turiste, ampak tudi za širše občinstvo. Tako čitaj na strani 80., 12. vrsta spodi »desni« (m. »levi«), 10. vrsta spodi »levi« (m. »desni«) in 9. vrsta spodi »Katzeu-stein« (m. Katzen\ na str. 3. pa čitaj v »Skalah« (m. Skalili). Kdor hoče natančneje spoznavati prekrasne Savinjske planine, sezi po tej knjižici, katera ima obilico zanim-ljivostij in podrobnostij, ki olajšujejo potovanje po teh divnih krajih. Kujižico je prav lično natisnil Drag. Hribar v Celji. Sedem lepo izdelanih slik nam kaže Mozirje, Ljubno, Iglo, Logarjevo dolino z Ojstrico, sklep Logarjeve doline, Ojstrico od Robana v Robanovem kotu in c. kr. smodnišnico pri Kamniku. Knjižica se dobiva pri gg. J. Sokliči Pod trančo in Lj. Wolflingu v Spitalskih ulicah. n. Nove muzikalije. »Glasbena Matica« v Ljubljaui je razposlala svojim društve-nikom dva nova zvezka muzikalij. V prvem je sedem moških zborov, uglasbil P. Hugolin Sattner, v drugem pa je natisnjen Foersterjev mešani zbor »Ljubica«, ki se je že neko-likokrat kar najuspešnejše pel pri velikih koncertih »Glasbene Matice«. Vsem zborom so dodani tudi posamezni glasovi. Cena Sattnerjevim skladbam I gld. 20 kr., Foer-sterjevi »Ljubici« 80 kr. ; posamezni glasovi po 10 kr. Nova šolska knjiga. Kakor čujemo, bode v Bambergovi tiskarni skoro natisnjena slovenska izdaja znane Maverjeve nemške zgodovine starega veka, bogato okrašena z ilustracijami. Priredil jo je za slovenske srednje šole g. prof. A. Kaspret. Slovensko gledališče. ,,Dramatično društvo" v Ljubljani je razglasilo repertoar slovenskega gledališča za bodočo sezono. Kar se dostaje drame, uprizore- se izvirne igre. dalje igre slovanskega repertoarja, tako ,Jan Vyrava", „Noč na Karlstinu", ,,Dijogen v sodu", ,,Klub samcev" in ,,Graničar". Pripravljene so tudi drame ,,Trgovec beneški", „Galeotto", .,Fromont ml. in Risler st." ,.Ludvik XI.", ,,Daniševi", ,,Adrienne Lecou-vreur", igrokaza ,,Svetokriški podobar", ,,Moj Mirko", veseloigre ,,Dobri prijatelj'', ,,Go-spod svetnik", ,.Velikomeški zrak", ,Ječa", „0 ti možje"", „Knjižničar", burka ,,Možitev na poskušnjo", opereta ,,Mamselle Nitouche" i. t. d. Dalje se na novo uprizori več veselih iger, burk in operet starega repertoarja, med drugimi prenovljeni ,,Gorenjski slavček",,,Pogumne Gorenjke" i. t. d. Vodstvo drame bode v izkušenih rokah društvenih režiserjev gospodov Dragotina Freudenreicha in Rudolfa Tnemanna. Anngaževaue so nadalje gospe, oziroma gospodičine: Jelena Aničeva, Danilova, Gizela in Matilda JVigrinova, Polakova, Slavčeva in dr., potem gospodje Josip Anic', Danilo, Drag. Freudenreich, Rud. Inemann, Lovšin, Perdan, Verovšgk in dr., in vrhu tega se je spopolnilo osebje z naj- 636 Listek. boljšimi gojenci dramatske šole. — ,,Dramatično društvo" bode tudi v tej sezoni od-kazalo odlično mesto operi, in to zlasti slovanski. Razven oper lanskega repertoarja se bodo pele: V. Parme izvirna opera v treh dejanjih ,,Urh grof Celjski", dalje Smetanova opera ,,Poljub", poljska opera ,.Halka", Mozartova ,,Čarobna piščal", ,,Trova-tore", ,,Marija Rohanska", „Marta", ,,Car in tesar", ,,Lahko noč, gospod Pantalon", ,,Vilarsovi dragonci" (Puščavnikov zvonček). Vodstvo opere sta prevzela gosp. prof. Gerbic in operni pevec in režiser gosp. fos. Nolli. Izmed angaževanega osebja imenujemo prvo dramatsko pevko gospodičino Leščinsko, koloraturno pevko gospo Lidunko Inemannovo, altistko gospodičino Heleno Towarnicko pl. Sasovo, gospo Aničevo, dalje gosp. JVigrinovo, Polakovo in Aleksandrino Totvarnicko pl, Sasovo, prvega teuorista g. Beneša, briškega tenorista g. Pavška, prvega basista g. Vašička in drugega basista g. Perdana i. t. d. Drobtinica o Reichenburgu. Gosp. Ivan Lapajne omeuja v svojem najnovejšem delu ,,Krško in Krčani" (str. 78.) nagrobno ploščo v vikarijatni cerkvi v Krškem, ki pripoveduje o nekem Andreji Koprivi, da je bil leta 1640. pokopan v Krškem. „Sorodniki tega Koprive", pravi pisatelj dalje, ,,so imeli v tistih časih Rajhenburško graščino in posestva v Krškem, bili so doma s Furlanskega, kjer so v starih časih tudi slovenski plemenitniki in veleposestniki posestva imeli. Na Furlanskem so imeli tudi posestva predniki sedanjega nemškega kancelarja Caprivi. Ali ni torej to ime isto kakor Kopriva ?" — Stvar me je kot Reichenburžana zanimala, in premišljuje- o nji, spomnim se, da sem nekaj čital o rodu Caprivi v Meyerjevem Lexikonu. Tn najdemo v 18 knjigi 4. izdaje na str. 151. pod zaglavjem : ,,Caprivi de Caprara de Montecuculi" to-le: „Die Familie Caprivi stammt nicht aus Italien, wie der Name, namentlich der Beiname Caprara de Montecucoli, andeutet 5 wahrscheinlich dagegen, wenn auch nicht urkundlich zu erweisen, ist die Abstammung von dem Friaulschen Geschlechte Capriva. Die nach-vveisbare Stammreihe des Geschlechtes beginnt mit einem Andreas Kopriva, dessen Sohne Andreas und Johann Franz Kopriva 1653 in den ritterma-;sigen Adelstand des Reiches mit dem Beinamen ,,von Reichsberg und Nesselthal" und 1666 in den Freiherrenstand erhoben wurden. Der Sohn des Andreas Kopriva, der die Herrscliaft Reichenberg bei Cilli in Steiermark besafi, Kari Leopold, Freiherr Kopriva von Reichenberg und Nesselthal, erwarb Lanthe in Schlesien, trat in russische Kriegsdienste und fiel 1709. Sein Sohn Julius Leopold (1695 bis 1768), nach seiner Mutter lutherisch erzogen, nannte sich von Caprivi mit dem Beinamen Caprara de Montecuculi, welcher auf einer Fami-lientradition von der Abstammung von jenem Geschlecht beruhte; seiue drei Sohne traten in den preuBischen Militardienst. Einer derselben war Christian Friedrich von Caprivi, der 1821 als Oberst a. D. starb. Sein alterer Sohn fiel 30. Marž 1814 als Lieutenant im 1. Garderegiment vor Pariš, der jiingere, Julius Eduard von Caprivi, starb als Obertribunalsrat, Mitglied des Herrenhauses und Kronsyndicus 25. December 1865 ; dessen altester Sohn ist der jetzige Reichskanzler, der unvermahlt ist und dem Fiirsten Bismarck etwas ahnlich sieht; eiu jiingerer Bruder ist Infanterieoberst " — Kaj izvajamo iz tega? Oni Andrej Kopriva, ki ga omenja g. Lapajne (f 1640.), je oče Andreja in Ivana Franca Koprive, ki sta bila leta 1653. povzdignjena v viteški in leta 1666. v baronski stan. Baron Andrej Kopriva je bil posestnik Reichenburgu, ali kakor je v Meverji, ,,Reichenberg", katero ime mora biti identiško z denašnjim Reichenbz