Trinkov koledar 1980
Odgovorni
TRINKOV
KOLEDAR
Za prestopno leto
1980
SAMOZALOŽBA
LETO 1980
je prestopno leto. Ima 366 dni, začne se s torkom in konča s sredo. Cerkveno leto začenjamo s prvo adventno nedeljo 30. novembra 1979. Civilno pa na Novo leto 1. januarja 1980.
LETNI CASI
Začetek pomladi: 20 marca ob 12. uri in 10 minut. Sonce stopi v znamenje ovna (pomladansko enakonočje).
Začetek poletja: 21. junija ob 6. uri in 47 minut. Sonce stopi v znamenje raka na povratniku.
Začetek jeseni: 22. septembra ob 22. uri in 9 minut. Sonce stopi v znamenje tehtnice (jesensko enakonočje).
Začetek zime: 21. decembra ob 17. uri in 56 minut. Sonce stopi v znamenje kozoroga na povratniku.
SONČEVA MRKA
V letu 1980 ne bo nobenega Luninega mrka, imeli pa bomo dva Sončeva mrka.
1. Popoln Sončev mrk bo 16. februarja. Začetek mrka bo zjutraj ob 7. uri in 15 minut, višek bo dosegel ob 9. uri in 59 minut, končal se bo ob 12. uri in 31 minut. Viden bo od srednjega in južnega Atlantika po vsej Afriki, Arabiji, Indiji in južni Aziji do Sibirije, Kitajske, nad Sundskimi otoki in deloma še na Filipinih. Jasno je, da po opisani vidnosti pri nas mrk ne bo viden.
2. Kolobarast Sončev mrk bo 10. avgusta 1980. Začetek mrka bo popoldne ob 17. uri in 14 minut, višek bo dosegel ob 20. uri in 16 minut, končal se bo ob 23. uri in 9 minut. Viden bo nad vsem zahodnim Pacifikom, na jugu ZDA, nad Mehiko, kakor tudi nad Srednjo in Južno Ameriko. Po opisu njegove vidnosti mrk pri nas ne bo viden.
Po sklepu cerkvenega zbora v Niceji leta 325 naj se velika noč vsako leto obhaja prvo nedeljo po prvi pomladanski luni. To je lahko v času od 22. marca do 25. aprila. Mnogi drugi prazniki se ravnajo po veliki noči in so zato premakljivi.
V letu 1980 bodo premakljivi prazniki:
Pepelnica ■ 20. februarja
Velika noč - 6. aprila
Križev teden - 12., 13. in 14. maja
Gospodov vnebohod - 15. maja
Binkošti - 25. maja
Sveta Trojica - 1. junija
Sveto Rešnje Telo - 5. junija
Jezusovo Srce - 13. junija
Marijino Srce - 14. junija
Angelska nedelja - 7. septembra
Rožnovenska nedelja - 5. oktobra
Misijonska nedelja - 19. oktobra
Zegnanska nedelja - 26. oktobra
Zahvalna nedelja - 2. novembra
Praznik Kristusa Vladarja - 23. novembra
1. adventna nedelja - 30. novembra
DRŽAVNI PRAZNIKI
Dan vstaje - 25. aprila Praznik dela - 1. maja Proglasitev republike - 2. junija Dan zmage - 4. novembra
1	r	Novo leto - Marija Mati božja
2	s	Bazilij Vel.; Gregor Nacij.
3	c	Genovefa, dev.; Anter, muč.
4	p	Angela Folinjska; Hermes, muč.
5	s	Milena; Simeon, pušč.
6	N	Sv. Trije kralji - Razgl. Gosp.
7	P	Rajmund, red.; Lucijan, muč.
8	T	Severin, opat; Erhard, škof
9	S	Hadrijan, opat; Aleksija
10	C	Viljem, škof; Aldo, pušč.
11	p	Pavlin Oglejski, patriarh
12	s	Alfred, opat; Tatjana, muč.
13	N	.Tez.usov krst - Hilarij, škof
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
P	Feliks (Srečko); Odon, red.
T	Pavel, pušč.; Maver, opat
S	Marcel, papež; Ticijan, škof
Č	Anton, pušč.; Marijan, diakon	®
P	Marjeta Ogrska; Priska, muč.
S	Makarij, opat; Germanik, muč.
NT	2. nav. - Fabijan in Boštjan
P	Neža (Agnes, Janja), dev. muč.
T	Vincenc (Vinko), muč.
S	Emerencijana, muč.; Ildefonz, šk.
Č	Frančišek Šaleški, škof	$
P	Spreobrnitev apostola Pavla
S	Timotej in Tit, škofa; Robert
N	3. nav. - Angela Merici, dev.
P	Tomaž Akvinski, cerkv. uč.
T	Valerij, škof; Akvilin
S	Martina, dev.; Hijacinta M.
Č	Janez Boško, vzgojitelj
1	P	Brigita Irska, dev.; Pionij, muč. v)
2	S	Svečnica - Jezusovo darovanje
3	N	4. nav. - Blaž, škof, muč.
4	P	Andrej Corsini, škof
5	T	Agata, dev. in muč.; Albuin, škof
6	S	Pavel Miki in tov. mučenci
7	C	Rihard, kralj; Egidij
8	P	Hieronim Emiliani
9	S	Apolonija, dev. in muč.; Rinaldo €
10	N	5. nav. - Sholastika, dev.
11	P	Lurška Mati božja
12	T	Evlalija, muč.; Benedikt, opat
13	S	Katarina de Ricci, redovnica
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
Č	Valentin (Zdravko), muč.
P	Favstin, muč.; Georgija, dev.
S	Julijana, muč.; Onezim, škof
N	6. nav. - Sedem ustanov, servitov
P	Simeon Jeruzalemski, škof
T	Konrad iz Piacenze, spok. - Pust
S	Pepelnica - Silvan, muč.
Č	Peter Damiani, cerkv. uč.; Irena
P	Sedež apostola Petra
S	Polikarp, škof in muč.	&
N	1. postna - Matija, apostol
P	Feliks (Srečko); Valburga, dev.
T	Marjeta, red.; Porfirij, škof
S	Gabrijel Žalostne Matere božje
Č	Roman, opat; H ilari j, škof
P	Ozvald, škof; prestopni dan
1	S	K v a t r e - Albin, škof
2	N	2. postna - Neža Praška, dev.
3	P	Kunigunda, cesarica; Marin, muč.
4	T	Kazimir, kraljevič; Arkadij, škof
5	S	Teofil; Olivija, muč.
6	C	Fridolin (Miroslav), opat
7	P	Perpetua in Felicita, muč.
8	S	Janez od Boga, red. ustanov.
9	N	3. postna - Frančiška Rimska
10	P	Makarij, škof; 40 mučencev
11	T	Sofronij, škof; Evlogij, muč.
12	S	Gregor Veliki; Doroteja, muč.
13	C	Kristina, dev. muč.; Teodora, muč.
14	P	Matilda; Fiorentina, opatinja
15	S	Klemen M. Dvoržak, spozn.
16	N	4. postna - Hilarij in Tacijan ®
17	P	Patricij, škof; Jedert (Jerica)
18	T	Ciril Jeruzalemski, c. uč.
19	S	Jožef, Jezusov rednik
20	C	Klavdija in tov. muč.
21	P	Nikolaj iz Fliie, pušč.
22	S	Lea, spok.; Katarina Genovska
23	N	5. postna - Viktorijan in tov. D
24	P	Dionizij, muč.; Katarina Švedska
25	T	Gospodovo oznanjenje; Dizma
26	S	Evgenija, muč.; Emanuel, muč.
27	C	Rupert, škof; Lidija, muč.
28	P	Sikst III., papež; Bojan, muč.
29	S	Rudolf, škof; Bertold, red.
30	N	Cvetna - Oljčnica
31	P	Modest, škof; Gvido, opat i)
1	T	Hugo, škof; Venancij, muč.
2	S	Frančišek Paol.; Teodozija, muč.
3	C	Veliki četrtek - Rihard, škof
4	P	Veliki petek - Izidor, škof
5	S	Velika sobota - Vincenc Ferreri, d.
6	N	Velika noč - Gospodovo vstajenje
7	P	Velikonočni ponedeljek
8	T	Albert, škof; Valter, opat
9	S	Marija Kleopova; Valtruda, red.
10	C	Ezekijel, prerok; Apolonij, muč.
11	P	Stanislav, škof; Gemma Galgani
12	S	Lazar Tržaški, muč.; Zenon, škof
13	N	2. velikon. - Bela; Hermenegild
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
P	Valerijan in tov. muč.	
T	Anastazija, muč.; Peter Gonz.	
S	Bernarda Lurška, dev.	
C	Rudolf, muč.; Fortunat, muč.	
p	Apolonij, muč.; Elevterij, muč.	
s	Leon IX., papež; Ema, red.	
N	3. velikon. - Flavij, škof	
P	Anzelm, škof; Konrad, red.	
T	Leonid, muč.; Agapit, papež	1»
S	Jurij, muč.; Vojteh, škof	
C	Fidel Sigm., muč.; Honorij, škof	
P	Marko, ev. - Državni praznik	
S	Mati dobrega sveta; Pashazij,	op.
N	4. velikon. - Hozana, dev.	
P	Vital (Živko); Peter Chanel, m	uč.
T	Katarina Sienska, c. uč.; Peter	V.
S	Jožef Cottolengo; Pij V., p.	©
J	0
	
*>	WÈ
1	c
2	p
3	s
4	N
5	P
6	T
7	S
8	C
9	P
10	S
11	N
12	P
13	T
Jožef Delavec - Praznik dela
Atanazij, škof; Boris, kralj Filip in Jakob, ap.
5.	velikon. - Florijan, muč.
Gotard, škof; Angel, muč.
Marija Srednica milosti; Dominik
Gizela, opatinja; Flavij, muč. Viktor Milanski, muč.; Željko Pahomij, opat; Beat, pušč. Antonin, škof; Gordijan, muč.
6.	velikon. - Sigismund, kralj Prošnji dan; Leopold Mandič Prošnji dan; Servaci j, škof
€
14	S	Prošnji dan; Matija, ap. •
15	C	Gospodov vnebohod
16	P	Janez Nepomuk, muč.; Andrej B.
17	S	Jošt, opat; Bruno, škof
18	N	7. velikon. - Klavdija, muč.
19	P	Peter Celestin, papež; Teofil
20	T	Bernardin Sienski, duh.
21	S	Krispin, red.; Valens, škof $
22	C	Renata, spok.; Marjeta (Rita)
23	P	Janez de Rossi, duh.
24	S	Marija Pomočnica; Socerb, muč.
25	N	Binkošti - Prihod Sv. Duha
26	P	Marija Mati Cerkve; Filip Neri
27	T	Avguštin Cant., škof; Julij, muč.
28	S	Bernard, duh.; German, škof
29	C	Maksim, škof; Teodozija, dev. 'd
30	p	Tvana Orleanska, dev.; Ferdinand
31	s	Kvatre - Obiskanje Dev. Marije
1	N	Sv. Trojica - Justin, muč.
2	P	Marcelin in Peter, muč.; Erazem
3	T	Karel Lwanga in tov. muč.
4	S	Frančišek Caracciolo; Kvirin šf.
5	C	Sv. Rešnje Telo in Kri
6	p	Norbert, škof; Bertrand
7	s	Robert, opat; Vilibald
8	N	10. nav. - Medard, škof
9	P	Efrem; Primož in Felicijan, muč.
10	T	Janez Dominici, škof; Bogumil
11	S	Barnaba, ap.; Feliks, muč.
12	C	Adelajda (Adela), dev.; ®
13	P	Srce Jezusovo; Anton Padovanski
14	S	Marijino Srce; Valerij in Rufin
15	N	11. nav. - Vid, mučenec
16	P	Gvido Kortonski; Beno, škof
17	T	Gregor Barbarigo, škof; Adolf, šk.
18	S	Marko in Marcelijan, muč.
19	C	Gervazij in Protazij, muč.
20	P	Silverij, papež; Fiorentina D
21	S	Alojzij Gonzaga (Vekoslav)
22	N	12. nav. - Ahac, mučenec
23	P	Agripina, muč.; Jožef Cafasso, duh.
24	T	Rojstvo Janeza Krstnika
25	S	Viljem (Vilko), opat
26	C	Vigilij, škof; Pelagij, muč.
27	P	Hema Krška; Ciril Aleks., škof
28	S	Irenej, škof; Marcela, muč. D
29	N	Peter in Pavel, apostola
30	P	Prvi mučenci rimske Cerkve
1	T	Estera, svetopisemska žena
2	S	Oton, škof; Vital (Živko), muč.
3	Č	Tomaž, apostol; Heliodor, škof
4	P	UIdarik (Urh), škof; Elizabeta P.
5	S	Ciril in Metod, slov. apostola €
6	N	14. nav. - Marija Goretti, muč.
7	P	Vilibald, škof; Izaija, prerok
8	T	Evgen, papež; Prokop, muč.
9	S	Veronika Giuliani, zavetn. fotogr.
10	C	Amalija (Ljuba), red.; Viktorija
11	P	Benedikt, opat; Olga Kijevska
12	S	Mohor in Fortunat, muč. ®
13	N	15. nav. - Henrik, kralj
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
P	Kamil de Lellis, duh.
T	Bonaventura, škof; Vladimir
S	Karmelska Mati božja
Č	Aleš (Aleksej), spok.; Marcelina
P	Friderik (Miroslav), škof., muč.
S	Aurea (Zlatka), dev.
N	16. nav. - Marjeta, dev., muč. i
P	Danijel (Danilo), prerok
T	Marija Magdalena (Majda)
S	Brigita Švedska; Apolinarij, škof
Č	Kristina, dev., muč.; Boris, muč.
P	Jakob starejši, apostol; Krištof
S	Joahim in Ana, starši Dev. Marije
N	17. nav. - Gorazd,	©
P	Viktor (Zmago); Nazarij in Celzij
T	Marta iz Betanije
S	Peter Krizolog, c. uč.
C	Ignacij Lojolski, ustanov, jezuitov
1	P	Alfonz Liguori, c. uč.	
2	S	Evzebij; Porcijunkula	
3	N	18. nav. - Lidija	e
4	P	Janez Vianney, arški župnik	
5	T	Marija Snežna; Ožbalt, kralj	
6	S	Jezusova spremenitev	
7	C	Kajetan, duh.; Sikst, papež	
8	P	Dominik (Nedeljko), red. ust.	
9	S	Roman, muč.; Peter Faber	
10	N	19. nav. - Lovrenc, muč.	®
11	P	Klara (Jasna), dev.	
12	T	Inocenc XI., papež; Hilarija,	dev.
13	S	Poncijan in Hipolit, muč.	
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
Č	Maksimilijan Kolbe, muč.
P Marijino vnebovzetje - Tarcizij
S	Rok, spok.; Štefan Ogrski
N	20. nav. - Hijacint
P	Agapit, muč.; Helena, ces.	$
T	Janez Eudes, red. ustanov.
S	Bernard, opat; Samuel, prerok
Č	Pij X., papež
P	Devica Marija, Kraljica
S	Roza iz Lime, dev.
N	21. nav. - Jernej, apostol
P	Jožef Kalasanc; Ludvik, kralj
T	Rufin, škof; Zefirin	©
S	Monika, mati sv. Avguština
Č	Avguštin, škof, c. uč.
P	Mučeništvo Janeza Krstnika
S	Feliks (Srečko); Gavdencij
N	22. nav. - Rajmund (Rajko)
1	P	Egidij (Tilh), opat
2	T	Maksima, muč.; Kastor, škof
3	S	Gregor Veliki, papež
4	C	Rozalija (Zalka), dev.; Ida
5	P	Lovrenc Giustiniani, škof
6	S	Petronij, škof; Makarij
7	N	23. nav. - Angelska
8	P	Rojstvo Device Marije
9	T	Peter Klaver, red.
10	S	Nikolaj Tolentinski; Otokar
11	C	Prot in Hijacint, muč.
12	p	Marijino ime; Tacijan, muč.
13	s	Janez Zlatousti, škof; Mavril
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
N	Povišanje sv. Križa - Notburga
P	Žalostna Mati božja (Dolores)
T Kornelij, papež; Ljudmila S	Robert Bellarmino, škof	è
Č Jožef Kupertinski; Irena P	Januarij (Gennaro), škof, muč.
S	Kvatre; Suzana, muč.
N	25. nav. - Matej, ap. in ev.
P Tomaž Villanovski; Mavricij T Lin, papež; Paterni], škof S	Pacifik, red.; Gerard, škof	5)
Č	Avrelija (Zlatka), dev.
P Kozma in Damijan, muč.
S	Vincenc Pavelski, duh.
N	26. nav. - Venčeslav, muč.
P Mihael, Gabrijel in Rafael T Hieronim, c. uč.
1	S	Terezija Deteta Jezusa
2	C	Angeli varuhi; Legerij, škof
3	P	Kandid (Žarko), muč.
4	S	Frančišek Asiški, red. ust.
5	N	27. nav. - Rožnovenska
6	P	Bruno, opat; Renato, škof
7	T	Rožnovenska Mati božja
8	S	Demetrij, muč.; Pelagija
9	C	Dioniz in tov., muč.
10	P	Frančišek Borgia, redovnik
11	S	Emilijan (Milan, Milko), škof
12	N	28. nav. - Maksimilijan, škof
13	P	Edvard, kralj; Koloman, muč
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
T	Kalist, papež; Gavdencij, škof	
S	Terezija Velika, c. uč.	
C	Hedvika (Jadviga); Marjeta Al.	
P	Ignacij Antiohijski, šk., muč.	
S	Luka, evangelist	
N	29. nav. - Misijonska	
P	Irena (Miroslava); Vendelin	
T	Uršula, dev., muč.; Hilarion	
S	Marija Saloma; Donat, škof	
C	Janez Kapistran; Severin, šk.	■d
P	Feliks (Srečko); Anton Glaret	
S	Krispin, muč.; Krizant in Darija	
N	30. nav. - Žegnanjska	
P	Frumencij, škof; Sabina, dev.	
T	Simon in Juda Tadej, apostola	
S	Narcis, škof; Ermelinda, dev.	
C	Alfonz Rodriguez, red.	€
P	Volbenk, škof; Kvintin, muč.	
1	S	Vsi sveti
2	N	Spomin vernih duš
3	P	Just, tržaški zavetnik
4	T	Karel Boromejski, škof
5	S	Zaharija in Elizabeta
6	C	Lenart, opat; Sever, škof
7	P	Engelbert, škof; Ernest, opat ®
8	S	Bogomir (Mirko), škof; Deodat
9	N	32. nav. - Zahvalna
10	P	Leon Veliki, papež
11	T	Martin iz Toursa, škof
12	S	Jozafat, muč.
13	C	Stanislav Kostka, spozn.
14	P	Nikolaj Tavelič, muč.
15	S	Leopold, sp.; Albert Veliki $
16	N	33. nav. - Otmar, opat
17	P	Elizabeta Ogrska, red.
18	T	Posv. bazilik sv. Petra in Pavla
19	S	Faust, mučenec
20	C	Edmund, kralj; Feliks Valois
21	P	Darovanje Device Marije
22	S	Cecilija, dev., muč. '2
23	N	Kristus Kralj Vesoljstva
24	P	Krizogon; Flora, muč.
25	T	Katarina Aleksandrijska, muč.
26	S	Leonard Portomavriški
27	C	Virgil, škof; Valerijan
28	P	Gregor, papež; Eberhard
29	S	Saturnin, škof in muč. 6
30	N	1. adv. - Andrej apostol
1	P	Natalija (Božena); Eligij, škof
2	T	Bibijana, muč.; Blanka, spok.
3	S	Frančišek Ksaverij, duh.
4	C	Barbara, muč.; Janez Damaščan
5	P	Saba, opat; Krispina, muč.
6	S	Nikolaj (Miklavž), škof
7	N	2. adv. - Ambrož, c. uč.
8	P	Brezmadežno spočetje D. M.
9	T	Valerija, muč.; Abel, očak
10	S	Loretska Mati božja
11	C	Damaz, papež; Danijel, pušč.
12	P	Ivana Šantalska, dev.
13	S	Lucija, dev., muč.; Otilija
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
N	3. adv. - Spiridijon (Dušan)
P	Kristina (Krista), dev.
T	Albina, dev., muč.
S	Lazar iz Betanije
C	Gracijan, škof
P	Urban, papež; Tea, muč.
S	Kvatre - Evgenij in Makarij
N	4. adv. - Peter Kanizij
P	Demetrij (Mitja), muč.
T	Janez Kancij, c. uč.
S	Sveti večer - Adam in Eva
Č	Božič - Gospodovo rojstvo
P	Štefan, prvi mučenec
S	Janez Evangelist, apostol
N Sv. Družina - Nedolžni otroci
P	Tomaž Becket; David, kralj
T	Liberij, škof; Evgen, škof
S	Silvester, papež; Melanija
Papež, se pogovarja z župnikom Cenčičem
Papež nam ie po naše govoril
Tudi iz videmske pokrajine, iz Benečije in Kanalske doline smo se udeležili vseslovenskega romanja v Rim. Dne 18. oktobra nas je sprejel papež Janez Pavel II. Z velikim navdušenjem smo ga pozdravljali, ko nam je podajal roke, še bol j pa smo bili veseli, ko nam je takole spregovoril v našem jeziku:
Hvaljen Jezus!
Predragi bratje in sestre!
Z iskrenim veseljem in hvaležnostjo sprejemam vas Slovence, ki ste te dni prišli v Rim na narodno romanje z vašimi škofi na čelu. Vas vse očetovsko pozdravljam kot predstavnike plemenitega naroda, ki je vreden vsega spoštovanja in ljubezni.
Dobro vem, da ste Slovenci med prvimi slovanskimi naredi sprejeli krščansko vero pred več kol dvanajstimi stoletji. Za ta neprecenljivi dar pokristjanjenja, ki je postalo vir tako izrednih sadov, se z vami vedno zahvaljujem Bogu. Želim obenem izraziti priznanje in pohvalo vašemu narodu za nepretrgano zvestobo Apostolskemu sedežu v Rimu, ki je ostala neokrnjena skozi stoletja
kljub vsem preizkušnjam, ki ste jih morali prestati. Bodrim vas, da z neomajnim zaupanjem vztrajate na isti poti živega in neustrašenega evangeljskega pričevanja.
Moj pogled se obrača tudi na bodočnost vašega cerkvenega občestva. Zato postaja moja beseda goreč poziv, da vedno bolj poživite v sebi dar svetega krsta. Posebno vam polagam na srce, da primerno skrbite za duhovniške poklice, tako da bo slovenska Cerkev imela vedno dovolj gorečih duhovnikov. Ne bom se spuščal v podrobnosti te vzvišene naloge. Zanjo ste odgovorni predvsem vi, dragi škofje in duhovniki. Zdi se mi vendar primerno poudariti temeljno vlogo družine, bodisi v krščanski vzgoji otrok, bodisi v velikodušni skrbi za rast duhovniških in redovniških poklicev.
Srčno spodbujam prav posebno vse duhovnike, da vztrajno z navdušenjem in apostolsko predanostjo služite Cerkvi in se posvečate pastoralnim dejavnostim, ki so vam lastne, v popolnem občestvu in vdanosti škofom, ki so v prvi vrsti odgovorni za cerkveno organizacijo in versko življenje v škofiji. Le tako bo zavzetost posameznikov gotovo obrodila dobre in bogate duhovne sadove.
Vem, da proslavljate letos četrtstoletni obstoj medškofijskega tednika »Družina«.
Srčno želim, da bi to glasilo tudi v bodočnosti svobodno vršilo svoje predragoceno vzgojno in informativno versko poslanstvo. Slovenski katoličani bodo tako imeli ustrezno sredstvo, da se vedno bolj vključijo v življenje vesoljne Cerkve. Veseli me, da pri tem uspešno sodeluje s svojimi oddajami vatikanski radio.
Vam vsem najprisrčneje želim za Cerkev v Sloveniji in za ves slovenski narod vedno večjega napredka s pomočjo vsemogočnega Boga in našega Gospoda Jezusa Kristusa ter pod materinskim varstvom božje Matere Kraljice Slovencev, tako na človeški kot na krščanski ravni, v blagor tudi celotne družbe, v katero ste vključeni.
Vsak dan naj vas spremlja moj posebni apostolski blagoslov, ki ga iz srca podeljujem vam in vsem, ki so vam dragi.
Vsi skupaj delujte za blagor našega ljudstva, branite vero naših očetov, skrbite za nravnost, blagostanje in lepo ime naših Slovencev; in pa skrbite tudi za ohranitev narodnega jezika in značaja, ker dokler Slovenec ostane Slovenec, ostane tudi pobožen hi pošten.
Živi klic
Ob odkritju spomenika Ivanu Trinku-Zamejskemu v Novi Gorici
Pod Kostanjevico v dan jesenski ves žari Erjavčev drevored: velikan po duhu in poet tu oživel je 7.a rod slovenski.
Ljudstvo svoje iz srca je ljubil, branil ga v težavah skozi čas, da domače govorice glas ne bi v tujem morju se izgubil .
S silami duhovnega zaklada on, Slovenije Beneške sin, rešil svoje brate je propada.
Naj svetal, hvaležen gre spomin pesniku slovenskega Zapada!
Živi klic nadiških je dolin.
Dr. Emil Cenčič govori na proslavi
Trinkov spomenik v Novi Gorici
Klub starih goriških študentov, ki je postavil že mnogo obeležij in spomenikov uglednim slovenskim možem, je letos počastil tudi buditelja Beneških Slovencev Ivana Trinka.
Dne 14. oktobra popoldne se je zbralo veliko število izobražencev in preprostih ljudi na Erjevčevi cesti v Novi Gorici. Prišli so tudi iz Benečije, Trsta in Gorice. Zbor Rečan z Ljes se je v svojih uniformah zvrstil pred pokritim spomenikom. Ob spomeniku sta stala Trinkov pranečak Tinac in urednik »Novega Matajurja« Izidor Predan. Na majhnem odru je po zvočnikih pozdravil navzoče Vladimir Gradnik in napovedoval točke slovesnosti.
Pranečak Tinac in Predan sta odkrila spomenik, ki so ga navzoči pozdravili z dolgim ploskanjem. Zbor je zapel beneško pesem »S strani Matajurja«, dijakinja iz Benečije pa je recitirala dve Trinkovi pesmi. Nato je stopil na oder župnik iz Gorenjega Tarbija dr. Emil Cenčič, ki je v lepem govoru orisal življenje in delo Ivana Trinka. Pozval
Stane Raztresen reeetira Čedermacovo pridigo
je vse Slovence iz matične domovine, naj ne prihajajo v Benečijo kot v muzejsko deželo, ampak naj nadaljujejo delo Ivana Trinka, ki se je boril za pravice tega zapuščenega ljudstva, da bi končno tudi beneški Slovenci prišli do svojih šol, da bi mogli pokazati svetu svojo bogato kulturno dediščino.
Zbor Rečan je nato zapel nekaj narodnih pesmi. Pretresljiva je bila beseda gledališkega igralca Staneta Raztresena, ki je z občutkom in doživeto ponovil Čedermacovo pridigo iz Bevkovega romana o Kaplanu Martinu Čedermacu. Njegova beseda je segla tako globoko v srce vsem navzočim, da so celo moški imeli solze v očeh. Trinkov spomenik bo ostal vsem rodovom, ki bodo stopali mimo njega, živa vest, da »ne le to, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan«!
Da bi vsem omogočili vpogled v Trinko-vo duhovno bogastvo, sta Marijan Brecelj, knjižničar v Goriškem muzeju in Jožko Kragelj pripravila v Kromberku razstavo Trin-kovih del. To razstavo so obiskale razne šole in mnogi, ki se zanimajo za Benečijo. Razstava je skušala prikazati Trinka kot pesnika, pisatelja, prevajalca, risarja, glasbenika, filozofa in vzgojitelja. Njegovo bogato in raz-sežno delo še vedno čaka strokovnjaka, ki
bi nam prikazal resnično Trinkovo osebnost in bi spoznali v njem velikana duha, ki je bil mnogim vzor človeka, duhovnika in znanstvenika.
STEFAN TONKLI
Svonu 'Crinliu
Po tisoč letih vstal si učenik in bratoma se svetima pridružil, da kakor ona narodu boš služil in hkrati mu boš bakla in vodnik.
Ko šla z Moravskega sta brata v Rim, sta nesla s sabo knjige dragocene v potrdilo, da blagoslovi jene po Petru bodo trdna hramba njim,
ki bodo tisoče slovanskih vrst v slovenskih črkah in slovenskih slovih učili vero v selih in domovih in z Duhom božjim jim delili krst.
Germanski sli so res nosili križ v levici — a v desnici meč prekruti, da mogel si boleče klice čuti namesto petja v sveti paradiž.
Ti, Ivan Trinko, bil si božji mož: v levici knjigo — Tvoje Poezije kot gorsko cvetje, ki v samoti klije, a dragocen je šopek naših rož.
Desnica Tvoja — Mojzesova dlan — postave božje nauke nam podaja, da narod najde pot do dveri raja, Molitvenik je v oporoko dan.
Nerazvezljiva sta: molitev - spev, naj žubori slovenska govorica, naj sveti vedno Kristova resnica, obe sta božje milosti odmev.
Marsikako zlo zrno, marsikako nezdravo načelo se nam podaja skrbno zavito in zamotano v mamljivo, blestečo obliko, z nekako navidezno naivnostjo in brezskrbno, tako da ne more vsak na prvi mah sumničiti o veliki zlobi in o smrtnem strupu, ki se skriva v njem.
Zbor Rečan poje pri odkritju spomenika
Iz Trinkovega pisma
Zadovoljem sem, da znam vsaj par besed kolikor toliko pravilno pisati. Pri nas ni to mala reč. In niti se ne sanja o Slovencih in njih literaturi. Govorimo res neko slovensko narečje, ali pravega slovenskega jezika ne poznamo, in kdor hoče znati, mora se ga se slovnico in slovarjem v roci učiti. Seveda potreben bi bil tudi učitelj, ali — nel beatissimo regno d’Italia — ne boste našli učitelja slovenskega jezika. Slovenščina, ali bolje naše narečje (ker slovenščina ni znana) je ostro prepovedano v naših šolah; govoreč o naših šolah, imam v misli samo početne, elementarne, od ostalih ne morem govoriti, ker jih nimamo, razun ženske pripravnice za učiteljice v Senpetru Slov., katera pa dasiravno na Slovenskem, se mora vendar le laška zvati. Srečni vi Slovenci avstrijski, da se morete vsaj vašega jezika naučiti. Pri nas je vse neč, vse neč; vse mrtvo — prava puščava. Smiluj se Bog!
STRICU ZA GOD
Ivan Trinko
In tudi ti, predragi stric! na misel Mi prideš; godu tvojega se spomnim In srce hrepeneče Želelo bi goreče
Perut mogočnih, da bi me nosile Čez jasni zrak v slovenske kraje mile. Zakaj ni dano, da pred teboj Svoje hvaležno bi odkril ti srce? Zdaleka vsaj njegove Poslušaj stric! glasove,
Ki sapici jih v noč šepečem dé bi Čez plan in goro jih donesla k tebi. Velik je Bog in milostljiv je tudi Ki nam podaril dnove je življenja.
In ti tud znaš, da jeznorito morje Ta tužni svet je in čolnič v valovji To naše je življenje;
Bede, skrbi, trpljenje
Brodari naši so, ki čoln nam vode
Dokler ga ne požrejo jezne vode.
Da šibka barka naše je življenje, Igrača lehka silam silovitim.
In blagor mu, ki srečno Priplava v luko večno;
In predno vtd potisne ga v globino,
Na suha tla mi stopi v domovino.
In kaj mi pač je, dragi stric! želeti kot to, da mirno voziš se po morji?
Naj hrup valov potegne,
Oblak naj se raztegne
Ki nebo krije, in zvezdice krasne
Naj sijejo ti z. visočine jasne.
Prijazna naj ti v jadra sapca piha I čelo naj hladi ti utrujéno.
Zdravi je, radost i veselje
Vse kar so tvoje želje
In kar nebo ljubljencem svojim hrani
Vse to želi danes — nečak ti vdani.
(Iz Trinkove zapuščine)
Dobra žena lahko izboljša svojega moža, slaba lehko pokvari dobrega.
(Trinko)
No, lehko se reče, da žena ima v svoji roki usodo družine in naroda. Če družina ima na čelu pošteno, delavno, uzorno gospodinjo, blagor ji! A zopet gorje družini, kojo vodi slaba, pokvarjena mati!
Dvanajst pisem Ivana Trinka Baudouinu de Courtenayu
Poleg »Nekaterih opazk ruskega profesorja« v Soči, letnika 1872 in 1873/ ki jih je Jan Baudouin de Courtenay (1845-1929) napisal o svojih stikih s slovenskimi izobraženci in preprostimi ljudmi, s katerimi se je srečaval ob prvih obiskih v slovenskih deželah, je korespondenca med njim in slovenskimi dopisniki še vedno izredno pomemben in zanimiv vir slovenske kulturne zgodovine obdobja pred začetkom prve svetovne vojne. Iz bogate, še neobjavljene Bau-douinove korespondence, ki se hrani v arhivih Sovjetske Znanstvene akademije v Leningradu/ objavljamo dvanajst pisem, ki jih je Baudouinu pisal pesnik, pisatelj in mislec Slovenske Benečije Ivan Trinko Zamejski ( 1863-1954).3 Objavljamo jih z željo, da bi kdo poskrbel za objavo Baudouinovih pisem Trinku, ki so se ohranila v Trinkovi zapuščini, a hkrati z željo, da se ob petdesetletnici smrti Jana Baudouina de Courte-naya skromno oddolžimo spominu na veli-
kega moža in njegovo delovanje na Slovenskem.
V Baudouinovskem arhivu je ohranjenih dvanajst Trinkovih dopisov iz obdobja 1890-1907, od katerih prvo (8. avgusta 1890) je očitno res prvo, s katerim je mladi profesor na nadškofijski gimnaziji v Vidmu navezal stike z učenim Poljakom,4, a zadnje (17. novembra 1907) brez dvoma ne poslednje v njuni korespondenci. Gre za sedem pisem in pet dopisnic, s katerimi je Trinko odgovarjal Baudouinu delno iz Trčmuna, delno iz Vidma; naslovljena so Baudouinu ob njegovih obiskih v Italiji — v Videm (pismi št. 1 in 4) in v Čedad (št. 9, 10); eno pismo v Krakov (7), eno v Dorpat-Jurevo (8), šest pa jih je brez oznake naslova (2, 3, 5, 6, 11, 12). Čisto gotovo niso to vsa Trinkova pisma Baudouinu; vsaj na eno lakuno je mogoče sklepati iz dopisa št. 8 (19. avgusta 1900). Ni verjetno, da bi si Trinko in Baudouin dopisovala po letu 1914, ko so se začela težka leta Baudouinovega življenja, vendar je zanimivo, da se je učeni Poljak spominjal Trin-ka še v enem poslednjih pisem, ki jih je pisal iz Varšave svojemu češkemu prijatelju Adolfu Cernyju, ko pravi: »O najinih znancih v Reziji nimam nobenih vesti ... V zadnjem času mi je pisal bibliotekar knjižnice
mesta Vidma in mi poslal pozdrave profesorja Monsignorja Ivana Trinka.« 5
0 čem govorijo ohranjena Trinkova pisma Baudouinu? Najprej in predvsem ta pisma ilustrirajo Baudouinove stike s slovenskimi izobraženci in bodo dragoceno gradivo za življenjepis Jana Baudouina de Courtena-ya. Po drugi strani pa dokumentirajo Trin-kovo osebnost, njegovo zanimanje za ruski jezik in rusko literaturo, in njegovo posredniško vlogo med Baudouinom in vrsto sodobnikov v videmski furlanski kulturi kot B. Guyonom, S. Leichtom, G. Loschijem in F. Musonijem. V kontekstu celotne korespondence s slovenskimi sodobniki ta pisma morda najlepše odražajo toploto in prisrčni odnos, ki ga je slovenski izobraženec gojil do velikega Slovana in njegovega zanimanja za slovenski narod.
Dopisi si sledijo v kronološkem redu. Oglati oklepaj označuje, kar je dodanega. Opombe pod črto predstavljajo komentar Trinkovim sporočilom.6
OPOMBE
1 Izšlo tudi v ponatisu: Nekatere opazke ruskega profesorja (Ponatisnjeno iz »Soče« 1. 1872 in 1873). Spisal Jan Baudouin de Courtenay. Gorica 1873. 75. str.
2 Cf., Tolstoj, N. T., »O rabotax I. A. Boduèena de Kurteneč po slovenskom jazytku«, I. A. Boduèu de
Kurteneè (k 30-letiju so dnja smerti); Moskva: AN SSSR, 82-119.
3 Pisma se hranijo v Arhivu AN SSSR v Leningradu pod oznako: »Fond 102, Opis’ 2, No. 310». Pisma objavljamo z dovoljenjem Sovjetske Akademije znanosti v Leningradu. Raziskovanje v Baudouinovskem arhivu sta avtorju omogočila ameriška ACLS in sovjetska AN SSSR, za kar se avtor obema institucijama najtopleje zahvaljuje.
4 V Reziji in Beneški Sloveniji se je ohranila tradicija, da je Baudouin de Courtenay po narodnosti Rus. Baudouin sam popravlja to napako v svojem »Listku« v Slovenskem narodu (Maribor), št. 90 (Torek, 9. aprila 1872), ko dodaja urednikovemu stavku: »Vidi se . . . kako se je Rus v nekoliko tednih naučil svobodno slovensko pisati. ..«, sledečo pripombo: »Sleduet čitat’:	Poljak,«	CL,	P	rilo	ženi j e k l-mu
Otčetu (1877).
5 Bešta, T., Listy J. Baudouina de Courtenay do A. Černego. (Wroclaw-Warszawa-Krakow-Gdansk:	PAN, 1972), 225.
6 Podatke v opombi (4) k pismu št. 7, in v opombi (1) k pismu št. 11, je oksrbel msgr. dr. Kazimir Humar, kateremu se za prijateljsko pomoč najlepše zahvaljujem.
1.
Na Trčmunu 8. avg. 1890 1
Preblagorodni in Veleslavni Gospod!
Z veseljem sem prijel Vašo cenjeno dopisnico. Prava čast mi bo se spoznati z Vami, ki imate toliko lepih zaslug za Slovane sploh in pa še posebe za nas pozabljene Be-
neške Slovence. Ako bi vedel kedaj in kje boste v Tarčentu 2 jaz bi Vas prišel obiskat tja. Zdaj sem na počitnicah doma na Trčmu-nu (p. S. Pietro al Natisone), in v Vidmu bi me ne našli. Ako pa mi blagovolite naznaniti katerega dne boste v Vidmu, tudi lehko tja pridem. Samo 16, 17, 18 avgusta nisem prost; vse druge dneve imam popolnoma na razpolaganje.
Z odličnim spoštovanjem se Vam poklanjam. Vdani Vam sluga
Ivan Trinko
Moj naslov: Tercimonte - S. Pietro al Natisone.
1 Od leta 1889 je bil Trinko profosor na nadškofijski gimnaziji in liceju v Vidmu. Poleti je bil doma in verjetno mu je Baudouin de Courtenay pisal tja, v Trčmun, odkoder mu Trinko odgovarja.
2 Poleti 1891) je bil Baudouin v Reziji in Beneški Slov eniji. Glej opombo št. 1 k pismu 4.
2.
Udine 13/12 I 181 90 Preblagorodni Gospod!
Opravil sem vse po Vaši želji, in pošiljam Vam dotično besednikovo polo.1 Kadar Vam bode treba še kaj iz Italije, prav slo-
bodno se do mene obrnite, in jaz Vam po mogočnosti poslužim.
Pa nekaj bi Vas tudi rad poprosil. Učim se nekaj ruski in bi želel imeti kakov literarni ruski časnik, iz katerega bi mogel tudi zajemati literarne ruske novosti, ter jih oznanjevati v italijanskih listih, kateri še le premalo poročajo o delovanji ruskih pisateljev. A lista plačevati bi ne maral, ker že takoj preveč za moje razmere plačujem za slovenske publikacije. Prosim torej, blagovolite, ako Vam ni prenadležno, spregovoriti za me pri upravništvu kakovega lista, ne bi li mi ga brezplačno pošiljali.2 A to, seveda, ako Vam ni sitno in nadležno. Prav hvaležen bi Vam bil. A prosim, ne zamerite za mojo predrznost!
Z odličnim spoštovanjem se Vam poklanjam. Vdani Vaš sluga
Ivan Trinko
1 Iz tega pisma ni razvidno, kaj naj bi bila »besednikova pola«, ki jo Trinko pošilja Baudouinu.
2 Ali je Baudouin izpolnil to Trinkovo željo in s katero revijo, bi bilo lahko ugotoviti le na podlagi Trinkove zapuščine.
V Vidmu 7/2 [ 181 91 Preblagorodni Gospod!
Srčna Vam hvala za Vaše cenjeno pismo in za Vašo skrb za me. Res, žal mi je že bilo da sem se bil predrznil nadlegovati Vas z mojim pismom, in Vas tukaj zopet ponižno oproščenja prosim.
Časnika ne dobivam iz Rusije še nobenega.' Sicer pa meni bi ne bilo treba velicih in političnih listov, ampak bi rajše imel kaj literarnega, v kojem naj bi mogel tudi zajemati novosti iz sedanje ruske literature, in to zaradi tega ker bi me veselilo jih nazna-n jeva ti italijanskemu občinstvu, kateremu ruska, in sploh slovanska literatura je prav malo znana.2
Z odličnim spoštovanjem in z iskreno hvaležnostjo se Vam poklanjam. Vdani Vam sluga
Ivan Trinko
1 Glej pismo št. 2, opomba 2.
2 Kot znano, se je Trinko ukvarja! z ruščino vsaj °d 1886 dalje. Kasneje je prevajal iz sledečih avtorjev ruske književnosti: Puškin, Gogolj, Turgenev, Nekrasov, Tolstoj. Cf., Budal A., »Ivan Trinko in umetnost«, Trin-kov zbornik, Trst 1946, 66.
[dopisnica:] ferma in posta - Udine
Preblagorodni Gospod!
Stoprav danes sem prejel Vašo cenjeno dopisnico od 12/8.1 Prav veseli me da ste zopet med nami in srčno rad Vas bodem videl. Jaz bodem v četrtek (17) v Šenpetru; ako Vam je mogoče oni dan na omenjeno mesto priti, bi mogla skupaj obiskovati g. Musonija,2 kater je menda doma. Tudi ne bo težko se pri druzih gospodih oglasiti, po Vaše j želji.
Če v Šenpetru Vas ne bodem videl, ako me okoliščine ne zadržijo, Vas obiščem v Čedadu.
Za sedaj se Vam sè srčnim pozdravom in spoštovanjem poklanjam. Vdani Vam
Ivan Trinko
Trčmun 15/8 1181 93
1 Pisano iz Trčmuna, kjer je bil Trinko na počitnicah. Baudouin se je moral javiti Trinku iz Čedada, kamor je poleti 1890, 1892 in 1893 občasno zahajal na svojih potovanjih po Reziji i,n Slovenski Benečiji, ko je pripravljal za natis tekste prve knjige svojih Materialen Tur siidslayvischen Dialektologie und Ethnographie, I. Resìanische Texte (St. Petersiburg 1895). Za časa bivanja v Čedadu je Baudouin verjetno stanoval pri odvetniku Podreki, katerega naslov daje Cernyju v pismu 3. julija 1892. Cf„ Bešta, op. cit., 42.
- Francesco Musoni (t 1927).
Visokočastiti in Preblagorodni Gospod!
Ko sem se teh dni vrnil v semenišče, našel sem lepo Vašo knjigo Iz lekcij po latin-skoj fonetike,', katero ste mi blagovolili do-poslati. Srčno me je razveselilo, zato pa prav toplo se Vam za prijazni dar zahvaljujem. Nisem je še na drobno pregledal; pa o dolgih zimskih večerih si jo hočem skrbno precitati. Ako Vam morem s kako uslugo mojo hvaležnost izkazati, rad Vam jo storim o priliki.
Z globokim spoštovanjem in sè srčnim pozdravom se Vam poklanjam. Udani Vam
Ivan Trinko
V Vidmu 31/10 I 181 93
1 Trinko navaja v cirilici. Gre za Baudouinovo knjigo h lekcij po latinskoj fonetike. Voronež 1893, XXXV +11 str., ki predstavlja ponatis iz Filologièeskix zapiskov, 1884-1892. Cf. Bokareva, L. E. in A. A. Leont’ev, “Spisok trudov I. A. Bodučena de Kurtenè (184.8-1929)», I.A. Boduèn de Kurtenè (k 30-leliju so dnja smerti, Moskva: AN SSSR, 1960, 82-119; N. 127.
6.
Visokoučeni gospod profesor!
Nedavno sem prijel od Vas brošuro z oceno Loschijeve »Resia«.1 Hvala Vam srč-
na! Vi se še vedno spominjate na me, a jaz tudi sem ohranil prijazen spomin na Vas, dasi nimam prilike pismeno občevati z Vami. Sklicaje se na ta spomin in na Vašo ljubeznivost, usojam si Vas nadlegovati z malim filologičnim vprašanjem. Neki gospod želi znati je li so slovanskega izvora besede: Buja, Buje, Bujatti, Bujakovič in druge slične. Sam mu nisem znal odgovoriti, ker nisem filolog, a obljubil sem mu da se obrnem do učenjaka, ki bi znal točno odgovoriti. Istotako želel bi znati odkodi je krajevno ime Porpetto (v starih listinah Propetum), ki se nahaja v oni zoni, koder so bili nekdaj naseljeni Slovenci.2 To je mala vas na nižjem furlanskem (basso Friuli). Ni li morda tudi to ime slovanskega izvira?
Prav hvaležen Vam bodem, če mi to razjasnite.
Že dolgo Vas ni bilo med Italskimi Slovenci;2 morda boste porabili letošnjo priliko o stoletnici Pavla Diakona v Čedadu.4 Takrat me bo veselilo da Vas zopet vidim. Udeležba pri slavnosti in k zgodovinskemu kongresu, kakor se vidi, bo prav velika. Samo da se bo znal skazati Čedad! Priprave se delajo a vse se mi zdi še tako negotovo in neodločeno, da ne vem kako izpade ko-
nečno vsa stvar. Kedar utegnem napravim o tem mal dopis za »Slovansky Prehled«.5
Z globokim spoštovanjem in srčnim pozdravom se Vam poklanjam. Udani
Ivan Trinko
Videm, 22/4 118] 99
1 Cf. oceno knjižice G. Loschija: Resia. Paese, abitami, parlate. Firenze 1898. Ocena je verjetno izšla v reviji »Kraj«, ki jo je izdajal A. Cerny <1899), pod naslovom »Slowanie we Wloszech«. Cf. Bokareva-Leont’ev, št. 211.
2 Ni razvidno, ali je Baudouin kdaj posta! Trinku odgovor na ta vprašanja. Zdaj primerjaj F. Bezlaj, »Etimološki slovar slovenskega jezika«, I, Ljubljana 1976, pod bajen. Za Porpotto, prim. Giovanni Frau, »Dizionario toponomastico del Friuli-Venezia Giulia«, Udine 1978, 94.
3 Nazadnje poleti 1893.
4 Za stoletnico Pavla Diakona, 3.-5. septembra 1899, se je v Čedadu vršil kongres zgodovinarjev, na katerem je Baudouin nastopil s predavanjem »Sull'appartenenza linguistica ed etnografica degli Slavi del Friuli«. Predavanje je izšto v »Atti e memorie del Congresso storico tenuto in Cividale nei giorni 3, 4 e 5 settembre 1899«, Cividale 1900.
5 Cf. I. Trinko, »Italski Slovinci«, Slovansky Prehled, 1, Praga 1899, 223-229. Stike med Trinkom in Cer-nyjem, urednikom »Slovanskych Prahledov«, je verjetno navezal Baudouin. Glej njegovo pismo Cernyju z dne 8- avgusta 1898, v katerem našteva med možnimi slovenskimi sodelavci revije: Štreklja, Lampeta, Gregorčiča, Trinka in škrabca; cf. Bešta, op. cit., str. 80.
I dopisnica: ] 1
Preblagorodni, visokoučeni Gospod!
Dobil sem vse tiskovine, katere ste mi blagovolili poslati. Prav srčno se Vam zanje zahvaljujem; istotako tudi za naslov in nasvet glede Tolstojevega »Voskresenja«.2 Prosim, blagohotno, oprostite če Vam nisem takoj pisal. Kakor Vam je znano že odkar ste bili v Vidmu,3 smo imeli hudo bolnega našega semeniščnega rektorja; žalibog! umrl je ravno teh dni. Škoda po njem, ker je bil naklonjen Beneškim Slovencem.4 Radi njega nisem mogel prej pisati. Za »Slov. Pre-hled« sem spisal ob času malo poročilo.5 Ob enem s to dopisnico Vam pošiljam tudi »Don Chisciotte«.6
Z globokim spoštovanjem in srčnim pozdravom se beležim vdani Vam
Ivan Trinko
Videm, 28/IX 118199
1 Trlnkova dopisnica je naslovljena na Baudouinov krakovski naslov: ul. Pedzichów 12.
2 Katere so bile te »tiskovine« in na kaj se nanaša
nasvet glede Tolstojevega romana, bi bilo mogoče ugo-
toviti le iz Baudouinovega pisma Trinku v njegovi za-
puščini. Naslov Tolstojevega romana je v pismo nave-
den v latinici.
3 Baudouin je bil v Vidmu 1893.
4 Rektor semenišča v Vidmu Antonio Antivari.
5 Glej opombo 6 k pismu št. 6. Baudouin je iz Krakova 18. septembra 1899 pisal Cernyju: »V Čedadu sem bil zelo len in Vam nisem odgovarjal. Dopis o historičnem kongresu naj bi bil napisal Trinko; ali ga je napisal?« Cf., Bešta, op. cit., 103. In v naslednjem pismu Cernyju nekaj dni kasneje (21. septembra 1899): »Pošiljam Trinkov dopis. Zdi se mi, da nikakor ni slab. Na nekaterih mestih sem napravil nekaj drobnih sprememb in dodatkov.« (Cf., Bešta, op. cit., 103.
^ Gre za neidentificiran italijanski prevod Cervantesovega »Don Kihota«.
8.
I dopisnica: J 1 Udine 19 VIII 1900
Visokocenjeni, slavni gospod!
Čudim se da niste dobili korektur, katere so Vam bile poslane že skoraj mesec dni z malim popravkom v rokopisu.2 Sprememba, katero sem napravil, je povsem neznatna; substancijalno ni nič dota'k njenega, le obliko nekega odstavka sem malo ublažil. Pred par tedni sem Vam pisal na vseučilišče v Peterburg s prošnjo da hitro nazaj pošljete korekturo, da se tisk ne zakasni, a kakor vidim niste dobili korekture, ni moje dopisnice. Jaz sem bil proč od Vidma do danes; ravno zdaj sem iskal dr. Leichta,3 a on je v
Čedadu. Jaz mislim da Vaše delo je že tiskano, ker niso hoteli nadalje čakati. Vse-kako jutri bom govoril z Leichtom. Z odličnim spoštovanjem in srčnim pozdravom udani Vam
Ivan Trinko
1 Dopisnica je naslovljena v Dorpat-Jur’evo: Miihlen, Str, 5, Dorpat, g. Jur’ev, Liflandskaja gubernija.
2 Verjetno gre za Baudouinov članev »Sull’appartenenza linguistica ed etnografica degli Slavi del Friuli«, ponatisnjen v posebni brošuri, s podnaslovom »Conferenza tenuta in Cividale dei Friuli nell’ultima adunanza del Congresso storico internazionale a illustrazione dei tempi, della vita e delle opere di Paolo Diacono, 5 settembre 1899«, in z oznako: »Cividale, Tipografia Giovanni Fulvio - 1900«.
3 S. Leicht, direktor mestne knjižnice in muzeja v Vidmu.
9.
I dopisnica: ] 1
Udine, 25. VII. Lil 903 2
Vaše Blagorodje!
Namesto Vam pisati, sem mislil da Vas danes osebno obiščem, toda ni bilo mogoče, in tudi prihodnje dni težko da dobim prostega časa da zletim do Čedada. Ravno zdaj imamo sklep šolskega leta, in ne morem se oddaljiti pred koncem julija. Če bo Vam mogoče priti do mene, me bo jako veselilo;
najbolj sem prost od 2 popoldne do 4Vi. Če pa ostanete še do prvih dni avgusta potem Vas lehko obiščem takrat.
Z globokim spoštovanjem in srčnim pozdravom. Udani Vam
Ivan Trinko
1 Dopisnica je naslovljena: Cividale, Casa Marega.
2 Dopis je odgovor na Baudouinovo vabilo Trinku, naj ga obišče v Čedadu ob priliki njegove »komandi-rovke« k terskim Slovencem poleti 1901. Kot sam poroča, je Baudouin v juliju-avgustu 1901 delal ekskurzije v 13 vasi terskih Slovencev >in popravljal starejše tekste svojih zapisov in zapisoval nove, ki so kasneje izšli v »Materialen zur siidslawischen Dialektologie unt Ethno-grapie, II. Sprachproben in den Mundarten der Slaven von Torre in Nordost-Italieni« (St. Petersburg, 1904), o čemer poroča v Otčet-ih dejateVnosti ORJaS itnp. AN za 1901 god. (St. Petersburg ,1902), 93-99.
10.
I dopisnica: 1 1
Udine 3 avgusta I 1 I 903
Veleslavni Gospod!
Če mi ne bo mogoče jutri (4) priti do Vas v Čedad, potem Vas bom čakal na postaji s prof. Loschijem.2 Ako mi bo le mogoče, pridem do IOV2, da se povrnem v Videm o poludne, ker bi ne mogel čakati do pete.
Drugače se gotovo vidimo na postaji, ker jaz ne morem še iti na počitnice radi raznih zadržkov.
Z globokim spoštovanjem. Udani Vam
Ivan Trinko
1 Dopisnica je naslovljena na Čedad.
2 Giuseppe Loschi, profesor na R. Istituto Forestale di Vallombrosa v Toskani, je bil Baudouinov dopisnik od 1890 do 1908 in sodelavec pri izdaji Rezijanskega katekizma. Cf. pismo 6, opomba št. 1. V Leningradu je ohranjenih 75 Loschijevih pisem Baudouinu, v katerih je v glavnem govora o izdaji Rezijanskega katekizma in o prevodu Sketove slovnice slovenskega jezika v italijanščino.
11.
Vaše p. t. Preblagorodje!
Gospod prof. Gujon, mlad Beneški Slovenec, kter Vam je menda znan,1 me prosi da se k Vam obrnem s prošnjo da blagovolite odgovoriti ali bi mu bilo mogoče dobiti primerno službo na Ruskem.2 On bi podu-čeval italijanščino na kaki gimnaziji, ali v kakem zavodu, ali kjer si bodi. V Italiji se mu ne ljubi ostati, in mimo tega želi se priučiti ruskega jezika. Zato se prav lepo priporoča Vašemu preblagorodju in iz srca Vam bo hvaležen ako mu morete dati dober svet in mu pomagati na kak način.
Z odličnim spoštovanjem in s srčnim pozdravom Vašemu Preblagorodju vdani
Ivan Trinko
Udine, 2. oktobra 119] 07
1 Bruno Gujon .. .
2 V seznamu ohranjenih pisem v Leningradu tega pisma ni; of., Tolstoj, N. I., op. cit., 78-79.
12.
Vaše Visoko Blagorodje!
Najsrčnejše se Vam zahvaljujem za pismo iz Pariza o Gujonovi zadevi 1 in za poslane Vaše velezanimive spise in brošure. Vi sle nenavadno pridni; o Vas se lehko reče — nulla dies sine linea! Bog daj da bi nadaljevali in končali svoje študije o Italijanskih Slovencih! O teh Vaših študijah sem lani poročal v «Accademia di Udine« in sem Vam bil dotični govor poslal v posebnem odtisku, a ne vem ali ste ga dobili ker nisem znal Vašega natančnega naslova.2 Hranim še neke iztise in Vam jih lehko pošljem, če želite. Prof. Gujona nisem še videl teh dni in mu nisem še poslal Vaše knjige o Terskih Slovanih.3 Izročim mu jo pa v kratkem. Glede njegove želje, dobro ste mu svetovali in se ho držal Vašega sveta. Zdaj deluje da pride
v Prago, pa kakor mi je pravil, tudi ondi ne dobi primernega mesta, vsaj za letos ne. To leto mora torej še ostati na kaki italijanski gimnaziji.
Z naj globoke j šim spoštovanjem in s hvaležno udanostjo se Vam pok'lanjem
Ivan Trinko
Udine, 17. XI. 1 191 07.
1 Morda ohranjeno v Trinkovi zapuščini. Baudouin je bil v Parizu v septembru-oktobru 1907. Guyonova »zadeva«, cf. pismo št. 11.
2 Cf., Ivan Trinko, »Gli studi del prof'. Baudouin de Courtenay sui dialetti slavi del Friuli«, Atti dell’Acca-demia di Udine, 1904-1905, Udine 1906, 85-94.
3 Gre za Materialien..., 11. (1904); cf., opomba 2 k pismu št. 11.
Slovenske iene, pozor! Pomagajte si, izobražujte se, širite svoje duševno obzorje, preučevajte svoje pravice, zahtevajte, kar vam gre, a ne zabite svojih dolžnosti, ne zanemarjajte vere, ki vas opominja nanje, driajte se na stališču, katero vam je določila božja modrost in katero vam pojasnjuje vera. Ne dajte se motiti!
(Trinko)
SPOMINI NA MOJEGA STRICA
IVANA TRINKA
V teh skromnih vrsticah hočem popisati njegovo bivanje v počitniškem času na Trč-munu pri nas v družini. Ustal je precej zgodaj, treba je bilo iti na vrh brega h cerkvi sv. Ivana maševat; vrnivši se domov, se je zmeraj ustavil v župnišču pri župniku Kja-čiču, a ne za dolgo. Doma po zajtrku je zmolil brevir in po kratkem sprehodu prišel je poldan. Povedati moram, da je bil skromen v jedilu, gobe so ga res mikale, ker je zmeraj hodil jih brat, a kadar nie šel hodit je zmeraj čital knjige v raznih jezikih, a nam je zmeraj priporočal slovenske; če nismo razumeli kake besede, smo ga takoj uprašali, kaj pomeni, on je bil zmeraj pripravljen use nam razložiti. Njegova volja je bila, da ostanemo zvesti krščanskim in narodnim izročilom.
Pranečak Anton Trinko
Poznam, poznam od dni le mladih slovenski jez.ik, zlat krasan, ki v sehi hraniš vse miline, in vendar lak si nepoznan.
(Trinko)
MARIJAN BRECELJ
Trinkovi poskusi v dramatiki
Literarni in kulturni zgodovinarji, ki so se ukvarjali s Trinkovim življenjem in delom, so nam iz njegove bogate ustvarjalnosti odkrili še marsikaj, česar standardne literarne zgodovine, ki so poznale le Trinka pesnika in pisatelja, niso povedale. Pa ne le to, da je bil slikar in glasbenik, ampak še celo vrsto njegovih ustvarjalnih področij.
Nič pa še ni bilo zapisanega, da bi bi! Trinko poleg poezije in proze ustvarjal tudi na polju dramatike. Da ni nič takega objavil, vemo iz različnih slovenskih bibliografij, ki bi bile morale tako gradivo zaslediti in evidentirati. Zanimivo je tudi, da se tudi med njegovimi prevodi ne najde dramski tekst, ampak le proza in poezija. In vendar tudi o Trinku lahko zapišemo, da se je rahlo »poskusil« tudi v dramatiki.
Za to govori troje skromnih enot iz njegove rokopisne zapuščine. Prva je skromen, štiri strani obsegajoč dramski zapis brez naslova in brez datuma nastanka. Gre za razgovor med A. in B., ki se razvija v štirih kratkih prizorih, ko nastopijo tudi postre-
žnica Anica in Jože. Delo je silno nezahtevno in gre le za preprost dialogiziran opis prepira v gostilni.
Tudi drugi dramski tekst je brez naslova in čeprav je brez datacije, ga je vendar mogoče precej natančno datirati iz vsebine. Nastal je med prvo svetovno vojno ob vpoklicu črnovojnikov, se pravi leta 191... Za točnost te datacije pa priča tudi v oklepaju pripisan Trinkov lastnoročni podatek »Za Cerkno gč. Lj. Mesar«. Torej je bil prizor napisan na prošnjo imenovane učiteljice Mesarjeve, ki si je s Trinkom dopisovala in je med njegovo ohranjeno korespondenco tudi nekaj njenih dopisov.
Čeprav je na prvi strani zapisano »I prizor«, je tekst ostal le pri tem, torej skromni enodejanki, ki jo Trinko istoveti s prizorom, kar je očitno tudi iz prejšnje enote. V enodejanki nastopajo štiri osebe: Tonček, Pepe, Šimen, Vanček; proti sredini nastopi še učiteljica. Kasneje je avtor Pepeta spremenil v Pavla, vendar le na straneh 1-3, medtem ko je v nadaljevanjih do konca ostal Pepe. Vse kaže, da se ni mogel docela odločiti. Ob imenih oseb, ki nastopajo v igrici, je pisatelj spočetka pripisal: »igrajo na cesti pred hišo«, kasneje pa to besedilo prečrtal. Prizor nam prikazuje torej skupino
štirih šolarjev, ki so vsi prevzeti od novic, ki jih lovijo od pogovorov staršev in odraslih v hiši, iz tega, kar poročil prinašajo časniki, pa od vesti, ki jih otroci sami drug drugemu pripovedujejo.
Otroke prevzema sveta ljubezen do domovine, za katero je treba žrtvovati vse in prelivati svojo kri, če trčba. Vsi komaj čakajo, kdaj postanejo veliki (odrasli) in bodo korakali za zastavo ter prepevali bojne pesmi (Zastava že razvita je / morilna cev nabita je / nabrušen bridki meč ...) Ob srečanju z učiteljico se to njihovo sveto navdušenje za vojsko, v katero je domovina šla, spremeni v skrb za uboge vojake, ki so marsičesa potrebni in jim je treba to oskrbeti. In tako gredo po vasi in nabirajo darove za vojake in za črnovojnike, »predno odidejo«, na vojsko namreč.
Prizorček je bil napisan po naročilu, zato še zdaleč ne moremo trditi, da bi bil Trinkov tudi po ideji, saj mu ni mogla biti prav posebno blizu, ko ni živel pod Avstrijo. Prizor namreč diha papirnato navdušenje, ki gleda domovino nad človekovim življenjem, in ljudi, ki gredo z veseljem prelivat kri.
Učiteljica Ljudmila Mesarjeva, na čigar prošnjo je Trinko napisal omenjeni prizor,
je bila še leta 1923 v Cerknem ter poučevala na petrazredni ljudski šoli, umrla je po dru gi svetovni vojni v Gorici.
V tej zvezi bi morda kazalo omeniti še izvod Smetanove Prodane neveste v češkem izvirniku (7. izdaja v Pragi 1912, Urbànkova bibliotéka opernich a operetnich textuv, rada II, sv. 27), ki jo je v celoti predelal in je videti, da je za razumevanje uporabljal češko-nemški slovar, saj si je na vsaki strani pripisal prevod po nekaj neznanih besed, včasih kar v nemščini, prevzetih iz slovarčka, največkrat pa že v slovenščini, včasih celo v narečju (češko: jako v plenkàch chovala ima pripisan nemški glagol pflegen, zraven pa še »kakor v plenicah "gleštala”«). Zanimivo bi bilo analizirati, kako je razumel češko frazeologijo. Včasih si ni vedel razlagati (npr. Penize na drevo a bude konec. Tu je postavil le vprašaj in podčrtal besedici na drevo). Pri frazi al po krk je dopisal do Rrla sit za slov. do grla sit. In tako dalje.
Oba prizorčka bi kazalo navezati na primere iz Stritarjeve mladinske dramatike, saj jih je Stritar v podobni obliki objavljal. V bistvu to niso umetniške stvaritve, temveč navadni pedagoški teksti, napisani na tezo, na neko moralno pravilo, dramsko obliko pa imajo le zato, ker so bili, ali name
njeni ljudskošolski mladini in torej za različne šolske prilike uprizorjeni.
Naj bo že tako ali drugače, ti skromni in nezahtevni dramski teksti nam kažejo še eno Trinkovo lice, ki bi se, sodeč po teh skromnih poskusih najbrž nikoli ne razvilo do pomembnejših stvaritev, ker je bila Trin kova duhovna predispozicija predvsem v lirični pesmi ter v likovnem izražanju.
(Za Cerkno gč. Lj. Mesar) I Prizor
Tonček, Pepe, Šimen, Vanček Igrajo na cesti pred hišo
TONČEK: Pojdi sem Pavel da se poigramo malce skupaj. Veš, tako je pusto in žalostno doma! Mama vedno plaka, stari oče molči, Anica noče igrati in je sitna----------
PAVEL: Tudi pri nas je tako. Eh, kaj bova igrala! Se ne da! Naši čakajo pismo, pa ga neče biti.
TONČEK: Naša mama tudi je že dvakrat pisala pa ni dobila odgovora. Vidiš, če bi bil jaz na vojski bi glave sekal pa tudi pismo pisal.
PAVEL: Ne boš! ni tako lahko. Pravijo, da so Martinovega vstrelili, Mrakovega in
Lešnikovega so ranili, Rakarja so vjeli in na Rusko poslali in Bog ve še kaj! Naši se hoje za Josipa. Morda je že mrtev ker ne piše!
TONČEK: Beži! Beži! Vaš Josip je korenjak da jih sto pokonča predno se ga kdo-dotakne.
PAVEL: Da, da. Toda smrt pride če tudi ni sovražnika blizo. Pravijo da pri-Irči nekaj po zraku in žvižga, pa pade in zagrmi kot grom in se razpoči na vse strani in vojaki padajo kot snopje in kri teče da je strah.
TONČEK: Kaj pa je to?
PAVEt,: Bog znaj! od daleč pride in smrt prinese. Take reči bruhajo topovi zemlja se vsa strese kadar sproži.
TONČEK: Uj! Kako mora biti grozno!
PAVEL: Gorjanovi so dobili včeraj pismo iz Galicije.
TONČEK: Kaj pravi?
PAVEL: Pravi, da naši zmagujejo. Pa vendar je dosti ranjenih in mrtvih. Vojaki mnogo trpijo. Ne vtegnejo ni jesti ni spati. In mraz je nenavadno hud. Snega do kolena in led.
TONČEK: Ah, morda zato zbirajo po nišah denar in topla oblačila za vojake?
PAVEL: Seveda. Glej, županov Šimen gre. Baje gospod župan vse vedo kako je na bojišču.
ŠIMEN: Kaj delata tukaj?
PAVEL: O vojski govoriva. Pa ti veš go tovo več kot midva; saj si županov.
ŠIMEN: Da; ako županovi ne znajo, kdo naj neki zna?
TONČEK: Tudi gospod dekan znajo.
PAVEL: Tudi gospod učitelj znajo.
TONČEK: Tudi--------------
ŠIMEN: No, no... tudi, tudi... Seveda znajo kaj, ker berejo časnike. Toda moj oče dobi mnogo cesarskih papirjev, grozno zapečatenih, da še časniki ne znajo, kaj je notri.
TONČEK: Ne pretiravaj ... Časnik je časnik. Notri pride vse.
ŠIMEN: Župan pa je župan. Časnik piše, pa ne vkazuje. Župan ukazuje.
PAVEL: Kaj se bosta prepirala. Povej rajši Šimen, če je kaka novica.
ŠIMEN: Črnovojniki pojdejo u boj. Pa še nobeden ne ve kedaj. Prišel pa je ukaz, da morajo oditi takoj po novem letu.
PAVEL: Aj, pa bo zopet žalost in jokanje.
ŠIMEN: Kaj jokanje! Babe jokajo pa
možki ne. Oče pravi da um in volja morata zmagati nad srcem. Domovina kliče in vsak mora iti veselo in srčno na vojsko zanjo. Drugače pridejo sovražniki in nam vse vzamejo, hiše nam zažgejo in postrelé nas, če ne bomo mirni.
TONČEK: Jaz tudi pojdem v boj za domovino, kadar bom velik.
PEPE: Jaz tudi. Ala, jih bomo sovražnike!
ŠIMEN: Jaz pa jih bom kar no konju vse se bo kadilo pred mano.
TONČEK: Juhe! Kako bo veselo!
PEPE: In zastavo bomo meli. Jaz jo bom nosil.
Zastava že razvita je Morilna cev nabita je,
Nabrušen bridki meč.
Zdaj puško v dlan in meč ob stran Napočil je krvavi dan Ura u boj besneč!
ŠIMEN in TONČEK: Ura u boj besneč! (Vsi skupaj čedalje bolj razvneti): Napočil je krvavi dan Ura! u boj besneč!
(Pride mimo učiteljica):
Kaj kričite?
VS[ DEČKI SKUPAJ: Urà! za dom med bojni grom! Tudi mi pojdemo! Boste jokali gospodična. Niti v šolo vam ne pridemo več.
UČITELJICA: No, no! Dobro, dobro! Vrli ste in tako navdušeni ostanite tudi kedar boste zreli za puško. Lepo je lepo, da se zavzemate za dragi dom. Pa tudi jaz ne bom jokala. Čemu jokati? Proč s solzami, proč s tožbami! Zdaj treba dela, dragi dečki. Domovina kliče na pomoč, vsakogar če le količkaj zmore. S solzami se nikomur ne pomaga.
ŠIMEN: Naš oče tudi tako pravijo.
PEPE: Kaj, boste li morda šli tudi Vi na vojsfco?
UČITELJICA: Kaj ti pride v glavo? Kaj bi mogla jaz na vojski? In tudi vi vrli, toda mali dečki, kaj bi mogli pomagati v vojski? Za nadlego bi bili drugim. Veste kaj naj delamo rajše za domovino?
TONČEK: Kaj naj delamo?
UČITELJICA: Ravno sem hotela iskat da mi kdo pomaga. Ker ste že tako pridni, pojdite vi z menoj. Pošljem vas po trgu, od hiše do hiše, da razdelite vabila, ki sem jih pripravila. Tukajšnji oddelek Rudečega križa je sinoči sklenil prirediti veselico da dobi zopet kaj novcev. Vi boste vabila raznašali po hišah in morate tudi ustmeno na vse mo-
goče načine vabiti; gluhejšim morate kar v uha trobiti da pridejo. Trebamo mnogo denarja, torej mora priti skupej vse kar gre in leze in položiti na aitar domovine svoj prispevek. Z denarjem nakupimo vojakom nujno potrebnih stvari, ter jih podarimo našim črnovojnikom predno odidejo. In tako pomagamo ljubi domovini, tako, pomagamo cesarju, tako se vojskujemo proti sovražniku, tako postanemo deležni slave zmagovalcev in tako na dan zmage se bomo stokrat srčneje veselili, z zavestjo, da smo tudi mi na kak način pomagali našim hrabrim vojakom, proti grozečemu sovražniku. Ali je prav tako?
VSI DEČKI: Prav, stokrat prav! Živela gospodična!
TONČEK: Dajte vabila, dajte vabila!
PEPE: Vsi morajo priti.
ŠIMEN: Vlačili bomo nemarneže za obleko, za suknjo.
TONČEK: Kaj še! Za lase jih primemo če bo treba. Ura!
VSI DEČKI: Ura! Ura!
TONČEK: Ura. Na bojni dom za ljubi grom!
UČITELJICA: No pa ti že narobe staviš
besede od samega navdušenja. Pojdite, pojdite, dragi dečki z menoj — da hitro opravimo. In pazite: vsak mora priti.
VSI: Vsak mora priti. Vsak mora priti. Vsak mora priti!
UČITELJICA: In dosti denarja prinesti.
DEČKI: In dosti denarja prinesti.
PEPE: Petake
TONČEK: Desetake
ŠIMEN: Stotake
UČITELJICA: Vsak kolikor utegne po svoji moči; še krajcar bo dobro došel.
DEČKI: Vsak — vsak — živili — Ura!
To pa si dobro zapomnite: če se ženska pokvari in postane hudobna — potem ni tako kmalu zdravila ni družini, ni družbi. Zlo je neizmerno.
(Trinko)
Ne rušiti reda, ki stoji na podlagi pravice in resnice, in ki ni odvisen od človeka, pač pa od samega Tvoritelja vesoljne narave!
(Trinko)
KAMENICA
29. 7. 1979
Govor župnika dr. Emila Cenčiča
Tudi Ijetos, že osemkrat zaporedoma, smo zbrani tle na Kamenici za naše vsakoletno srečanje s sosednimi narodi. Se muor-mo Bogu zahvalit za lepo uro, ki Ijetos Buog nam je podariu.
Pa tudi če ura nam je nadlegovala prejšnje Jjeto, mi njesmo obupali, zatuo ki na Kamenico nas vabi usako Ijeto ljubezen do našega beneškega naroda, potarpežljivo prepričanje, da naša mala pa Ijepa domovina zadobi tiste pravice, ki Buog ji je dau in ki kriva nemarnost in hudobija ljudi ji necje spoznat.
Živa vjera u Kristusa in naša trdna vjest nam je pomagala in nam pomaga po težki poti do buojših dni za našo beneško deželo.
Pogledita nam u lice, pogledita nam u joke in srce. Mi želimo biti pravi kristjani in pravi italijanski državljani. Nobednemu
ne djelamo krivice, na gremo pruoti nobeni zapuovedi ne cerkveni ne državni. Samuo želimo, da bi naša zemlja ostala zvesta sama sebi, svoji dušici, svojemu jeziku, svojim navadam.
Zeljmo biti u mieru z usakim človjekom in z usakim narodom, ki živi blizu nas, ki je naš sosed. Podajamo roke Furlanom, Slovencem, Italijanom in Nemcem. Kristus nas je use odrješu s svojo krvjo, za use je umuo-ru na križe in že dva taužent Ijet ima raz-pjete roke in prebodeno sarce, da bi nas use zbran k sebi in nas use objeu u adno samo družino, družino božjih sinov.
Odložimo use naše sovraštvo, odstranimo use, kar nas loči. Trudimo se, da usi kupe bomo gradili nov sv jet, buj človješki in buj pravični, sv jet, u katerem usak človek in usak narod bo moti živjeti u frajnosti in spoštovanju. Kduor napada druzega človje-ka in drug narod, napada Kristusa, spet križa Kristusa. Usak, kduor se trudi, da pomaga druzemu človjeku in spoštuje drug narod, pomaga Kristusu in zida na svjetu božje kraljestvo.
Bratje in sestre iz Benečije, Furlanije, Slovenije in Koroške, pogledimo se u oči, podajmo si roke, naj živi u naših srcih Kristusova luč: luč resnice, ljubezni in miru.
MARTIN JEVNIKAR
Prof. Ivan Klodič-Clodig
Beneška Slovenije je dala vrsto slavnih mož, le da jih premalo poznamo. Ker je bila ves čas odrezana od ostalih slovenskih dežel in podrejena beneški republiki in od 1866 italijanski kraljevini, je bila tudi usoda beneškoslovenskih izobražencev povezana z italijansko kulturo. Doma so mogli pisati v materinem jeziku samo duhovniki, kot Peter in Jožef Podreka, Ivan Obalo, Ivan Trinko in še nekateri. Drugi izobraženci so morali pisati v italijanščini in teh je bilo veliko: Jakob Stelin iz Gornjega Tarbilja, Anton Podreka iz Špetra Slovenov, Ivan Vo-grig iz Hlaste, dr. Carlo Podrecca iz Čedada, Ivan Klodič iz Klodiča, Evgen Blankin iz Bi(ače pri Špetru, Bruno Guyon iz Brna-sa, Francesco Musoni iz Saržente in drugi. V knjižni slovenščini pa se je najbolj -uveljavil Anton Klodič vitez Sabladolski iz Klodiča.
Ivan Klodič se je rodil 14. junija 1828 v Klodiču (Hlodcje, obč. Grmak) in je bil stric profesorja in pisatelja Antona Klodiča pl.
Sabladoskega. Kot vsi tedanji beneški otroci, ki so hoteli na gimnazijo, je odšel najprej na osnovno šolo v Čedad, da se je naučil italijanščine. Potem je dovršil v Vidmu gimnazijo, na univerzi v Padovi pa matematiko, fiziko in meteorologijo (1852). Tedaj se je na doktorski tezi podpisal Giovanni Clo-digh.
Takoj je postal profesor matematike in fizike na Klasičnem liceju in na Tehničnem zavodu (od 1866) v Vidmu, kjer je deloval celih 43 let, skoraj do smrti, ki ga je pobrala v Vidmu 5. marca 1898, starega 70 let.
Klodič je takoj po nastopu službe organiziral vremenoslovsko službo v Furlaniji in Benečiji, pri čemer mu je pomagala Furlanska kmetijska družba. Najvažnejše vremeno-slovske postaje so bile v Vidmu, Tolmeču, Pordenonu in Pontablu, počasi pa je razvil celo mrežo z desetimi postajami. Tu so redno zapisovali vremenske spremembe in količino padavin. Klodič je ta poročila zbiral, jih obdeloval in objavljal. Že 1867 je začel izdajati drobne knjižice na 18 straneh pod naslovom Le osservazioni meteorologiche in Udine. Izdajal jih je skoraj do smrti več ali manj redno.
1879 je začel sodelovati z vremenoslov-skimi opazovanji v glasilu Furlanske kme-
tijske družbe II Bollettino in do 1883 v vsaki številki poročal o vremenu in drugih pojavih, predvsem o padavinah skozi vse leto, o vremenskih neprilikah, o snegu, plazovih, potresu in podobnem.
O vremenskih opazovanjih je poročal tudi v letni publikaciji Annali scientifici, ki jih je izdajal Tehnični zavod v Vidmu, kjer je poučeval. Sodeloval je od 1868 do smrti, sprva redno vsako leto, pozneje občasno. Ta opazovanja se ločijo od prejšnjih po tem, da so podana z znanstveno tehniko, v njih je več razlag in primerjav.
Tretje vremenoslovske razprave pa je priobčeval v Annuario statistico v Vidmu pod naslovom Clima della provincia di Udine - Podnebje videmske pokrajine. Za leto 1874 je podal vremenska opazovanja v Pordenonu, Tolmeču in Vidmu, pozneje je pridružil še Pontabel.
Lahko bi rekli, da je bil Klodič največji strokovnjak za vremenoslovje, ne samo v deželi, ampak daleč naokrog. Razen z vremeno-slovjem se je ukvarjal tudi z drugimi strokami. čisti matematiki je posvetil samo eno razpravo, in sicer O osnovnih načelih pri razlagi diferencialnega računa (Izvestje videmske gimnazije in liceja 1859/60). V Analih Tehničnega zavoda je 1867 priobčil razpravo
O osnovnih lastnostih materije, pozneje je poročal o spremembah zračnega pritiska na Matajurju. Govoril pa je o strelovodih in o vlogi termometra pri parnih kotlih.
Prof. Klodič je aktivno sodeloval tudi v tedanjem videmskem kulturnem življenju. Bil je član videmske Akademije, najvišje kulturne ustanove, in njegova predavanja so izhajala v Akademijinih publikacijah. Tako je govoril o teologu patru Paolu Sarpi, o fiziku Di Luigiju Magriniju, o prof. Camillu pl. Marinoniju, o msgr. Jacopu Tomadiniju, o Francescu di Toppo in Giuseppeju Baldis-seru. Ob zadnjem predavanju 18. januarja 1884 piše, da ga je govoril predsednik Akademije. Ne vemo, kdaj je postal predsednik, vendar je to čast, ki je ni dosegel menda noben drug Slovenec v Vidmu.
Klodič je bil Slovenec in tesno navezan na svojo rodno Beneško Slovenijo. O tem zvemo veliko ob smrti iz videmskega časopisa »Patria del Friuli« 5., 7. in 8. marca 1898. Tako je ob pogrebu govoril prof. Fr. Musoni »v imenu občine Špeter, ki je bila pokojnikova mala domovina«. Zatrdil je, »da ni nikoli pozabil rodne vasi, rodnih dolin, ampak jih je ljubil vedno z enako ljubeznijo prvih let in se je zanimal za njihov napredek in ničesar ni opustil, kar bi mogli njim
■
koristiti«. Vsi domačini so gledali vanj »kot v naravnega zavetnika in branilca vseh svojih pravic«. Prefekt Prezzolini pa je poudaril, da se je leta 1848 junaško boril na strani beneške republike. Časopis poudarja njegovo »zelo uglajeno prijaznost, skrajno srčno dobroto, najvestnejšo poštenost in nenavadno nadarjenost«.
Pogreba se je poleg deželnih osebnosti udeležilo veliko domačinov, med njimi župan Štefan Chiabai iz Grmaka (Grimacco), Ivan Trinko, duhovnika Josip Jussig in Peter Cernotta, don Evgen Blankin, nečak pisatelj Anton Klodič, prof. Musoni in drugi. Vencev je imel 16.
Med Slovenci Klodič ni znan, zato ga niso uvrstili v Slovenski biografski leksikon v Ljubljani, kamor bi bil moral priti. Prav jako je premalo znan med Furlani, saj mu Je posvetil Giuseppe Marchetti v svoji monumentalni knjigi II Friuli, Uomini e tempi, Udine 1974, stran 954, samo nekaj vrstic.
Klodičevi hčerki Lucilli je posvetil Ivan Trinko dvojezično knjižico na 35 straneh in le izšla oktobra 1896 za njeno poroko z inž. flessioni Herzenom, ruskega rodu. Knjižica jma naslov Eccidio d'Aquileia ter obsega italijanski prevod in slovenski izvirnik Trin-kove epske pesnitve Propad Ogleja, ki je iz-
šla 1893 v Ljubljanskem zvonu. Posvetilo v knjižico so podpisali trije duhovniki: G. Jussig, I. Trinko in E. Bianchini in v njem pravijo, da je Lucilla posvetila slovenski govorici »s toliko ljubeznijo mnogo svojih prostih ur«.
MILKO MATICETOV
Sto let stari folklorni zapisi iz nadiških dolin
Če kaj lepega doživiš, slišiš, najdeš, ni prav, da bi se veselil sam, držal to skrito, morda zaklenjeno v predalu. Zato bom prè-cej pokazal vsaj malo tega, kar sem sredi oktobra 1979 videl in bral v rokopisni zapuščini poljskega lingvista Jana Baudouina de Courtenaya.
Na slovensko gradivo te obsežne zopušči-ne nas je leta 1960 opozoril N. I. Tolstoj v članku »O delih I. A. Baudouina de Courtenaya v zvezi s slovenskim jezikom« (izšlo v Moskvi v knjižici, ki jo je izdal slavistični inštitut akademije znanosti ZSSR ob 30-let-nici B. de Courtenayeve smrti). Med papirji,
ki jih je veliki slavist izročil v varstvo ruski akademiji znanosti v Peterburgu (današnjem Leningradu) leta 1903, so tudi zapiski iz Na-diške doline (66 enot), nastali tri desetletja poprej — 1873-1877 — in prav na kratko omenjeni na str. 79 navedene spominske izdaje. Gradivo prihaja iz tehle krajev: Maža-rola (32 besedil), neimenovan kraj (1), Špe-ter (9), Barnas (20), Pet j ah (3), Sovodnje (2) in Škrutove (7). V Leningradu nisem mogel spoznati, ne čigava roka je to pisala ne kateri domačin bi bil lahko to poslal ali dal tujemu učenjaku, ki je prišel tako od daleč študirat govore naših zahodnih krajev. Vendar upam, da se nam bo to posrečilo odkriti ali po pisavi ali po kakšnem korespondenčnem pričevanju.
Na mestu, kjer je po navadi zapisano ime kraja, beremo pri triintridesetem besedilu (izvirna štev. 179): Vogrič. Kraja s takim imenom v Benečiji ni. Na liceju v Vidmu pa je učil prof. Ivan Vogrič (Giovanni Vogrig), ki si je dopisoval z B. de Courtena-yem in ga morda tudi poznal osebno. In kakor je Vogrič novembra 1877 poslal B. de Courtenayu nekaj besedil v terskem narečju (gl. Materialy lì, S. Peterburg 1904, 193-196), tako ali še laže bi mu bil mogel postreči tudi z gradivom iz rodnih nadiških kra-
jev in v govorih, ki so mu bili bližji kot čančbolski. Pripis »Vogrič« nam je ta hip prva kolikor toliko oprijemljiva sled za identifikacijo moža, ki je pred sto leti sam od sebe ali na prošnjo Baudouina de Courte-naya zbiral ustno izročilo Nediževcev in Rečanov.
Z mislijo pri Trinkovem koledarju sem si v leningrajskem arhivu Akademije znanosti ZSSR (fond 102, op. 1, N. 2) prepisal nekaj besedil, ki vam jih tule pošiljam zvesto po izvirniku, samo v preprostejši pisni podobi. Tem besedilom sem dal številko in naslov, ki ga v izvirniku nimajo.
1.	»Ganite se doba!«
Ankràt je bila na ženk, ki je garduò gledala moža. On si je stuòru, de je umrù. Su ga luožli u kasčlu an su ga nesli pruòt bri-tofu. An je pasù pod nin dòban. Njèga ženk je bila zkt, ji jokala. Kadar je biu rkuno pod dòbon, se je popkdu za verh an j ostù obič-šen z rokmi an je šu nazaj na duòm. Zan cajt potada je za prave umrù. Su ga nesli po tisti pòt nazaj an tudi ženk je bila za njin. An kar su bli blizu tistega dòba, je jkala ženk tin, ki su ga nesli:
»Ganite se, de se nk nazaj popade!«
(S peter)
2. Cecè ubile petelina
Ankràt na màti je mièla adniga petelina, an njih čečč je klicala, kar je pièu petelin. An tadà so ble jèzne an so ga ubile. Kar je zmànku petelin, màti jih je stùkla. Niè viè-dela vic za iiro za jih klicat an u strahu za zamudit jih je zacèla klicat ob danàjsti. Čeče, ki so ùpale stuòrt dobro, ubit petlina, so se perpràvle še guorš nadlogo.
Proguòr diè, de s slàbin zaèètkon na boš mèu màj dobrega komplìtka.
(Barnas)
3. »Okuòle svetega Jakopa«
Ankràt je biu an Slovènj, k je pejù no kràvo u Vìdan u tarh. Tele Slovènj je imèu kupcà sùbit za tol kràvo — adnegà Laha. Za imièt za norcà Làha, Slovènj, fùrbast, j odgòdu Lahu, kàdar je biu pràSan, kùlko cajta je breja tàle krava, mu je jàu, de je brèja okuòle svètega Jàkopa — zato ki jo je gnù okuòle cièrkve svètega Jàkopa u Udine.
(Skrutove)
4. De na pride tiiča
Tu Kuòsti, kàdar se zagànja, imajo na-vàdo za zluòdja ustràst, venèst uòn kondrè-
je tas hiše, ih obarnìt u lùht, vile upičit tu gnoj, nàsot an rogè u uàjer stole. Stolàn obàrnejo nogè u luht an žene oblečejo kutu-line narobe, za de na pride tùca al pà de strjòni se na stàknejo.
Tàka je njih urhža.
(Barnas)
5.	Gonàlce
a) Kar je màjhno, Stir omàga; kar je veliko, svièt obràca; kar je stàro, hod h maš.
(Tiste je t e 1 è : kar je màjhno, sesè krà-vo za štir sìsce; kar je veliko, orjè, orjejò z njin tu zemji; an kar je staro, rùnajo uòn z njegà kože čerčuje.)
b) Je dùgo ku vàrca an varca niè, je zeleno ku braskù an braskù niè, jima zobè ku miš an miš niè.
(An tuo je a r b ì d a.)
c) Bièla njiva an òernò siènje, modra glàva, ki ga not sièje — ki če tuo reč?
(Karta je njiva, t i n t a je èernà, ki se sièje, je siènje tiste.)
d) Oča jima thužent an thužent sini an usim je kàpu ukùpu, kùker san seb ne.
(Tuo je dob, k jima želot, ki se ji-majo za njegà sini, k jimajo tisto kàpco gor na glàvi, an njih oča nièma nič.)
(Vse: Škrutove)
6.	Preèmènterne babe
Presmènterne babe, kakuò su gardè, z ne hiše u tu drugu mi nosju lazè.
Bon useku nu kjuku, bom babe perpèu, de na bòju čez mè an čez moje diklè.
(Petjah)
2.	Jubezen
Jubezen je bila, jubezen še bo, kar mene in tebe na sviète na bo.
Presneta jubezen, takuò je slatkà, je nièsmo kupili, je sama paršla.
(Škrutove)
OPOMBE
1.	Izvirnik na listih 18-19. - Kaséla, prim. it. cassa: Priprava za prenos mrliča od doma do »britofa« ima v slovenskih krajih dosti imen, npr. rez. bank, prekm. skrinja, Kras truua, prekm. drvo, knjižno krsta, rakev; v Prejšnjih časih seveda ni bilo pokrova (truga pomeni
prvotno samo »korito«; clrvo ne potrebuje razlage), mrtvega so nesli pokopat odkritega oz. pokritega s prtom.
2. Ma listih 25-56. - Proguòr diè = pregovor pravi; komplitka — konca.
3. List 66. - Odgodu: natvezel (dobesedno: odigral, odpel).
4. List 32. - Se zagànja = se oblači (?); nàsot = (?); Strjòni se na staknejo = zberejo, snidejo (?).
5-a. Na listih 68-69. - Rimajo = izdelujejo, pripravljajo.
5-b. List 69.
5-c. Na listih 69-70. - Siènje = seme. Precej skrajšano imamo to uganko iz Tera med odgovori slovenskih šolarjev: G. D'Aronco in M. Matičetov, Folklorna anketa v Furlaniji 1946 (Slovenski etnograf 34, 1951, 303). V najpreprostejši obliki — »črno na belem« — pa je prišla skoraj v vsakdanjo rabo in s tem (kot rečeni-ca, sinonim za pisano potrdilo, obvezo, dokument ipd., v nasprotju z govorjeno, manj trdno obljubo) pravzaprav že nehala biti prava uganka!
5-d. List 72. - Podobno uganko je slišal v Soški dolini Fran Erjavec. V njegovih zapiskih Iz popotne torbe (LMS 1882-83, 326) jo je bral Oton Zupančič in se navdihnil za svojo znano: »Nima fantek kapica - kapica ima fantička; - prišumele sapice. - niso vzele kapice, - vzele so fantička« (Slo ugank, št. 69).
6. List. 64. - Pesmica iz Kobarida (Štrekljeva zbirka II, 2446) ima enaka prva dva verza, nato gre drugo pot.
7. List 78. - Prvo kitico poznamo tudi s Štajerskega, s Koroškega in iz osrednje Slovenije (gl. Štrekelj II, 47184721); France Prešeren je že leta 1833 porabil kot molto k svojim »Gazelam« varianto iz zbirke svojega prijatelja A. Smoleta. - Druga kitica je v podobni obliki — vendar sama zase — prišla na dan v Kobaridu (Štrekelj II, 4518).
KRONIKA
Tole kroniko muormo začjet z dičember-jem lanskiga ljeta, ker je bil Trinkov koledar že tiskan, ko se je tuole godilo.
14. dičemberja lani je skupina beneških duhounikov, ki dielajo u Benečiji in u Furlaniji, šenkala našemu nadškofu v Vidmu Slovenski misal. Nadškof Battisti je že vič-krat pokazu odpartost, solidarnost in moralno podpuoro beneškim duhounikom, ki se borijo za ohranit viero, slovenski jezik in domačo kulturo med svojim ljudstvom. Na te prve strani tele knjige so napisali tuole posvetilo: »Slovenski domači duhovniki videmskemu nadškofu Alfredu Battistiju za uso pomoč, ki nam jo je dal, da se ohrani služba božja po naših cerkvah v slovenskem jeziku.«
U farni cierkvi u Lazah pri Podbunescu so imieli pru lepo domačo mašo na božični sveti večer. Zbor »Nediški puobi« je poskar-beu, da so ljudje med mašo poslušali naše stare slovenske božične piesmi, med katerimi zauzema parvo mesto »Ta dan je usega veseja«. Vierniki so pobožno poslušali tele
piesmi in marsikateremu je bluo tako milo pri sarcu, da nie mogu skrit svojih čustev. Če marskajšnjemu ob poslušanju takih piesmi so paršle suze u oči, pride reč, da naše navade, naše piesmi in naš jezik imajo nie-ko uriednost, zatuo imamo dužnost jih ohranit.
27. dičemberja se je zbralo na Jeroniščah pri Sovodnji veliko naših ljudi na kulturni večer. Paršli so usi predstauniki beneških kulturnih društev in nekateri politični predstauniki. Na tem večeru je Radio Koper predstavil dve novi kaseti, posvečeni Beneški Sloveniji. Na teh dveh kasetah so stare in nove domače beneške piesmi in viže, ki jih pojejo naši zbori ki igrajo naši godci. Vse to je zbrala novinarka Vesna Čehovin.
28. in 29. dičemberja so imieli naši emigranti na Liesah svoj 3. Kongres, na katerem so debatirali o svojih problemih in o vseh problemih naše Benečije. Na ta kongres so paršle tudi nekatere oblasti iz Dežele, Province in beneških občin. Zveza naših beneških emigrantov je dokazala, da je ena najbolj živih in agilnih organizacij pri nas, ki se briga predvsem za socialne in ekonomske probleme naše skupnosti.
30. dičemberja starega lieta so se zbrali
u Ažli »Pri Bruni« naši beneški likovni umetniki na usakolietno sejo. Vogrig in Vuk sta poročala o bogatem delovanju društva, ki je priredilo razne razstave. Kolektivne razstave par Hlodcje in u Svetem Ljenartu se je udeležilo okrog pet taužint obiskovalcev.
JANUAR 1979
Na Dan emigranta 7. januarja je paršlo u Čedad tarkaj ljudi iz useh naših dolin od Nediže do Tera, od Rezije do Kanalske doline, da nie bluo dovolj prestora u Teatro Ristori. Puno ljudi je muoralo ostati zunaj. Dan emigranta je postau masovna manifestacija Benečije. Na Dnevu emigranta imamo parložnost poslušat, kajšni so aktualni problemi Benečije in kaj mislijo o nas italijanski politiki. Lietos je govoriu u imenu slovenskih kulturnih društev Benečije sekretar Zveze beneških emigrantov dr. Valentino Noacco. Jau je, da niesmo vič osamljeni kot učeraj: dobili smo pomoč u naši deželi in tudi u Rimu pri Pertiniju in Andreottiju. Odpirajo se nam nove možnosti, ki jih moramo znat izkoristiti. Naši emigranti doma in po svietu programirajo globalni razvoj Benečije, ki bi muoru iti naprej paralelno na ekonomski, socialni in kulturni rauni. Ne-
iz Ukev
čemo postati kak muzej ali pa kaka folklorna ali jezikovna posebnost, čemo postati Slovenci in ponosni na kar smo ter zaries postati enakopravni daržavljani Furlanije, Italije ici Europe.
Predsednik deželnega svéta Mario Colli je med drugim poviedu: »Muorate bit ponosni na vašo kulturo in na vaš jezik, ki je velike uriednosti za uso deželo in za uso Italijo. Zatuo je vaša sveta dužnost in pravica, de se borite za jezikovne pravice in de se riešite ekonomske zaostalosti. Vi ste veliko pretarpieli, ste bli zmieraj ekonomsko nerazviti, kulturno zatirani, zatuo imate uso pravico, de se vam hitro in brez zamude popravi škoda, ki ste jo utarpieli.«
Sledil je kulturni program, ki je biu zelo pester. Nastopili so mladi beneški harmo-nikaši, nato pevski zbor »Planinka« iz Ukvi pod Sv. Višarjami. Pod vodstvom našega rojaka iz Topoluovega pre Maria Garjupa je ubrano zapieu štiri narodne piesmi. Za njim so zaigrali še naši znani »Rezijanski citirav-ci«. Zapela sta tudi Keko in Ana.
Glauna točka kulturnega programa je bla komedija »Modar hlapac«, ki jo je napi-sau Izidor Predan, igrali pa so naši igrauci »Beneškega gledališča«. To naše gledališče ima važno funkcijo pri ohranjevanju 'našega
iz igre »Modar hlapac
jezika in dokazuje, da je naš slovenski dialekt zaries liep in de ga je trieba riešit na usako vižo.
MAREC
2. marca smo brali na narbuj arširjenem in branem italijanskem dnevniku »Corriere della Sera« lep in objektiven članek o beneških Slovencih. Že sam naslov je bil zanimiv: »Un'altra piccola patria si affaccia tra le minoranze etnico linguistiche. La Sla-via Italiana vuole la sua lingua«. Italijanski novinar Giancarlo Pertegada je napisu reportažo iz Benečije na štirih kolonah. Brez ki parkrivat je poviedu resnico, kaj se je dogajalo tle par nas u zadnjih 100 lietih. Zelo pohvalno je napisu o Ivanu Trinku in o beneških duhovnikih, ki imajo zaslugo, da se je u Benečiji ohranu slovenski jezik in so se znali z uso silo upreti proti potujčevanju naših dolin u cajtu naj hujšega pritiska na našo skupnost in na našo kulturo.
7.	marca je Pokrajinski svet v Vidmu za-čeu razpravljati o resolucijah, ki zadevajo zaščito beneških Slovencev in Furlanov. Nastopil je Pavel Petricig iz Špetra in se je zauzeu za tuo, naj tudi videmska Provinca podpre zahtevo usieh demokratičnih sil po
globalni zaščiti usieh Slovenceu, ne glede na tuo, kje živijo.
Narbuj pomemben govor je imel predstavnik Krščanske Demokracije Bepo Chiabudi-ni. Poviedu je, de je popunoma logično priznat obstoj Slovenceu u Videmski Provinci in jih na kako vižo zaščitit. Jau je, de so težave med samimi ljudmi, kjer ne poznajo ali pa nieso poučeni o teli problematiki. Trieba je, de naši ljudje začnejo mislit dru-gač, de se otresejo predsodku in de se navadijo na »odparto mejo«, na sodelovanje in prijateljstvo med ljudmi in narodi.
8.	marca zvečer so imiele žene iz Benečije svoj praznik u telovadnici na Liesah. Drama »Ne vic sama«, ki jo je napisala Bruna Strazzolini je zajela stare in nove probleme, ki so jih doživiele in jih doživljajo naše žene. Liep domači jezik, razumljiva tematika, dobra igra, vse je pripomoglo, de je biu ta praznik zaries liep kulturni dogodek. Na ogled so bile tudi lepe fotografije, ki jih je posnel na temo »Beneška žena« naš fotograf iz Tarbija Jurij Qualizza.
23.	marca na kulturnem večeru v Škru-tovem je predsednik društva »Circolo Culturale e Assistenziale - Valli di S. Leonardo« predstavu publikacijo, v kateri so zbrane
varhu
domače piesmi iz Sv. Lienarta. Trinajst pie-smi je harmoniziru Antonio Qualizza. Na te-lem večeru je nastopu zbor Rečan in oktet Nediški puobi iz Podbuonesca.
U nedjejo 25. marca se je napunla dvorana teatra »Ristori« u Čedadu, kjer je bla revija peuskih zboru »Primorska poje«. Nastopilo je 13 zboru od Kopra do Kanalske doline, od Tolmina do Nediških dolici. Pieu-cu je bluo parbližno 500, poslušaucu pa je bluo vic ku taužint. Beneško Slovenijo sta zastopala dva naša zbora: »Pod lipo« iz Bar-nasa, ki ga vodi Nino Specogna in »Planinka« iz Ukvi pod vodstvom našega rojaka Maria Garjupa. Parvikrat so imieli u Čedadu parložnost poslušat tarkaj zboru in tarkaj slovenskih narodnih piesmi, ki so nam pokazale visoko muzikalno kulturo slovenskega naroda.
MAJ
Krščanska kulturna zveza iz Celovca in Katoliško prosvetno društvo iz Šmihela na Koroškem sta priredili na Koroškem »Beneški večer«. Beneško gledališče, zbor Rečan, ansambel Narodna klapa in duet Keko in Ana su vič ku dvie ure nastopali pred koroškimi Slovenci, ki so paršli od usieh kraju
Benečani na Koroškem
gledat in poslušat tele naše ljudi iz Benečije. Glauna točka programa je bla drama »Emigrant«, ki opisuje našo preteklo žalostno zgodovino. Koroškim Slovencem naš dialekt nie dielu obednih težau in so use za-stopili. Koroški Slovenci so bli zelo gostoljubni in use Benečane spravili obnuoc po slovenskih družinah. Drugi dan so šli na izlet po koroških vaseh in so jih pousod pri-sarčno sparjeli in pogostili.
JUNIJ
9.	junija so u Špietru oficialno odparli »Beneško Galerijo«, u kateri bojo organizirali skupne al pa zasebne razstave. S to galerijo se je Benečija obogatila z novo kulturno ustanovo. Tisti dan so odparli skupno razstavo Romana Cromaz in njegove hčerje Nadje. Društvo beneških artistov je organiziralo skupinsko razstavo u Oblici. Razstavljeni so bili umetniški in obrtni izdelki. Ljudje so imieli parložnost videt tudi liep leseni oltar, ki ga je nardiu za obliško cierku domačin Giovanni Vogrig.
29. junija so odparli u atriju srednje Suole u Špietru veliko razstavo sestre Maruške Ruttar, ki je misijonarka in tudi poznana
Redovnica Maruška Ruttar
slikarka ne samo u Italiji, ampak tudi po svietu, kier je poslikala puno misijonskih cierkvi posebno u Afriki.
U Čedadu se je zaključu tečaj slovenskega jezika, ki je imeu rekordno število obiskovalcev. U Petjagu pri Spietru pa so zaključili glasbeno šolo, na kateri se otroci iz bližnjih vasi pridno učijo na klavir, harmoniko in kitaro. Glasbena šola dela u okviru otroškega centra, ki nudi otrokom osnovne elemente slovenskega jezika in jih spodbuja k poznavanju domačega okolja.
Glasbeno šolo imajo tudi u Ukvah in Žabnicah u Kanalsk: dolini, kjer se že več liet otroci učijo slovenskega jezika pod skarbnim vodstvom prof. Venosija in župnika Maria Garjupa. Kanalski Slovenci so imieli u ukvanski cierkvi koncert ob zakl jučku teh dvieh tečaju in so pokazali, kaj so se novega naučili pri slovenščini in pri glasbi.
JULIJ
1. julija je bluo u Špietru že 6. nagrajevanje otrok, ki so sodelovali na natečaju »Moja vas«. U telovadnici se je zbralo veliko ljudi, ki so poslušali lep kulturni program. Nastopili so harmonikaši, zbori iz Sv. Lienarta, »Pod lipo« iz Barnasa, »Rečan« iz
Prireditev v cerkvi v Ukvah
Lies, »Planinka« iz Ukvi. »Narodna klapa« je zaigrala polke in valcerje, nekateri člani »Beneškega gledališča« so nastopili z domačimi skeči. Novost letošnje »Moje vasi« je bil zbor iz Platišč, u katerem puojejo starejši ljudje. Otroci so dobili za njih dielo lepe Šenke, usak pa je po varhu dobiu še lepo majico, na kateri so natisnjene besede »Moja vas«.
Od 2. do 14. julija je bil v Ljubljani seminar slovenskega jezika, katerega se je udeležilo tudi 15 mladih Benečanov, ki so se skupaj z drugimi študenti iz vsega sveta učili slovenskega književnega jezika. Če bi imieli doma slovenske šole, bi ne bilo treba iskati po svetu, kar bi nam morala dati italijanska država.
Zadnjo nedeljo julija je bilo na Kamenici kulturno srečanje med sosednimi narodi. Letošnja Kamenica je popolnoma uspela, ker je bilo lepo vreme. Slovesnost je začela s sveto mašo na prostem, katere sc je udeležilo na stotine ljudi. Škoda, da niso bili zvočniki bolj močni. Sledil je kulturni program, na katerem so sodelovali razni zbori, domači in iz matične domovine. Zelo pri-sarčni so bili otroci s Koroške. Kamenica je praznik prijateljstva različnih narodov, ki
se borijo za boljši svet in za uresničitev njihovih naravnih pravic.
AVGUST
4. in 5. avgusta je bil v Tipani »Tu na Buona« praznik emigrantov, ki so ga priredili vaški odbor iz Plestišč, kulturno društvo »Naše vasi« in Zveza beneških emigrantov. Predsednik Zveze Ferruccio Clavora je poudaril, da so taki prazniki nadaljevanje »Dneva emigranta« v Čedadu in je zaželel, da bi se emigrantska organizacija razširila še po drugih vaseh Benečije.
5. avgusta je bilo v Dreki srečanje bivših beneških rudarjev, ki so organizirani v posebnem društvu. Zbrali so se skupaj s sorodniki in številnimi emigranti, ki so bili doma na dopustu.
»Mlada Breza« in »Barčica moja« je poletna šola v naravi, ki je namenjena dorašča-joči mladini. Študijski center »Nediža« iz Špietra jo prireja že več let. Letos se je je udeležilo 120 otrok beneških staršev in deloma tudi furlanskih. Prvi del tečaja je potekal v Gorenjem Tarbiju od 9. do 18. avgusta, drugi pa na morju na Debelem rtiču pri Ankaranu od 18. avgusta do 1. septembra.
24.	avgusta je Zveza beneških izseljencev priredila v Bardu prvo mednarodno razstavo »Slikarstvo brez meja«, pri kateri so sodelovali ugledni slikarji iz Furlanije in Slovenije.
Sovražniki beneških Slovencev so tudi letos premazali spomenik na Kamenici z značilnim podpisom (merda), ki dokazuje visoki kulturni nivò skvadrističnih skupin, ki delujejo po naših dolinah in se zaganjajo proti vsemu, kar je slovenskega.
SEPTEMBER
23.	in 24. septembra je bla u Reziji mednarodna konferenca, posvečena spominu J. Baudouina de Courtenaya ob 50-letnici njegove smarti. Veliki jezikoslovec poljskega rodu je hodu pred sto leti po naših dolinah in po Reziji, da bi podrobno študieru slovenske dialekte. Zbrau je veliko materiala, ki še donas leži u Leningradu. Upamo, de u kratkem cajtu bo tiskan rezijanski slovar, za katerega je zbrau B. de C. bogat leksikalni material. Slovar bosta izdali leningrajska Akademija znanosti in Slovenska akademija znanosti in umetnosti iz Ljubljane.
Konferenco, ki je bla na Ravenci sta organizirali Columbia University iz New Yor-
ka in Società Filologica Friulana iz Vidma. Govorili so razni profesorji, ki so paršli iz useh kraju. Najbolj zanimivo je bluo predavanje prof. Milka Matičetovega iz Ljubljane, ki že vic ku 30 liet študira Rezijo, njen jezik in njene običaje. Gouoriu je o popu-noma novi temi, ki se tiče Rezijanou, namreč o »skritih besedah«, o posebnem govoru, ki so ga nucali in ga še zdaj nucajo, kadar nečejo, de jih drugi zastopejo.
U nedjejo 30. septembra je paršlo na Tarč-mun trideset redounih sestri iz Collegio Dimesse u Vidmu, da bi počastile msgr. Ivana Trinka ob 25-letnici njegove smarti. Msgr. Trinko je biu njih spovednik in duhovni vodja skuozi 43 liet, od 1901. do 1944. lieta. Sedanji direktor mons. Pietro Bertolla je molu sveto mašo za renkega «profesorja» in u pridigi je poviedu, kakuo je biu mons. Trinko zlo navezan na kongregociòn telih munj, ki so se posvetile vzgoji šolske mladine. Tudi u težkih cajtih parve uojské jih nie zapustiu in je šu z njimi u Padovo no znanem kobariškem umiku. Biu je zanje ku adan dobar oča in jim je pomagau na use sorte viže, še piet jih je učiu in zanje je zluožu in muziciru tudi kako nabožno pie-sem. Med nunami, ki so paršlč na Tarčmun
Mali harmonikaši
je bla tudi prof. Olanda Miazzo, ki je napisala pod vodstvom znanega italijanskega slavista Arturo Cronia parvo doktorsko disertacijo o mons. Ivanu Trinku. Muoramo se zahvalit tudi sestram »Dimesse« iz Vidma, če je donas I. Trinko poznan tudi med Furlani in Italijani.
OKTOBER
13. oktober ja so se zbrali u Lazah beneški duhouniki za 20-letnico smarti Antona Cuf-fola-Čedermaca. Somaševanje je vodil mons. Valentin Birtič. Nekaj besed o Cuffolu sta poviedala domači famošter in famošter iz Prapotna. Po maši pa je imeu liep govor Bepo Chiabudini, predstavnik Krščanske Demokracije. Parkazau je te pravo figuro o ranjnkim pre Antonu, ki je biu zaries du-hounik, kakor Buoh zahtieva in je skarbeu za svoje ljudi taku, de je biu parpravljen dati še življenje zanje. Zapustiu nam je dragocen dnevnik, u katerim so zapisani usi dogodki iz cajta fašizma in use, kar se je dogajalo po Benečiji med uojskò an po njej.
14. oktober ja se je zbralo u Novi Gorici puno ljudi. Klub starih goriških študentov je preskarbeu, da so postavili liep kip Ivanu Trinku na Erjavčevi cesti. Kip sta odkrila
Pod lipo«
Trinkov nečak Tinac in Izidor Predan. Govor je imel župnik iz Gorenjega Tarbija dr. Emil Cenčič. O tem poročamo na drugem kraju našega koledarja.
NOVEMBER
Predsednik izvršnega svčta Socialistične republike Slovenije dr. Anton Vratuša je ob svojem potovanju po Furlaniji-Julijski krajini obiskal tudi Benečijo. Ustavil se je najprej u Bardu, nato pa se je v Teru srečal s predstavniki oblasti in slovenskih kulturnih društev. V imenu beneških Slovencev ga je pozdravil dr. Ferruccio Clavora in mu med drugim povedal: »Osnovni problem je za nas biti priznani kot narodna manjšina. Beneški Slovenci nujno potrebujemo šole v svojem jeziku, sicer čez deset ali petnajst let ne bo več ljudi, ki bi znali svoj materni jezik.« V imenu Slovencev v Kanalski dolini ga je pozdravil župnik Mario Garjup in mu omenil, kakšne težave imajo v Ùkvah s poukom slovenskega jezika. Izidor Predan in dr. Viljem Černo pa sta mu prikazala posamezne aspekte življenja v Benečiji in boja Slovencev za njihovo enakopravnost. Dr. Vratuša je obljubil, da bo Slovenija še naprej skrbela za to, da bo uživala slovenska manjšina v zamejstvu vse pravice.
24.	novembra so na dvorišču »Kulturnega društva Ivan Trinko« odkrili Trinkov doprsni kip. V Špietru pa je bila slovesnost v počastitev 25-letnice smrti Ivana Trinka. Pasquale Gujon, Božo Zuanella in Marino Qualizza so napisali knjigo, v kateri so prikazali Trinka kot človeka, literata in politika. Trinko zopet vstaja iz groba in s svojo besedo budi novi rod v Benečiji.
tir el» iKcv yojilrav
Dragi Benečani!
U telem pasanem Ijetu se je puno govorilo od vas, najvic pa o monsinjorju Ivanu Trinku. Use, kar je on učiu an želeu, se po malem spunjava. Biu je modar mož. Sada so že dvje suole njemu posvečene, adna ta par Trste an adna tu o Goric. Postavili so mu an spomenike (monumente), de bi judjè ne pozabili nanj an na njega učilo. Kar je bluo pa najvic urjedno, je tuole, de ima sada Trinko svoj spomenik u Čedade, ta pred društvom, ki nosi njegovo ime. Ljetos je pasalo 25 ljet od njega smarti an za tele ob-ljetaico se je zbralo puno judi u Špjetre za počastit njega spomin. Parkazali so use njega djelo. Govoriu je an videmski nadškof. Jau je, de imata Benečani use pravice, de zahtjevate, kar vam partiče. Trinkov koledar vam želi, de bi u novem ljete bli srečni an de bi bi usi emigranti dobili djelo u telih krajih an se varnih na svoje domove.
Uredil: Jožko Kragelj Natisnila tiskarna Budin - Gorica 1979
KAZALO
Str.
Papež nam je po naše govoril	31
Ljubka Šorli: Živi klic	34
Trinkov spomenik v Novi Gorici	36
St. Tonkli: Ivanu Trinku	39
Iz Trinkovega pisma	42
Stricu za god	43
R. Lenček: Dvanajst pisem Iv. Trinka	45
Spomini na mojega strica	63
M. Brecelj: Trinkovi poskusi v dramatiki	64
Kamenica: Govor dr. E. Cenčiča	75
M. Jevnikar: Prof. Ivan Klodič	77
Matičetov: Sto let stari folklorni zapisi
iz Nadiških dolin	82
Božo: Kronika	89
Urednikov pozdrav	115
Kazalo	117
Slike	118
SLIKE
Str.
Dr. Emil Cenčič govori na proslavi	35
Stane Raztresen recitira Cedermacovo pridigo	37
Zbor Rečan poje pri odkritju	spomenika	41
Pevski zbor »Planinka« iz Ukev	92
Prizor iz igre »Modar hlapac«	94
Blumarji v Črnem varhu	97
Benečani na Koroškem	99
Redovnica Maruška Ruttar	101
Prireditev v cerkvi v Ukvah	103
Rezijani na Kamenici	105
Otroci na Debelem rtiču	107
Mali harmonikaši	110
Pevski zbor »Pod lipo«	112
s
TRINKOV inv.št:
koledar
4930