[geografija v šoli] 1-2·2012 119 Pouk o podnebju * Katarina Kalan je učiteljica geografije, zgodovine, državljanske vzgoje in etike ter geografskih izbirnih predmetov na Osnovni šoli Staneta Žagarja Kranj. Kati.Kalan@gmail.com COBISS 1.04 oBravnava PoDneB ja v 6. raZreDU Katarina Kalan * Povzetek Prispevek opisuje, kako učenci 6. razredov pri predmetu geografija spoznavajo vreme in podnebje, ugotavljajo razliko med njima, spoznavajo elemente klimograma in se ga učijo brati, primerjati med seboj, razložiti vzroke za razlike med podnebji na Zemlji. Dodana so vprašanja in naloge za preverjanje znanja. Ključne besede: vreme, podnebje, klimogram, dežemer, termometer. povprečna temperatura, količina padavin TEACHING ABOUT CLIMATE IN GRADE SIX Abstract: In the article the reader finds the description of the way how the sixth grade pupils are taught about the weather and the climate during the geography lessons. They learn how to distinguish between them, and they get to know about the elements of climograms, how to read them, compare them, and explain the causes of different types of climate on the Earth. Evaluation tasks are added. Keywords: weather, climate, climogram, pluviometer, thermometer, aver- age temperature, rainfall Učni načrt geografije V 6. razredu določa, da učenci podnebje spoznavajo v okviru učnega sklopa Podnebne značilnosti Zemlje. Določa naslednje operativne cilje: Učenec – našteje letne čase in razloži vzroke zanje – določi lego posameznih toplotnih pasov na zemljevidu sveta – primerja osnovne temperaturne in padavinske značilnosti posamez- nih toplotnih pasov ter njihov vpliv na rastlinstvo in živalstvo – na fotografiji prepozna značilnosti rastlinstva posameznih toplotnih pasov – ob izbranih primerih opiše življenjske razmere ljudi v posameznih top- lotnih pasovih (izbirni cilj, namenjen le nekaterim učencem) Učenci se že v petem razredu pri urah naravoslovja podrobneje seznanijo s pojmom vreme. Pri urah spoznavanja družbe se pri spoznavanju pokra- jinskih enot seznanijo s podnebjem. Povedo, kaj je podnebje, navedejo, Uvod Preverjanje predznanja [geografija v šoli] 1-2·2012 120 Pouk o podnebju katere tipe podnebij imamo v Sloveniji in ugotovijo razliko v temperaturi in količini padavin med temi tipi podnebja. V šestem razredu pred učno temo Življenjske razmere v toplotnih paso- vih najprej dve učni uri namenim pojmu podnebje, pri čemer se učenci učijo risati in brati klimogram. To je sestavni del tega poglavja in tudi po- novitev iz 5. razreda. Učni snovi podnebne značilnosti Zemlje namenim dve uri. Prva učna ura: Razložimo pojem vreme. Učenci znajo zelo veliko povedati o vremenu. Vreme se spreminja. Je sončno, oblačno, deževno, je muhasto, je april- sko …. Ko jih povprašam, kaj pa je to podnebje, pa le redki znajo odgovoriti. Iz- vedo, koliko let moramo opazovati vreme, da lahko izračunamo podnebje nekega kraja. Nato si ogledamo klimogram. Skupaj ugotavljamo, kaj vse lahko razbere- mo iz tega grafičnega prikaza podnebja nekega kraja. Učenci znajo povedati, da so padavine označene z modrimi stolpiči, tem- perature pa z rdečo črto. Zatakne pa se pri merskih enotah – mm pada- vin in stopinjah temperature. Začudijo se, da so v poletnih mesecih nižje temperature, kot bi pričakovali. Zelo težko razumejo, da gre za povprečne temperature. Zato po navadi nekaj dni merimo temperaturo zraka ob do- ločenem času in nato izračunamo povprečno temperaturo. Ko jih vprašam, kako si predstavljajo, da nekje naenkrat pade 400 mm padavin, je zelo zanimivo poslušati njihove odgovore. Učencem pokažem napravo za merjenje količine padavin – dežemer. Nato se urimo v branju klimogramov različnih krajev, iz katerih učenci z veseljem ugotavljajo značilnosti. Izberem takšne z zelo nizkimi tempera- turami in druge z veliko količino padavin ter visokimi temperaturami. Ker učenci že poznajo toplotne pasove, ugotavljajo, kje na Zemlji bi lahko bili ti kraji. Vprašanja: – največ padavin pade meseca – koliko padavin pade ta mesec? – najmanj padavin pade meseca – koliko padavin pade ta mesec? – najvišja temperatura je meseca – koliko je povprečna temperatura ta mesec? – najnižja temperatura je meseca – koliko je povprečna temperatura ta mesec? – poletja so – zime so – ime podnebja – lega v toplotnem pasu – lega na poloblah: Preverjanje razumevanja klimograma [geografija v šoli] 1-2·2012 121 Pouk o podnebju Drugo uro namenimo risanju klimograma. Najprej izdelamo klimogram Spodnjega Brnika – podatki za letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, ki je le nekaj km oddaljeno od naše šole. Učenci tako spoznavajo značilnosti podnebja domače pokrajine. PODATKI ZA RISANJE KLIMOGRAMA TemPera TUre o C JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT NOV DEC -1,6 O,3 2,3 9.0 12,2 16,9 18,6 18,5 13,8 11,6 3,0 0.0 PaDavine v mm JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT NOV DEC 88 117 97 132 135 180 132 177 110 219 83 150 VIR: Agencija Republike Slovenije za varstvo okolja: meteorološki zavod Risanje klimogramov pomeni hkrati tudi medpredmetno povezovanje z matematiko in fiziko. Kako koristno je to za učence, sem spoznala v pro- jektu Pedagoške fakultete MODEL IV: Partnerstvo fakultet in šol v letih 2006 in 2007: Učitelj raziskovalec in medpredmetno povezovanje, kjer sva sodelovali z našo učiteljico naravoslovja in kemije in pri katerem so sodelovale tudi učiteljice matematike in fizike. Projekt je potekal celo šol- sko leto 2006/2007. Učenci (8. razreda) so zelo napredovali v grafičnem prikazovanju. Učenci radi rišejo klimograme. Nekoliko težav jim povzroča risanje tempe- raturnih stolpcev. Pri risanju klimogramov učence navajam tudi na upora- bo geotrikotnika, uporabo pravilnih barv (modra za padavine in rdeča za temperature). Tudi pri naslednjih urah učnega sklopa Življenjske razmere v toplotnih pasovih pokažem učencem klimograme, da po njih sklepajo, kakšne so v risanje klimograma Primer klimograma za letališče Brnik, ki ga je narisal učenec 6. razreda [geografija v šoli] 1-2·2012 122 Pouk o podnebju posameznih toplotnih pasovih življenjske razmere. Učenci s pomočjo atla- sa iščejo mesta, spoznajo države in se urijo v branju zemljevida. Pri urah, ko se učenci seznanijo s klimogramom, jih ne obremenjujem z imeni podnebij. Učno snov o podnebjih nadgrajujemo v sedmem, osmem in devetem razredu. Ko v 7. razredu spoznavajo podnebje Evrope, samo nadgrajujem učno snov. Učenci zdaj iz klimogramov že znajo razbrati padavine in temperatu- re, vedo, kakšna so poletja, kakšne zime. vprašanja in naloge za ustno in pisno ocenjevanja znanja 1. OGLEJ SI SKICO IN ODGOVORI NA VPRŠANJA. Kako je obrnjena zemeljska os na severni in kako na južni polobli? Severna polobla Južna polobla Na kateri vzporednik padajo sončevi žarki pravokotni? Kateri letni čas se začne na severni in kateri na južni polobli? – severna polobla – južna polobla Kje na Zemlji imajo polarni dan in kje polarno noč? – polarni dan – polarna noč [geografija v šoli] 1-2·2012 123 Pouk o podnebju 2. OGLEJ SI KARTO SVETA IN ODGOVORI. POBARVAJ VROČI PAS. POIMENUJ VZPOREDNIKE, KI GA OMEJUJE- JO. NAŠTEJ CELINE, KI IMAJO VROČI PAS. 3. NAVEDI DATUME, S KATERIMI SE ZAČNEJO LETNI ČASI PRI NAS! – – – – 4. KATERI LETNI ČAS JE SEDAJ NA JUŽNI POLOBLI? 5. PRIMERJAJ KLIMOGRAMA ZA RIM IN PERTH. Da je branje klimogramov bolj zanimivo, izberem en klimogram za kraj iz severne poloble, drugega pa z južne poloble. Redki so učenci, ki takoj ugotovijo, da so na južni polobli temperature in padavine po mesecih dru- gače razporejene kot na severni. Večina učencev zna ob koncu te učne teme našteti letne čase, povedati, kdaj se začnejo (tudi na južni polobli) ter zakaj se spreminjajo. Znajo Sklep [geografija v šoli] 1-2·2012 124 Pouk o podnebju razložiti vzroke za nastanek toplotnih pasov in določiti lego toplotnih pa- sov na karti sveta. Največ težav jim povzroča primerjava osnovnih temperaturnih in padavin- skih značilnosti posameznih toplotnih pasov ter njihov vpliv na rastlinstvo in živalstvo ter prepoznavanje značilnosti rastlinstva v posameznih toplot- nih pasovih. To učno snov nadgrajujejo v višjih razredih. Veliko učencev se marsikaj nauči tudi, ko spremljajo dokumentarne oddaje na televiziji, zlasti tuje, ki govorijo o življenju ljudi po svetu. 1. Bahar Igor, Geografija 6, Učbenik za pouk geografije v šestem razredu, Založ- ba Mladinska knjiga. 2. Program osnovna šola, Geografija,, Učni načrt, Republika Slovenija, Ministr- stvo za šolstvo in šport, Ljubljana 2011. 3. Atlas sveta za osnovne in srednje šole. Mladinska knjiga, Ljubljana 2002. 4. Htpp.//wwww. Klimadigramme Weltvelt. viri in literatura