SVOBODNA SLOVENIIA LETO (ANO) LXVI (60) • STEV. (N°) 14 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 19 de abril - 19. aprila 2007 SVETAL SPOMIN Minister Rupel v Argentini TONE MIZERIT_ V tem mesecu aprilu poteka 17. obletnica prvih večstrankarskih demokratičnih volitev v Sloveniji. Prvi krog volitev, na katerih je s prepričljivo večino zmagala združena Demokratična opozicija Slovenije (Demos), je potekal 8., drugi pa 22. aprila 1990. Na volitvah je Demos skupaj dobil približno 54 odstotkov glasov, od drugih strank pa je kot posamična stranka največ dobila Stranka demokratične prenove (prejšnja Zveza komunistov Slovenije), in sicer 17 odstotkov. Tedanje večstrankarske volitve v Sloveniji, ki je bila takrat še del federativne Jugoslavije, so bile izpeljane po uzakonitvi večstrankarskega sistema novembra 1989. Po mnenju zgodovinarske stroke so pomenile del procesa demokratizacije in osamosvajanja Slovenije, ki je dosegel svoj vrh najprej z uspešno izpeljanim plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti 23. decembra 1990 ter na tej podlagi razglasitvijo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije na zasedanju skupščine 25. junija 1991 v Ljubljani. Ustanovna seja nove skupščine je bila 17. maja 1990. Za predsednika skupščine je bil izvoljen France Bučar, predsednik republike pa je mandat za sestavo nove vlade zaupal predsedniku Slovenskih krščanskih demokratov Lojzetu Peterletu, ker so krščanski demokrati znotraj Demosa dobili največ glasov. Večstrankarske volitve aprila 1990 so prinesle zmago demokratične opozicije nad strankami, ki so pomenile kontinuiteto s prejšnjim sistemom, je zapisano v 11. zvezku Enciklopedije Slovenija. Stranka demokratične prenove je dobila 17 odstotkov glasov, Liberalno demokratska stranka (nastala iz Zveze socialistične mladine Slovenije) 14 odstotkov glasov, Socialistična stranka Slovenije (nastala iz Socialistične zveze delovnega ljudstva) pa 5,5 odstotka glasov. V zvezo Demos so se konec 1989 združile Socialdemokratska stranka Slovenije, Slovenski krščanski demokrati, Liberalna stranka, Zeleni Slovenije, Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka ter Slovenska demokratična zveza. Predsednik vlade Lojze Peterle je vodilnim članom (Igor Bavčar, Dimitrij Rupel in Janez Janša) po volitvah poveril za pripravo državne osamosvojitve odločilne državno politične resorje (notranji, zunanji, obrambni minister). Nastanek demokratične opozicije se povezuje z znamenito 57. številko Nove revije, v kateri je skupina izobražencev (France Bučar, Tine Hribar, Peter Jambrek, Jože Pučnik, Dimitrij Rupel in Ivan Urbančič) spomladi 1987 objavila svoje prispevke za slovenski narodni program. V njem so suverenost razumeli kot pogoj za to, da narod dobi lastno državo, in vztrajali, da izvirna suverenost pripada narodom, ne federaciji, vendar pa mora postati narod suveren najprej v sebi in se znebiti skrbništva zveze komunistov. Krivično pa bi bilo, če bi ob tem spominu spregledali vlogo katoliške Cerkve, ki je bila v domovini dolga desetletja glavna opozicijska sila režimskemu enoumju. Tako je za slovenski narod napočil trenutek, za katerega so se borili in o katerem so sanjali tudi tisti, ki so usodnega leta 1945 morali zapustiti domovino. Dosežen je bil glavni cilj naših skupnosti po svetu, ki so bile vključene v Slovensko politično emigracijo (SPE). Tudi njeno vlogo in njen doprinos k temeljni spremembi bi morali poudariti ob tej obletnici. SPE ni samo prispevala k mednarodnemu priznanju slovenske države (kar se danes poudarja), temveč je igrala važno vlogo v letih komunističnega režima, kot demokratična opozicija, uvrščena za Narodnim odborom za Slovenijo. Po sedemnajstih letih lahko ugotovimo, da je Slovenija v tej dobi prehodila ogromno pot. Mednarodno priznanje in uveljavljenje, članstvo v NATO, članstvo v Evropski zvezi, katero bo prihodnje leto tudi predsedovala, vključitev v področje evra ^ Seveda ima slovenska družba še vedno tudi senčne strani (medijski pluralizem, rodnosti), ki jih bo morala rešiti, če želi zagotoviti svetlo prihodnost, ki je smoter vsake družbe in vsake prave politike. Kot smo napovedali v zadnji številki, se je zunanji minister Republike Slovenije, dr. Dimitrij Rupel na svojem potovanju po Latinski Ameriki najprej ustavil v Argentini. Prišel je na uraden obisk kot zunanji minister države, ki bo v prvi polovici prihodnjega leta predsedovala Evropski Uniji. Dr. Rupel je prišel v Buenos Aires v četrtek, 12. aprila zjutraj. Komaj nekaj ur po svojem prihodu je že, kot prvo protokolarno dejanje, položil venec pred spomenik osvoboditelja generala San Martina na istoimenskem trgu v središču Buenos Airesa. Polaganju so poleg funkcionarjev argentinskega zunanjega ministra prisostvovali še veleposlanik RS v Argentini, prof. Avguštin Vivod (ki je tudi na vseh srečanjih spremljal ministra Rupla), častni konzul RS v Buenos Airesu g. Herman Zupan, predstavniki slovenskih ustanov in raznoliko občinstvo. Kar ganljivo je bilo, ko je godba grenadirjev zaigrala obe državni himni, ki sta odmevali v lepem in jasnem buenosaireškem opoldnevu. SESTANEK MINISTROV Še isti dan se je dr. Rupel sestal z argentinskim gostiteljem, ministrom za zunanje zadeve Jorgejem Enrique-jem Taiano. Ta je izrazil zadovoljstvo, da bo prihodnje leto Evropski uniji predsedovala Slovenija. ,,Slo-vensko predsedovanje EU bo zelo prijateljsko za Argentino," je poudaril Med srečanjem z rojaki v rezidenci slovenskega veleposlanika v skupni izjavi po srečanju in menil, da bo Slovenija svoje delo opravila „čudovito". Čeprav bodo prednostne naloge slovenskega predsedovanja v prvi polovici leta 2008 predvsem v Evropi, so slovenske prioritete pomembne tudi za Latinsko Ameriko in Argentino, je poudaril Taiana. Maja 2008 bo namreč v Limi v Peruju potekal vrh EU-Latinska Amerika in Karibi (LAC), poleg tega pa bo to obdobje pomembno za pogajanja o prostotrgo-vinskem in pridružitvenem sporazumu z združenjem Mercosur, katerega del je tudi Argentina, je dejal. Rupel je še izpostavil, da je Latinska Amerika zainteresirana za nove pogodbe z EU. „Smatrajo se nekako prikrajšani v zvezi s standardi, ki jih imamo pri nas v Evropi, in jaz bom o tem pogovoru natančno poročal svojim kolegom v Bruslju," je povedal. Taiana je sicer izrazil prepričanje, da je sedaj dober trenutek za Latinsko Ameriko. Ta namreč „prihaja v zanimivo gospodarsko in politično obdobje, v obdobje demokratične stabilnosti, gospodarske blaginje in najboljših gospodarskih rezultatov v zadnjih letih". Ministra sta govorila tudi o okrepitvi sedaj skromnega gospodarskega sodelovanja med državama. Argentina, ki beleži 8,9-odstotno letno gospodarsko rast, je za Slovenijo dobra destina-cija za investicije, za Argentino pa je Slovenija dobro tržišče za nakup izdelkov in dobro izhodišče za vstop na evropske trge, je poudaril Taiana. Rupel je dodal, da lahko Slovenija z Luko Koper predstavlja izhodišče za gospodarsko sodelovanje s Srednjo in Vzhodno Evropo. Slovenija in Argentina sicer razmišljata o okrepitvi sodelovanja med pristaniščema Koper in Mar del Plata. Taiana je še povedal, da sta državi tesno povezani zaradi slovenske skupnosti. „Ponosni smo na slovensko skupnost v Argentini, ki je naredila veliko za argentinsko družbo," je poudaril. SOCIALNA KONVENCIJA Dr. Dimitrij Rupel je tudi podpisal konvencijo o socialni varnosti, ki bo omogočila uveljavljanje socialnih pravic pripadnikom slovenske skupnosti v naši državi, predvsem pa tistim slovenskim rojakom, ki so delali in prispevali v pokojninske sklade v Argentini, potem pa odšli (ali bodo odšli v prihodnje) nadaljevati svoje življenje v Sloveniji. Konvencija o socialni varnosti bo slovenskim in argentinskim upravičencem omogoči l a seštevanje zavarovalnih dob, doseženih v obeh državah. Za njeno veljavnost jo morata sedaj ratificirati še oba parlamenta. Slovenski zunanji minister se je sestal tudi s predsednikom poslanske zbornice Albertom Balestrinijem in pozdravil njegovo namero, da prevzame vodenje poslanske skupine prijateljstva s Slovenijo v argentinskem parlamentu. V slovenskem državnem zboru takšna skupina že deluje, njen predsednik je Srečko Prijatelj (SNS). V četrtek, v večernih urah, je minister Rupel na argentinskem inštitutu za mednarodne odnose (CARI) predaval o slovenskem predsedovanju EU v prvi polovici leta 2008. Kot je poudaril, bo pozornost Slovenije usmerjena tudi na krepitev odnosov z Latinsko Ameriko. SREČANJE S SLOVENCI Dr. Dimitrij Rupel se je drugi dan uradne- Minister Rupel sredi otrok Balantičeve šole v San Justu PPV tki ^ Od leve proti desni: častni konzul Herman Zupan, veleposlanik Avguštin Vivod, minister Dimitrij Rupel in argentinski kancler Jorge Taiana ga obiska v Argentini srečal tudi s predstavniki vseh treh valov slovenske emigracije v Argentini. Najprej je imel ožji razgovor, nato pa še širok sprejem v rezidenci veleposlanika v okraju Martinez. Kot jim je povedal, se je v pogovorih z argentinskimi sogovorniki zahvalil za vse, kar je Argentina ponudila Slovencem, ko so iskali nov dom. „Zanimivo, da so se sogovorniki zahvalili Sloveniji za to, da je slovenska skupnost prispevala tako pomemben delež pri dosežkih Argentine," je poudaril minister. „Slovenska skupnost v Argentini ni samo simbolični dodatek k matični Sloveniji, ampak je kapitalna celica slovenskega življenja v Latinski Ameriki in nam precej pomaga pri razumevanju te družbe in problemov, ki jih bo obravnavala Slovenija kot predsedujoča Evropski uniji," je dodal minister v izjavi po srečanju. Minister je Slovencem v Argentini predstavil slovenske priprave na predsedovanje EU v drugi polovici leta 2008, zastopniki slovenskega življenja v Argentini pa so ga seznanili tudi s svojimi težavami in željami. „Težave, o katerih so govorili, niso velike. Vse to se da popraviti," je zatrdil dr. Rupel. V soboto, ob enajsti uri, je dr. Rupel pohitel še na obisk Balantičeve šole v Našem domu v San Justu. Po sprejemu si je ogledal dom, nato pa so ga z besedo in petjem pozdravili vsi učenci Balantičeve šole. Očividno presenečen nad lepim nastopom, se je minister zanj tudi toplo zahvalil in se z otroci fotografiral. Po razgovoru z urednikom našega tednika (intervju bomo v celoti objavili v prihodnji številki) je odšel še na srečanje s Hermanom Zupanom. Častni konzul RS v Buenos Airesu, je v razgovoru med drugim izrazil željo, da bi argentinsko blago prihajalo v Slovenijo brez posrednikov, pri tem pa opozoril na pomen Luke Koper. Še isto popoldan je minister s spremstvom odšel v Mendozo, kjer je obiskal slovensko skupnost. Ogledal si je dom in imel srečanje z rojaki. Naslednji dan pa je z obiskom v Čilu nadaljeval turnejo po Latinski Ameriki. Sprememba zakona o državljanstvu IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI Izven meja Slovenije živijo številni Slovenci ter njihovi otroci, ki bi želeli z domovino staršev navezati trajnejšo vez. Veljavni zakon določa postopke za pridobitev slovenskega državljanstva tudi osebam, ki so bile rojene v tujini staršem, ki so slovenski državljani. Vendar pa se številni zaradi zamudnih postopkov za takšno možnost niso odločili. Zato je državni svetnik Marjan Maučec dal pobudo za dvig starostne meje, dokler je še mogoče priglasiti državljanstvo na ta način s 36 na 45 let. Maučec se zavzema za dvig starostne meje, saj bi moral zakonodajalec upoštevati vse okoliščine, ki so iz takšnih ali drugačnih razlogov preprečevale, da bi se potomci slovenskih izseljencev pravočasno izrekli za pridobitev slovenskega državljanstva. V skladu z njegovo pobudo bi v zakonu o državljanstvu potomcem slovenskih staršev, ki so bili leta 1991 starejši od 25 let, omogočili priglasitev slovenskega državljanstva še do dopolnjenega 45. leta starosti, medtem ko bi za ostale še naprej ostala sedanja starostna meja 36 let. Državni svetnik bi prav tako želel, da bi v zakonu jasno določili, da ni nujno, da bi predniki osebe, ki želi pridobiti status, izhajali z območja Slovenije, temveč bi njihovi predniki lahko izhajali tudi iz zamejstva, zdomstva in izseljenstva. Poleg tega želi omogočiti enostavnejšo pridobitev slovenskega državljanstva tudi tistemu krogu oseb, ki so doslej lahko pridobile državljanstvo le v okviru naturaliza-cijskih pogojev, in preprečiti primere, ko je bila oseba s slovenskim poreklom zavrnjena že iz formalnih razlogov, je v pobudi za spremembo zakona zapisal državni svetnik Maučec. Leta 1991, ko je začel veljati zakon o državljanstvu, je bilo mnogo potomcev slovenskih izseljencev, starejših od 23 let, ko je novembra 2002 začel veljati spremenjeni zakon, ki je dvignil starostno mejo s 23 na 36 let, pa jih je veliko prekoračilo mejo 36 let. Prišlo je do absurdnih situacij, je prepričan Maučec. Tisti, ki so bili leta 1991 stari 23 let oz. manj, so lahko dobili državljanstvo po rodu, za razliko od tistih, ki so bili takrat starejši od 24 let. Tako starejši otrok v družini ni dobil državljanstva po rodu enega od slovenskih staršev, drugi mlajši otrok v družini, pa ga je dobil, je opozoril državni svetnik. Pobudo sta že obravnavali dve komisiji državnega sveta (za mednarodne odnose ter za politični sistem), ki sta jo obe minuli teden podprli. Državni svet naj bi se še ta mesec dokončno opredelil do pobude. Če jo bo podprl in prevzel, bo predlog za novelo zakona o državljanstvu še aprila poslal državnemu zboru v obravnavo in sprejetje po skrajšanem postopku. TONE MIZERIT Slovenija in Vatikan V Sloveniji se je prejšnji teden mudil na obisku tajnik Svetega sedeža za odnose z državami Dominique Mam-berti. Namen Mambertijevega obiska je bil nadaljevanje dialoga med Slovenijo in Svetim sedežem, predvsem v luči priprav Slovenije na predsedovanje Evropski uniji, krepitev dvostranskih odnosov, nadgradnja sodelovanja na multilateralnem področju ter izmenjava pogledov na aktualna mednarodna vprašanja, kot so Zahodni Balkan, bližn-jevzhodni mirovni proces, Iran in Irak. Tajnik Svetega sedeža za odnose z državami se je srečal z zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom, preden je ta odpotoval na obisk po Latinski Ameriki. Sprejel ga je tudi predsednik republike Janez Drnovšek in predsednik vlade Janez Janša. Na časnikarsko vprašanje, ali lahko v Sloveniji kmalu pričakujemo obisk papeža Benedikta XVI., je Mamberti dejal, da trenutno ni nobenih načrtov, hkrati pa dodal, da ni nemogoče, da bi papež obiskal Slovenijo. „Prepričan sem, da bo papež, če bo dobil povabilo, z velikim veseljem razmislil o obisku," je še dejal Mamberti. Ob tem je spomnil na ,,topel sprejem" predhodnika Benedikta XVI., papeža Janeza Pavla II., ki je Slovenijo obiskal dvakrat. Kot je dejal minister Rupel, si „Slovenija želi, da bi papež prišel čimprej". Glede vračanja umetniških del in arhivov, ki jih med drugo svetovno vojno iz Slovenije v Italijo odnesla fašistična oblast in so v lasti Cerkve, je minister Rupel dejal, da obstajajo možnosti, da se glede tega vprašanja angažirajo tudi cerkveni krogi. Kot je dodal, gre za umetnine, ki so bile razstavljene v cerkvah na Obali. Mamberti pa je dejal, da lahko Cerkev glede tega vprašanja prispeva tako, da „svetuje in pomaga". Ob tem omenimo še osnutek sporazuma o duhovni pomoči v slovenskih oboroženih in varnostnih silah, ki je v pripravi, vendar vlada o njem še ni razpravljala. Mamberti se je v Mariboru udeležil še slovesnosti ob drugi obletnici smrti papeža Janeza Pavla II. Praznovanje slovenske zastave Društvo Heraldica Slovenica je preteklo nedeljo, ob dnevu slovenske zastave, v geometričnem središču Slovenije v Spodnji Slivni pri Vačah (GEOSS) pripravilo dvig slovenske zastave. Zastavo je dvignila posebna enota slovenske vojske, letos pa so poleg slovenske zaplapolale tudi zastave ostalih 26 članic EU skupaj z zastavo EU, je poročal Radio Slovenija. Glavna govornica, poslanka Evropskega parlamenta Ljudmila Novak, se je dotaknila predvsem evropskih tem ter poudarila, da bi bil lahko dan slovenske zastave tudi dan veselja. ,,Že skoraj 16 let vihra ta zastava in pozdravlja samostojno Slovenijo in slovenski narod, svetu pa oznanja, da smo v preteklosti uspeli ohraniti svoje narodne korenine in si izboriti košček ozemlja pod Alpami ter ga razglasiti za popolnoma našega," je povedala evropska poslanka. Grboslovno, rodoslovno in zasta-voslovno društvo Heraldica Slovenica je prireditev pripravilo desetič. Zastavo izobesi v spomin na prvo izobešanje 7. aprila 1848 v zgradbi na Wolfovi ulici v Ljubljani. Glavna proslava se je začela z zborom zastavonoš, sledil je sprejem ministrov, poslancev, državnih svetnikov in županov. Dopoldne je bila v cerkvi sv. Andreja na Vačah maša za domovino, popoldne pa je pri obeležju GEOSS potekal krajši kulturni program, so sporočili iz društva. Sobivanje s Strojanovimi ni mogoče Krajani krajevnih skupnosti Ambrus in Zagradec zadnje dni s pozornostjo in zaskrbljenostjo spremljajo napovedi o vrnitvi romske družine Strojan v Ambrus. Prebivalci se glede na preteklost ter vrsto kriminalnih dejanj in groženj, ki so bile izrečene s strani družine Strojan, počutijo ogrožene, so zapisali v sporočilu za javnost. Krajani poudarjajo, da sobivanje z omenjeno družino žal ni mogoče. S strani prebivalstva je zato v primeru njihove vrnitve upravičeno pričakovati tudi dejanja državljanske nepokorščine. Želijo si, da do tega ne bi prišlo ter bo družina Strojan čim hitreje našla ustrezno lokacijo za legalno in trajno ureditev njihovega bivališča, so še zapisali krajani Ambrusa in Zagradca. Mirko Strojan je sicer v začetku marca napovedal, da bodo v primeru, da jim vlada do 15. aprila ne priskrbi ustreznega stalnega bivališča, prek odvetniške družbe Čeferin vložili tožbe zoper državo zaradi kršenja njihovih pravic. V tem primeru je Strojan napovedal tudi vrnitev družine v Ambrus. Tožbe so pripravljene, vendar jih po Čeferinovih besedah ne bodo vložili, dokler vsa pogajanja ne padejo v vodo. O predlaganih lokacijah za družino Strojan so se najprej pogovorili s člani lokalnih skupnosti, da bi preprečili konflikte, če bi se Strojanovi odločili za katero od teh lokacij, je povedal Podobnik. Dodal je, da je večina predlaganih lokacij v državni lasti, nekaj pa v lasti občin. Kje točno se predlagane lokacije nahajajo, Podobnik in Baluh še nista hotela povedati. To bodo razkrili, ko se bodo Strojano-vi odločili za eno od njih. Družina Strojan od 24. decembra lani začasno prebiva v bivši vojašnici v Rojah pri Šentvidu. Kacin ostaja na čelu LDS Po tem ko je predsednik LDS Jelko Kacin na seji sveta stranke ponudil svoj odstop, se je svet le seznanil z njegovo ponudbo. To pomeni, da Kacin ostaja prvi mož LDS do kongresa, do katerega naj bi prišlo v čim krajšem času. Kot je pojasnil Kacin, kongres razpiše svet stranke, zato bo izvršni odbor po njegovih besedah poskušal v najkrajšem možnem času pripraviti sejo sveta, na kateri bi sklicali kongres. ,,Takrat bo tudi odprto evidentiranje za funkcionarje stranke, predvsem za predsednika. Medtem pa bomo iskali kandidata oz. kandidatko," je dejal Kacin. Odmevi hudih kriz v notranjosti so se zadnje dni izgubili med valovi prihajajočih volitev v prestolnici. Pogajanja za razna mesta na volilnih listinah postajajo važnejša kot pa vprašanje položaja učiteljev v družbi. Ugaša požar? V treh najbolj „težkih" provincah, ki smo jih omenili pretekli teden, se položaj razvija v različnih smereh. V Salti se je konflikt rešil s sporazumom med učiteljskim sindikatom in krajevno vlado. Nejasno je v Neuquenu, kjer je guverner Sobisch odstavil dva ministra in povišal plače javnim uradnikom, posebej pa vodi razgovore z učitelji. Vendar se borbeno stanje nadaljuje in izid ni jasen. Najbolj zapleteno pa je sedaj v rodni predsednikovi provinci Santa Cruz. Tukaj učitelji ne sprejmejo vladnih ponudb in so napovedali štiridnevno stavko ter blokade cest. Sedaj pa prestolno mesto. Gotovo zadnje dni največ pozornosti vzbujajo volitve, ki bodo 3. junija v prestolnem mestu. Zapadel je že rok za vpis volilnih seznamov posameznih strank in povezav. Čeprav se je skupaj predstavilo kar 21 kandidatov za vodjo avtonomnega mesta Buenos Aires, imajo samo trije stvarno možnost. Ti so dosedanji vodja Jorge Telerman, opozicijski veljak Mauricio Ma-cri in vladni kandidat Daniel Filmus. Tako je dejansko desna opozicija združena za enim samim kandidatom, levica pa se predstavi z dvema, ki jih najdemo vsakega kar na dveh listah. Niso se mogli namreč zedi-niti glede kandidatov za poslance v mestno skupščino. Zanimivo je, da je težko govoriti o ideološki usmeritvi. Pri vseh treh kandidatih namreč najdemo peroniste, in tudi radikalov ne manjka ne tu ne tam. To govori o skrajni atomizaciji starih strankarskih struktur, kar je bilo v prestolnici vidno že prej, a se je še poostrilo po nastopu sedanjega predsednika. Povezave tukaj in tam. Prestolne volitve pa niso važne le za mesto. Vsa politična skupnost sledi temu postopku, ki je bistvene važnosti tudi za poznejši razvoj in za oktobrske predsedniške volitve. Čeprav je težko potegniti jasno mejo, gre v bistvu za spopad med levico in desnico. To pot je desnica skoraj čudežno enotna. A levica je precej različna. Telermana podpira tudi Eli-sa Carrio, ki je z sedanjim županom dosegla sporazum in mu prislinila kandidata za podžupana (Enrique Olivera). Vzgojni minister Filmus doživlja podporo celotne vlade. A vprašanje je, kam se bodo v pričakovanem primeru drugega kroga obrnili volivci ene in druge levičarske lis- te. Telerman nenehno poudarja svojo ,,kirchneristič-no" vero, a z vladne strani doživlja le napade in kar nekaj funkcionarjev mestne vlade je odstopilo po volilnem sporazumu z gospo Carrio. Malo pa je verjetno, da bi Filmusovi volivci doprinesli kaj glasov Macri-ju, kljub zameri sedanjemu županu. Vendar se marsikdo sprašuje, kam se bo v tem primeru obrnil tudi Anibal Ibarra, ki na čelu lastne liste parlamentarcev podpira Filmusa, a smatra, da ga je Telerman izdal po razvpiti aferi Cromagnon. Legalnost in legitimnost. Vsaj še kratka omemba položaja v provinci Buenos Aires. Desničarska povezava bo bolj vidna šele po prestolniških volitvah. Tedaj bo bolj jasno razmerje med Macrijem in Lavagno. Macri pa je že dosegel sporazum z družbenim vodjem Blumber-gom. Mož močne volje, je Juan Carlos Blumberg postal javna osebnost po umoru sina v teku zločinske ugrabitve in je potem organiziral množične protestne shode. Javno mnenje ni enotno glede vprašanja, ali naj se vplete v strankarsko politiko. Ma-cri mu ponuja kandidaturo guvernerja province Buenos Aires. Doslej te ponudbe še ni sprejel, pač pa je Macriju obljubil vso podporo med volilno kampanjo. S svoje strani pa Kirchner vztraja, da je vladni kandidat v provinci Buenos Aires podpredsednik Daniel Scioli, čeprav na izpolnjuje vseh pogojev, ki jih zakon zahteva (ni bil rojen v provinci in nima zadostne dobe vsaj legalnega bivanja na tem ozemlju). Ankete kažejo, da mu je volilno okrožje naklonjeno, opozicija pa grozi s sodnimi postopki, v katerih se bo znova videlo, če ima zakonsko besedilo kaj veljave v sodobni Argentini. Dvomljiva matematika. V prejšnji številki smo omenjali objavo vladnega urada za statistike, da je inflacija v marcu dosegla 0,8%; cene bazični prehrani pa da so poskočile kar za 3,6%. Vladna reakcija na to je bila izredna. Od predsednika, do ministrov in sekretarjev so navalili na urad, katerega strokovnjaki so potem priznali pomoto, opravili nove račune in ugotovili, da je sporna številka v resnici -0,2%, torej je padla ne pa zrasla. Polemike ob tem je bilo preveč. V glavnem kritiki vladne politike cen in vladnega merjenja navajajo sledeče: 1) cene na seznamih, kot so določene po dogovorih med vlado in trgovskimi zbornicami ne predstavljajo realnega stanja, in 2) v trgovinah skoraj nikjer ni možno dobiti produktov iz omenjenega seznama po določenih cenah. Potrošniki so torej primorani kupiti druge pridelke, oziroma jih plačati po višji ceni, in to stanje je razvidno v prej omenjeni podražitvi 3,6%. SLOVENCI V ARGENTINI SAN JUSTO Vstajenja dan v Našem domu V četrtek pred oljčno nedeljo se je v domu začelo delo slovenskih družin in zlasti mladine. Vsak po svojih zmožnosti je doprinesel, malo ali veliko, da bi bila res „lepa Velika noč". Na ta četrtek so pridne roke pripravljale barvaste butarice za cvetno nedeljo. Tudi križev pot in se druga dela so bila napravljena. Na cvetno nedeljo smo se slovenski verniki zbrali v sanhuški stolnici ob 8. uri zjutraj. Vsi z oljkami in butaricami, v lepem številu. Cerkev je bila polna. Pričakovali smo prihod Našega Gospoda z lepo ubranim petjem. Sv. maša in molitev: najlepši začetek Velikega tedna. Na Veliki četrtek, pri zadnji večerji, ko je duhovnik slavnostno zapel ,,Glorija" so utihnili zvonovi; le tiho žalostno petje je odmevalo. V preteklih časih smo po cerkvah v Sloveniji nadomestili zvonove z lesenimi raglja-mi, da so ropotale pri popoldanski pobožnosti. Veliki petek, dan žalosti, zbranosti, molitve in spomin na Kristusovo trpljenje, ki se je žrtvoval za človeški rod. Ta dan, smo po družinah čistili stanovanja, da bo dom in ljudje, ki v njem bivajo, v lepem pričakovanju. Tudi pripravljanje pirhov in peka potic sta bila na vrsti. Velikonočna sobota: v popoldanskih urah smo se družine praznično oblečene odpravile s košarami polnimi dobrot (potica, pirhi, hren, meso; seveda vse lepo pokrito s slovenskim prtičkom) v Naš dom San Justo k blagoslovu. Dr. Alojzij Kukovica je blagoslovil jedila, vodo in vse prisotne. Zmolili smo in tudi lepo zapeli. Prav lepa množica je bila zbrana pri tem obredu, pri tej lepi domači navadi. In že je tu dan vstajenja, „Gospodov dan" ^ Aleluja! Duhovnik v spremstvu ministrantov se je bližal oltarju po sredi cerkve. Zbor je na koru slovesno zapel „Kristus je vstala Aleluja". Tudi verniki smo pripomogli z navdušenjem, vsa cerkev je pela slavo Bogu. Po slovesni maši smo se napotili proti sanhuškemu domu. Velika dvorana je bila že vsa pripravljena za akademijo ter belo pogrnjene in z dobrotami obložene mize za velikonočni zajtrk. V desnem kotu pred odrom je stal Mešani pevski zbor San Justo in v levem kotu pod odrom otroški zbor Balantičeve šole. Odprl se je zastor. V ozadju veličasten Odrešenik, delo našega mojstra Toneta Oblaka, ki za vsako priložnost iznajde primerno in očarljivo sliko. Recitatorji so odlično podali svoje besedilo in pripomogli, da je bilo vse prijetno in lepo. Vodstvo pa vsakokrat boljše! Petje malčkov prijetno, petje zbora pa zelo primerno in čustveno. Odlično! Razni predstavniki so pozdravili navzoče z željo, da bi vsi imeli lepo, veselo Veliko noč. Aleluja! Lepa je bila Velika nedelja. Bog plačaj vsem vidnim in nevidnim sodelavcem. Vsi smo potrebni, da ohranimo, vero, slovenstvo ter naš jezik, šege in navade. Se priporočamo za prihodnjič! Lepa hvala vsem! MHR PRISTAVA SLOVENSKA VAS Prek križa in trpljenja v slavo Vstajenja Občni zbor Hladnikovega doma Med tednom smo mamice in stare mame pripravile butarice. Na cvetno nedeljo, spomin na Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem, smo se zbrali na Pristavi pri sv. maši, med katero jih je g. pater Alojzij Kukovica blagoslovil. Vsi smo prepevali in v procesiji odšli v kapelo. Po sv. maši je mladina organizirala poseben križev pot. Na oltar so postavili Deteta Jezusa in vse naokrog oljke. Ob spremljavi kitare smo zapeli ,,Kje si bil ko so križali Boga?". Ivan Klemenčič je med drugim prebral: „Hoditi za Kristusom, po Njegovi poti trpljenja je bistvena odločitev za tistega, ki ljubi Boga. Ni pomembno da smo med tistimi ki Ga bičajo ali pa samo gledajo, med tistimi ki krvavo dejanje izvršujejo ali proti njemu nič ne ukrenejo. Bog, ki so ga ljudje križali, umira za vse!". Marjanka Grohar, Gabi Jelenc, Martin Zarnik, Aleks Mele, Kristijan Kopač, Karel Selan, Gabrijel Pavšer, Tatjana Golob, Nežka Papež, Jožko Roža-nec, Andrej Conde Dolinšek, Franci Schiffrer, Saši Ayerbe Rant, Tomaž Kenda in Ivan Klemenčič so skrbno prebrali pripravljene molitve. V ozadju so se slišale slovenske postne pesmi na citrah. Razmišljali smo ob vsaki postaji, od Jezusove sodbe, padcev pod križem, preko različnih srečanj: s svojo materjo, z Veroniko, s Simonom s Cirene in z jeruzalemskimi ženami, do smrti na križu in končno vstajenja od mrtvih. Postaje so bile razsvetljene s svečko katero so si podajali iz roke v roko: Nevenka Grohar, mala Mirna Vodnik, Anica Zarnik, Natalija Mele, Ingrid Kopač, Mikaela Selan, Martin Pavšer, Ivan Golob, Veronika Papež, Marjana Rožanec, Marjana Conde Dolinšek, Ana Karina Schiffrer, Luči Ayerbe Rant, Luka Kenda in končno Tomaž Klemenčič. Nazadnje smo še enkrat zapeli: ,,Kje si bil ko so križali Boga?" Tiho smo odšli v spodnje prostore. Vse je bilo tako ganljivo, preprosto, lepo ^ Vsaka družina je imela priložnost, da je pripravila določen del rožnega venca. Kolikokrat opuščamo taka dejanja zaradi pomanjkanja časa, ker dajemo prednost drugim stvarem. Ko pa imamo take priložnosti in skupno premislimo naše slabosti je trenutek, ko smo tesneje združeni z Bogom in med seboj. Hvala, mladina, za ta dar, za čas ki ste ga žrtvovali, da smo bili bolj pripravljeni na praznik Vstajenja in upanja. Na Veliki petek so se mladci zbrali pod ^vodstvom ge. Maruče Zurc Čeč za češčenje križa in barvanje pirhov. Prišla je Velika nedelja in slovesna sv. maša med katero je g. pater Alojzij Kukovica vse blagoslovil. Mogočno smo zapeli: „Kristus naš je vstal od smrti Kapela je bila nabito polna! Če bi se to večkrat ponovilo, bi lahko upali, da se bodo slovenske sv. maše še dolgo ohranile na tujih tleh, tako pa mislim da lahko o tem samo še sanjamo, ko nas je ob „Umetnice", ki so naredile pisanice nedeljah tako malo. Po končani sv. maši so vsem voščili: v imenu mladcev Danijela Selan, za mladino Tatjana Golob in predsednik odbora Edvard Kenda. Pater je pri vratih vsakemu izročil roko v pozdrav. Kot že stara navada je mladina pripravila velikonočni zajtrk. Mladci in mladenke so nas povabili na razstavo pisanic, katere so skrbno okrasili pod vodstvom ge. Gabi Bajda Križ. Kakšno presenečenje! Tudi gosjih ni manjkalo! Na mizi je bil praznični prt in na njem košare pisanic, vsaka s svojim imenom, potica, gnjat in butarice. Ob njej veja kjer so viseli krasni pirhi. Praznično, zelo ljubko, zanimivo in skrbno pripravljeno. Na dvorišču, ob kuhinji, smo se pa lahko zabavali z igrami: sekanje in kotaljenje pirhov, kot je stari slovenski običaj. Hvala, mladci, za trud in delo, da smo lahko preživeli pravo slovensko velikonočno nedeljo. Nato smo pohiteli domov, da smo še v ožjem družinskem krogu in vzdušju preživeli ta dan. Vesele velikonočne praznike! MK Letošnji občni zbor, ki se je vršil v nedeljo 25. marca, ni vključeval zamenjave odbora, saj ima sedanji, izvoljen na lanskem, še eno leto mandata. Zato se je zanimanje navzočih članov osredotočilo na poročila odbornikov, ki so odgovorni za posamezna področja. Popis društvenega dela med letom se navadno omejuje le na izstopajoče prireditve, tako da se nam sama po sebi ponuja priložnost za objavo bolj celotnega pregleda našega krajevnega delovanja. Društvo šteje sedaj 190 članov, od katerih je 154 polnopravnih (brez zaostanka pri plačevanju članarine). Občnega zbora se jih je udeležilo 46. Odbor se je redno sestajal enkrat na mesec, z zadovoljivo prisotnostjo odbornikov in zastopnikov mladinskih organizacij, ki so tudi poročali na sejah. Društvena blagajna je uspešno krila redne stroške, ki jih življenje v domu zahteva, pa tudi manjša dela in popravila ki so se med letom izvršila. Ta marsikdaj niso posebno vidna, so pa za normalen potek v domu neizbežno potrebna. Kulturne prireditve so se omejile na domobransko proslavo v mesecu juniju, društveno obletnico in prihod sv. Miklavža (s sodelovanjem mladine in odbora slovenske šole). Mnogo bolj plodno je bilo športno udejstvovanje. Tako fantje kot dekleta so redno trenirali v odbojki. Prav tako se tedensko igra nogomet na malem igrišču, enkrat fantje, drugič pa skupina starejših. Vsaka od njih je tudi odigrala vsakoletni notranji turnir. Več ali manj redno se tudi igra nedeljski nogomet na velikem igrišču; daljši poletni večeri pa so celo omogočili vadbo med tednom. Navdušeni balinarji se družijo po trikrat tedensko, zato ni presenetila lepa udeležba na zanimivem turnirju. Prav tako je lepo uspel ,,truco" turnir. Namizni tenis se je poživil s „kliniko", ki jo je podal bivši član Jože Črnak, priznan trener v Bari-ločah. Odlično atletsko sposobnost v prostem teku so člani izkazali na maratonu ob 50. Obletnici Našega doma v San Justu. Res bogata je društvena knjižnica, ki pa vedno bolj pogreša redne bralce. V društvenih prostorih vrši svoje zaslužno opravilo sobotna slovenska šola Ireneja F. Barage. Pod vodstvom ge. Lucijane Servin Čeč je sodelovalo osem učite[jic, en učitelj in dva kateheta. Solo je obiskovalo 31 učencev, trije pa so se učili slovenščine na oddelku ABC. Poleg sobotnega pouka so pripravili otroško domobransko proslavo, praznovali dan državnosti, sodelovali na društveni obletnici, organizirali družinsko nedeljo z igrami in se zbrali na prijateljskem družinskem kosilu s tombolo. Zaključek šole se je vršil 8. decembra, ko sta tečaj dopolnili dve učenki. Izbrano mesto ima v domu skupina „starejših mladeničev", kateri se posveča članica Mari Urbanija s sodelavci. Vsako sredo popoldan dom zaživi ob njihovem navdušenem obisku. Največ življenja daje domu mladina. V tesni povezavi z drugimi odseki in centralo trenira, tekmuje in organizira razne športne dejavnosti, sodeluje pri ku turnih nastopih, skrbi za družabno vzdušje in se aktivno udeležuje verskega življenja župnije. Vsekakor drži predsednikova trditev, ko je zaokrožil poročanje odbora: Vsi se bomo okoristili z večjim sodelovanjem vsakega člana. Občni zbor je odborovo delovanje potrdil, zatem pa še sklepal o konkretnih temah in predlogih. Takoj za rednim občnim zborom se je še vršil izredni, ki je kot edino točko sklepal o vstopu Društva Slovenska vas v novo Federacijo slovenskih ustanov v Argentini. Po krajši a zanimivi debati je večina potrdila pristop, nakar sta se končno še izvolila delegata, ki bosta društvo zastopala pri Federaciji. F.S. Ob 400 letnici Italijansko-slovenskega slovarja rr Bilo je v letu Gospodovem MDCVII (1607). V Vidmu je izšel Italijansko- slovenski slovar. Sestavil ga je pater Gregorio Alasia de Sommaripa, ki se je rodil 1578 v Sommarivi del Bosco v pokrajini Piemonte. Osemnajstleten je vstopil v samostan Servitov (Servi beatae Marie), katoliškemu redu, ki je bil ustanovljen leta 1233 v Firencah in se kasneje razširil po Evropi. Njihov glavni namen je bilo češčenje Matere Božje. V času katoliške verske obnove je bilo to zelo pomembno, ker so naši kraji takrat še živeli pod vplivom luteranstva. V Devinu ob gradu je grof Rajmond Della Torre-Valsassina sezidal cerkvico in ob njej samostan, ki ga je sam vzdrževal. V samostanu so poučevali mladeniče plemiških družin gramatiko, razne znanosti in predvsem teologijo. Tja je leta 1601 grof pripeljal mladega patra Gregorija, ki je tu dokončal študije in bil posvečen v duhovnika. Od tedaj naprej je vodil zidavo redovne hiše, poučeval, književno ustvarjal in se posvečal dušnopastirskemu delu med domačini. Za potrebe svojega reda je napisal več molitveni-kov predvsem o češčenju Matere Božje. V dušnopastirskem delu se je srečal s slovenščino. Da bi lahko bolj uspešno opravljal svoje duhovniško delo, se je naučil slovenščine in devet-indvajsetleten objavil svoj Vocabulario Italia-no e Schiauo, (leta 1607), ki ga je posvetil Mattiasu della Torre, tretjemu sinu devinske-ga gospoda. Gotovo ga je vodila vnema in želja, da bi svojim sobratom, ki niso bili slovenskega rodu olajšal delo pri širjenju in poglabljanju katoliške vere. Lahko pa si mislimo, da je cenil in spoštoval slovenščino. Sam je napisal v uvodu, da je s knjižico hotel ,,koristiti narodom v stvari, ki se njih tiče, in pa redovnikom v njih službi". Kmalu po objavi slovarja, leta 1609, je za vselej odšel iz naših krajev in komaj oseminštiridesetleten v Rimu umrl. Alasijev slovarček je naš narodni biser. Je prva tiskana knjiga v teh krajih, na skrajnem zahodu slovenskega etičnega ozemlja, ki že dolgo ni več slovensko. Pater Gregorio Alasija ni napisal samo slovarja, ampak je posegel tudi na področje slovnice. V začetku namreč predstavi kratek pregled slovenske slovnice. Ob latinskem besedilu je slovensko. Prav ganilo me je, da že štiristo let spregamo: ieft lubim, ti lubis, on lubi (jaz ljubim, ti ljubiš, on ljubi) v sedanjiku, prihodnjiku, pretekliku in predprete-kliku. Predstavi tudi sklanjatev samostalnikov: mati, matere, materi, matero, mati, od matere. Glej, glej, vseh šest sklonov v ednini in množini. Tudi zaimke in njih sklanjatev predstavi: ieft, mene itd. Sledijo običajni pozdravi: ,,dobro iutro", na kar se odgovori: ,,Bug dai" ali ,,dober vam Bug dai". Brez VOC ArsOLARIO Italiacin,-^ ^dii^ttü. fJlir-Cd-iiijfnc inj bicLE inilrut lii^iif I':!' ..^prEnJflNnii-i, k lojoi^ip-i-n* i.u: 1 ^ n nifiDnimen' Id (i^nii^i^^^ptiirviJnditnlLL ji,zzifn,-f -"'r i< Pn. ir rtiUr, i'rfu-r J I/hJ /r), Pf JVr- Ci(I\ rfi VJh* K r ■q'vAr .•i.f. biiiM , ^UJI Jit U/K {■■„■< ^l•Jfr^:r./f■ /Wji i ^ f JA^iK^iij ifutifi ff.iyi.'i htlitJM-i^ rrf^famfi df^liVJ - K.-itciirc Hq I fTiiwritf AljfTa dj ä lie ii ui dincil«'' sf]> ül ilfli« n V, Min^. NASA SKUPNOST ZIVI G. JOZE razmiSlja posebnega uvoda sledi besedišče; italijansko in vzporedno slovensko. Zanimivo je brskati po tej štiristo let stari slovenščini in ugotavljati koliko razumeš. Nato nam predstavi vrednost denarja, se razume kovancev, ki se začenja z vinerjem in konča s cekinom. Potem pa še nekaj praktičnih nasvetov: Vprašanje za pot. Kako se v gostilni naroči hrana in pijača: ,,jeft chiem dobro mefso, inu bolfiga riba" (želim dobro meso in boljšo ribo); ,,daite nam bolfiga vina ker imate" (dajte nam najboljše vino, kar ga imate). Sledi prošnja za prenočišče, nadalje se zanima za oskrbo konj itd. Zadnji del vsebuje najvažnejše molitve: Oče naš, Zdrava Marija, vera, deset božjih zapovedi. Nato je nekaj cerkvenih pesmi: božična, velikonočna in binkoštna. Še kratek vzorec za pridigo, zahvala Bogu, Devici Mariji in svetemu Gregoriju za uspešno dokončano delo. Alasijev slovarček se je ohranil v enem samem izvodu, ki ga hranijo v Rokopisni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Slovarček je našel Jernej Kopitar na neki razprodaji na Dunaju. Poslal ga je Zoisu; z njegovo knjižnico je prišel v NUK. Slovarček je miniaturna knjižica; knjižni blok meri 92 mm v višino in 67 mm v širino. Leta 1993 je Državna založba Slovenije izdala ponatis v 600 izvodih. Mihael Glavan, ki je napisal študijo za ponatis trdi, da je Alsijev Italijansko-slovenski slovar trajen zgodovinski pomen v razvoju obeh jezikov, predvsem pa njunih kulturnih povezav. MM Zahvala in ponos V četrtek, 29. marca je bila v katedrali v San Justu duhovna obnova. Popoldne istega dne je bilo v Slomškovem domu pletenje velikonočnih butaric. V petek, 30. marca zvečer je bila na Pristavi duhovna obnova. V nedeljo, 1. aprila je bila cvetna nedelja. V cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši je bila blagoslovitev oljk in butaric, sledila je procesija, nato je bila sv. maša. Prav tako pri mašah v vseh naših središčih. Isti dan je bila v Slovenskem zavetišču Rožmanov dom sv. maša za dobrotnike doma z blagoslovitvijo oljk in butaric, sledilo je družinsko kosilo. Isti dan zvečer je bila v Slovenskem domu San Martin duhovna obnova. Po sv. maši je bil križev pot, ki sta ga pripravila SDO-SFZ. Na Veliki četrtek, 5. aprila zvečer je bila v cerkvi Marije Pomagaj slovesna večerna sv. maša, sledil je prenos sv. Rešnjega telesa, nato je bilo čaščenje. Sv. maša je bila za žive in rajne slovenske duhovnike. Med mašo 10. marca letos je bil posvečen za škofa g. Alojz Urbanč, sin slovenskih staršev, beguncev in izseljencev, doma iz slovenske župnije Leskovec pri Krškem. Poleg škofovskega posvečenja je važno, da je on že drugi škof slovenskega rodu v Argentini in pa njegova hvaležnost za slovenske korenine. Ponosen je na slovenski rod, ki ga zelo ljubi. Ostal mu je zvest, kljub temu, da ni nikdar živel v kaki večji slovenski skupnosti v Argentini. To ljubezen do Slovenije je izrazil tudi v svojem škofovskem grbu, ki ga je povzel po grbu slovenske države. Vse to je zelo zanimivo in posnemanja vredno. Hvaležnost in ponos do slovenskih korenin. On kot škof je moral javno priznati in izraziti vero v troedinega Boga, nihče pa ga ni prisilil, da javno pove svojo hvaležnost in ponos do slovenskih korenin, tako narodnega kot tudi verskega pogleda, do slovenskega rodu in do Slovenije na sploh. En slovenski škof več. Svoje čase je bil škof dr. Rožman, ki nam je dajal tako lep in zgovoren zgled slovenskega prepričanja in življenja. Mi vsi, starejši in mlajši, bi morali biti o tem še vedno prepričani, da smo Sloveniji dolžni vse, kar smo. Naš ponos bi moral biti to, da smo slovenskega rodu in da imamo slovenske korenine, tako v narodnem kot tudi v verskem pogledu. On je to, poleg besed, povedal in pokazal v svojem škofovskem grbu, mi pa jih imejmo vtisnjene v našem srcu, v naših mislih in v naših dejanjih. Slovenske korenine, narodne in verske, nas držijo pokonci, v kolikor na njih gradimo in v kolikor jih cenimo. Naj nas ne bo sram, če tudi jezika ne obvladamo popolnoma in če nam niso všeč nekatere navade. Ne sramujmo se korenin, na katerih smo zrasli in ki nam še vedno dajejo veliko možnosti, da obrodimo obilne in dobre sadove. Naj tudi za nas veljajo besede: po njih sadovih, iz dobrih korenin, vas bodo spoznali. je bilo ljudsko petje, nabirka pa je bila za Vincencijevo konferenco. Na Veliki petek, 6. aprila zvečer je bilo v cerkvi Marije Pomagaj bogoslužje. Za sklep je bil križev pot. Nabirka je bila za Sveto deželo, pel je mešani pevski zbor San Justo. Na Veliko soboto, 7. aprila je bilo v cerkvi Marije Pomagaj, slavje luči, bogoslužje božje besede, krstno bogoslužje, evharistično bogoslužje in slovesna maša za vse žive in rajne Slovence v Argentini. Nabirka je bila za cerkev Marije Pomagaj, pel je Mešani pevski zbor San Justo. Na Velikonočno nedeljo po maši so imeli po naših krajevnih domovih velikonočno slavje in zajtrk, ki so ga pripravili krajevni odseki Zveze slov. mater in žena ali pa odbori krajevnih domov. D-ova za tiskovni referat Zedinjene Slovenije HODIL PO ZEMLJI SEM NASI^ Novo mesto 22.400 prebivalcev, glavno mesto Dolenjske in kot tako, upravno, industrijsko in izobraževalno središče te pokrajine. Jedro mesta stoji na pomolu, ki ga je izoblikovala vijugasta Krka. Ko je mesto raslo, se je razširilo čez desni breg reke. Značilno podobo mestu daje sedem gričev, razporejenih na obeh bregovih Krke. Kraj leži na klimatsko prehodnem območju, poletja so vroča in nevihte pogoste. Prej izrazito kmečko območje, so se v drugi polovici prejšnjega stoletja razvile avtomobilska, farmacevtska, tekstilna, gradbena, lesna in elektrotehnična industrija. Kot upravno središče je v mestu sedež tovrstnih ustanov, bolnišnica, muzej, lokalna radio in TV postaja. Ima več osnovnih in srednjih šol, glasbeno šolo in študijsko knjižnico. V mestu sta tudi dva večja hotela. Za razvedrilo je tudi preskrbljeno: kopališča ob topli Krki, ribolov, igrišča za tenis in za rokomet, športni stadion in naravni park. V bližini je tudi športno letališče in smučišča. Bogata arheološka najdišča kažejo, da so bili Iliri tu naseljeni že 1000 let pred Kristusom. Ob začetku naše dobe so v te kraje prišli Rimljani, njih stavbe so porušili Slovani ob naseljevanju. Skozi poznejših skoraj 1000 let ni nobenih omemb tega kraja. Leta 1365 je avstrijski vojvoda Rudolf IV ustanovil tu mesto in ga utrdil, kot postojanko pri prodiranju na Jadran. Domačini so ga začeli imenovati Novo mesto. Kraj se je razvijal s sejmi in s tovorjenjem in trgovanjem po Krki. V 15. in 16. stoletju je bil sedež Vojne krajine, upravno središče Dolenjske je postal v 18. stoletju. Takrat so zgradili tudi gimnazijo, leta 1875 pa prvi Narodni dom v Sloveniji. Železnica je stekla skozi leta 1893. Med 2. svetovno vojno je bilo mesto zaradi bombardiranja in bojev precej poškodovano. Tu je živelo in delalo več znamenitih Slovencev, med drugimi Janez Trdina, Dra-gotin Kette, Božidar Jakac. Glavni trg je v osrednjem delu mesta, obdan je z arkadami in trgovskimi poslopji, izstopa Bergmanova lekarna. Ob trgu stoji rovtož — mestna hiša, občina — zgrajena 1905. Spredaj sta doprsna kipa D. Ketteja in J. Trdine. Iz trga proti vzhodu pridemo do Frančiškanske cerkve s samostanom. Cerkev je iz konca 15. stoletja, večkrat je bila obnovljena in na novo poslikana. Zanimivi so nagrobniki pod zvonikom. Samostan je iz 1472, je pa bil tudi večkrat prezidan in dozidan. V njem je bogata knjižnica. V bližini je rojstna hiša slikarja B. Jakca - Jakcev dom - v njej je razstava njegovih del. Na vrhu Kapiteljskega griča je cerkev sv. Miklavža, dograjena 1429, najstarejši stavbni spomenik v mestu. Ob cerkvi je prezbiterij, pod njim krip-ta. Slika sv. Miklavža v glavnem oltarju je delo znamenitega Tintoretta - Jacopo Ro-busti. (1518-94, italijanski slikar, vizionar-ni, skrivnost svetlobe upodabljajoči manie-ristični mojster. — Manierizem: zgodovinski umetniški slog, nastal v Italiji ok. 1520, kot nasprotje renesančne klasike.) Za cerkvijo stoji razsežna proštija. (Proštija = hiša namenjena za prebivanje prošta. Prošt = predstojnik kapitlja. Kapitelj: zbor kanonikov cerkve, določen za skupno bogoslužje), iz 1493, tudi večkrat prezida-na. V njej je galerija s portreti cerkvenih predstojnikov in knjižnica iz konca 15. stoletja. Ob Muzejski ulici stoji poslopje nekdanje Križarije — v njem je bila včasih uprava nemškega viteškega reda, sedaj pa tu deluje Dolenjski muzej. V muzeju je pomembna arheološka zbirka predmetov, najdenih v zadnjem stoletju v mestu in okolici. Zbirka je ena najpomembnejših v Sloveniji, nekateri predmeti so na višku zgodovinske vrednosti — velike žare (žara = posoda za shranjevanje pepela mrličev) in druge posode, orodje in oprema knezov iz bronaste dobe. Izstopa velika keltska lončena posoda: kantharos. V muzeju je tudi zbirka posvečena obdobju medvojnih dogodkov. Blizu muzeja ja Dolenjska galerija, kjer so razstavljena dela dolenjskih likovnih umetnikov. V ,,Ropasovi" hiši je pa na ogled zanimiva etnološka zbirka. Zbral in priredil Franci Markež NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI KUGE NI Dodatne laboratorijske preiskave so pokazale, da prašiči z območja Brežic in Ormoža, pri katerih je bil postavljen sum na klasično prašičjo kugo, niso oboleli za to boleznijo, so sporočili iz Veterinarske uprave RS. Ker so bili vsi rezultati pregledov na okuženem območju okoli Vučilčevega in ogroženem območju okrog Vugrišinca negativni, je državno središče za nadzor bolezni ukinilo ukrepe, na obeh območjih uvedene zaradi izbruhov klasične prašičje kuga na Hrvaškem. DA BI LE BILO RES! Mednarodni denarni sklad (IMF, ali FMI) je objavil poročilo o svetovnem gospodarstvu, v katerem Slovenijo prvič uvršča med razvita gospodarstva. IMF ocenjuje, da bo slovenska gospodarska rast letos znašala 4,5 odstotka, leta 2008 pa štiri odstotke, medtem ko je leta 2006 znašala 5,2 odstotka. Sklad Sloveniji napoveduje nespremenjeno stopnjo brezposelnosti pri 6,4 odstotka iz leta 2006 tudi v letih 2007 in 2008. Inflacija naj bi letos prav tako ostala nespremenjena pri 2,7 odstotka, v letu 2008 pa se malce umirila na 2,4 odstotka. Razvrstitev Slovenije med razvite države pa je povezana predvsem s slovenskim prevzemom evra 1. januarja letos. NOVA POVEZAVA S SVETOM Finski letalski prevoznik Finnair je na velikonočni petek z redno letalsko linijo povezal Helsinke in Ljubljano. Redna povezava med slovensko in finsko prestolnico naj bi na Aerodrom Ljubljana vsako leto pripeljala 25.000 potnikov, tako Slovencev, ki so se odpravili v Skandinavijo ali v Azijo, s katero ima Finnair dobre letalske povezave, kot tudi Fincev in Azijcev, ki bodo v Slovenijo prišli kot turisti ali poslovneži. V PRIPRAVAH NA 160-LETNICO Grboslovno, rodoslovno in zastavoslovno društvo He-raldica Slovenica je ob dnevu slovenske zastave v geometričnem središču Slovenije v Spodnji Slivni pri Vačah pripravilo slovesen dvig slovenske zastave. Društvo je slovesnost z dvigom slovenske zastave, ki je bila prvič izobešena 7. aprila 1848 v zgradbi na Wolfovi ulici v Ljubljani, organiziralo desetič. PO SVETU PREDSEDOVANJE G-8 Prednostni nalogi Italije in Japonske med predsedovanjem skupini G-8 bosta klimatske spremembe in razvoj Afrike. To sta po pogovorih v Tokiu^ dejala italijanski in japonski premier, Romano Prodi in Šinzo Abe. Italija bo skupini sedmih najrazvitejših držav in Rusije predsedovala leta 2008, Japonska pa 2009. Prodi in Abe sta se dogovorila tudi za sodelovanje držav pri vprašanju severnokorejskega jedrskega programa in pri obnovi Iraka in Afganistana. Prodi je izrazil tudi podporo prizadevanjem Japonske, da bi postala stalna članica Varnostnega sveta ZN. hrvaSka Hrvaško tožilstvo v Osijeku je v ponedeljek vložilo obtožnico proti hrvaškemu poslancu Branimirju Glavašu in še šestim osebam zaradi suma vojnih zločinov nad civilisti, predvsem srbske narodnosti v Osijeku leta 1991 in 1992. Tožilstvo zahteva odgovornost obtoženih za trpinčenja in usmrtitev vsaj desetih oseb, medtem ko je ena oseba preživela. Glavaš, nekdanji član vladajoče HDZ, je prvi poslanec hrvaškega sabora, ki je ostal brez imunitete zaradi suma, da je sodeloval v vojnih zločinih. EU: JEZIK Evropska komisija je sprožila posvetovanje, kako bi izvedli - predvidoma leta 2009 - vseevropsko preverjanje znanja prvih dveh tujih jezikov pri učencih, starih med 14 in 16 let. Za doseganje lizbonskih ciljev je namreč ključnega pomena tudi znanje tujih jezikov, poudarja komisija, zato namerava preveriti znanje jezikov na treh standardnih področjih: slišno razumevanje, pisanje in branje. NIZOZEMSKA Nizozemski minister za zaposlovanje in socialne zadeve je napovedal, da bo Nizozemska s 1. majem svoj trg delovne sile odprla za delavce iz osmih držav Evropske unije, tudi Slovenije, ki so v povezavo vstopile 1. maja leta 2004. Za delavce iz Bolgarije in Romunije, držav, ki sta se uniji pridružili z začetkom letošnjega leta, bodo omejitve veljale še naprej. EU: PROMET V sredo, 11. aprila so v vseh državah Evropske unije, stopala v veljavo nova socialna pravila za poklicne voznike, ki so razburila prevoznike. Kot poudarjajo v Bruslju, bo nova evropska zakonodaja prispevala k večji varnosti v cestnem prometu, zagotovila pa bo tudi ustrezne socialne standarde za voznike. Nova pravila med drugim zahtevajo Skofu dr. rožmanu v zahvalo in slovo Potekajo zadnji dnevi sedanjega obiska škofa dr. Rožmana Slovencem v Argentini. Med nami bo ostal še veliki teden. Tudi veliko noč bo prebil še med svojimi rojaki. V Lanusu bo blagoslovil temeljni kamen za prvo slov. cerkev v Argentini in Baragovo misijonišče, ki ju grade slov. lazaristi in so prevzeli tam v oskrbo slovensko vikarijo v Slovenski vasi. Na velikonočni ponedeljek se bo pa Prevzvišeni poslovil od nas in se z letalom odpelja proti Severni Ameriki. SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES Slovenska kapela v Slovenski hiši na Ramon Falcon 4158, Bs. As., je dobila sv. križev pot. Je zelo lep in je delo g. Jožeta Žirovnika. Blagoslovil ga je v petek zvečer škof dr. Gregorji Rožman. Sv. križev pot je molil direktor A. Orehar, škof dr. Rožman je pa pred vsako postajo poljubil križ in podobo dotične postaje, ki so jo nato obesili na steno. Skof dr. Rožman častni član Gallusa Po blagoslovitvi križevega pota v Slov. kapeli na Ramon Falcon 4158 se je škof dr. Gregorji Rožman podal h Gallusovcem v njihovo pevsko sobo v Ramos Mejia. Ob tej priložnosti so ga proglasili za častnega člana in mu izročili lepo diplomo. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini Mirka Žitnika in njegove žene ge Marije, roj. Poderžaj v Lanusu se je rodila hčerka, ki bo pri krstu dobila ime Ančka. V Barrio San Jose je družino Ivana Levarja in njegove žene ge Justine, roj. Otono razveselil sin Jože Alojzij. V družini Franca Likozarja in njegove življenjske družice ge Mare, roj. Jenko, se je rodila hčerka Marija Julija; v družini Oskarja Preglja in njegove žene ge Stane, roj. Močnik so dobili sina Oskarja; družino Martina Urbanije in njegove žene ge Marije, roj Novak je pa osrečila hčerka Marija. Srečnim družinam naše čestitke. BARILOCHE Planinska nesreča 7/4 se je na grebenu med campingom in dolino Castana Overa na Tronadorju smrtno ponesrečil slovenskim planincem znani gorski vodnik in uslužbenec bariloškega planinskega kluba Wenceslao Clerch. Omenjeni gornik je v družbi z D. Jerebom in V. Arkom tovoril nekaj bremena za bivak, ki ga bariloški andinisti gradijo ob robu gornjih ledenikov vrh campinga. Pri prehodu čez lahko steno, ki se dviguje nad prvim sedlom, se planinci niso navezali, in Clerchu, ki je plezal zadnji, se je verjetno utrgal oprijem ali pa ga je spravil z ravnotežja težki nahrbtnik. Strmoglavil je čez steno v grapo, ki vodi v dolino Castana Overa. W. Clerch, po rodu Katalonec iz okolice Barcelone, se je pojavil med bariloški planinci pred dobrim letom in nemudoma postal znan po svojem vzponu na Slovenski zvonik, ki je štiri leta čakal ponovitve prve ture. V vseh naslednjih mesecih je Clerch neutrudno sodeloval pri vseh planinskih pobudah v okviru CAB-a, pa najsi bo že pri izletih, plezalnih turah ali organizacijskem delu. Slovenski planinci, ki so jih s pokojnim družile številne prijateljske vezi, bodo bridko izgubo prav tako težko občutili kot vse bariloško gorništvo. Naj v miru počiva! Svobodna Slovenija, 18. aprila 1957 - št. 16 resumen de esta edicion najmanj 45-urni počitek na vsaka dva tedna in daljši dnevni počitek. Vozniki avtobusov bodo imeli zaradi nove zakonodaje nižje plače, poleg tega bodo morali vzeti proste dneve na poti, namesto ob prihodu domov. Nova zakonodaja predvideva tudi sankcioniranje kjerkoli na ozemlju unije. CAMBIOS DE RUMBO: ABRIL '90 En el mes de abril transcurren 17 anos desde la primera eleccion democratica multipartidista, que significo una ruptura con el modelo de la Federacion Yugoslava. El 8 y 22 de abril de 1990 transcurrieron la primera y segunda vuelta electoral que declaro vencedores al Demos (Oposi-cion democratica eslovena), con el 54% de los votos. En ese entonces, Eslovenia formaba parte de Yugoslavia y su camino hacia la independencia se iniciar^a tras el plebis-cito del 23 de diciembre de 1990 y alcanzar^a su maxima expresion el 25 de junio del siguiente ano, declarandose republica independiente. (Pag. 1) VISITA DEL MINISTRO RUPEL En visita oficial llego al pa^s el ministro de Relaciones Exteriores de Eslovenia, dr. Dimitri Rupel. Su objetivo fue tomar contacto con distintos gobiernos de America Latina, con vistas al ano 2008, cuando Eslovenia presida la Union Europea. Se entrevisto con su par argentino, el dr. Taiana y firmo un convenio rec^proco de seguridad social. En el transcurso de los encuentros agradecio a la Argentina el haber recibido tantos eslovenos y haberse convertido en su segunda patria. Tambien tuvo varios encuentros con repre-sentantes de la colectividad eslovena y visito las comuni-dades de San Justo y Mendoza. (Pag. 1) LAS PASCUAS En el centro de Pristava celebraron la Semana Santa. Durante la semana previa al Domingo de Ramos, las madres y abuelas prepararon los ramos eslovenos (butari-ce) que fueron bendecidos en la iglesia. El viernes Santo fue el turno de la adoracion a la cruz y ademas se pintaron los huevos de pascua. El domingo de Resurreccion tras la misa, esperaba el desayuno pascual t^pico de Eslovenia. Tambien hab^a una exposicion de "pisanice" (decoracion de huevos) y en el patio no faltaron los juegos t^picos para Pascua. - Asimismo en el centro esloveno de San Justo tambien se celebro la Semana Santa. El Domingo de Ramos se reunieron en la catedral para la misa y recordar la entrada de Jesus a Jerusalen, con las "butarice" que hab^an preparado d^as antes. El sabado Santo en Naš dom se reunieron numerosas familias con sus canastas llenas, a la espera de la bendicion de los alimentos. El domingo de Resurreccion, en el salon del centro esloveno se presenta-ron poes^as y canciones sobre las tradiciones de Eslovenia en tiempos de Pascua. No falto el desayuno t^pico, ni los saludos entre los presentes. (Pag. 3) ORGULLO DE LAS RAICES El pasado 10 de marzo fue consagrado como obispo coadjutor de Catamarca, el padre Luis Urbanč. A pesar de no estar ligado con las grandes comunidades de eslovenos en la Argentina, el nuevo obispo afirma con orgullo sus ra^ces y lo demostro al presentar su escudo. Este tiene grandes similitudes respecto del de Eslovenia. (Ver sema-nario n° 8) El padre Jose, senala el orgullo y el agradeci-miento del nuevo obispo por la nacion en la cual sus padres nacieron. Ademas, alienta a todos quienes tienen ra^ces eslovenas, incluso a quienes no manejan de modo fluido el idioma o no acuerdan con algunas costumbres, a permitir que del arbol nazcan frutos sabrosos que conoz-can su origen. (Pag. 4) DICCIONARIO ITALO-ESLOVENO El primer diccionario italiano-esloveno fue impreso hace 400 anos, gracias al trabajo del padre Gregorio Alasia. En ese entonces, en la region de Udine (Videm) se hablaba el esloveno y el luteranismo ganaba terreno. Por ello, el sacerdote catolico italiano aprendio el idioma esloveno y a sus 29 anos edito esta obra (1607). El diccionario no solo contiene el vocabulario, sino brinda pautas de la lengua como la conjugacion de los tiempos verbales y las declinaciones de los sustantivos. Ademas de saludos y frases utiles incluyo las oraciones mas importan-tes y algunas canciones religiosas. (Pag. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 — C1407GSR BUENOS AIRES — ARGENTINA / Telefon: (54-11) 46360841 / 4636-2421 (fax) / e—mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Franci Markež, Jože Horn, Majda Hren Ravnik, Marko Vombergar, Monika Kenda, Matjaž Čeč, Dominik Oblak, Franci Sušnik, Metka Mizerit, Pavlina Dobovsek in Viktor Leber. - Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 100, pri pošiljanju po pošti pa $ 130; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 — C1289ABJ Buenos Aires — Argentina — Tel.: (54-11) 4301-5040 — E-mail: info@vilko.com.ar O