□ □ alpina RAZMIŠLJANJE OB DNEVU ZENA Praznovanje dneva žena je tudi v našem kraju dobilo domovinsko pravico. Močno se je ukoreninilo in razširilo v zadnjem času. Počastitev na dan žena je prišla v navado tudi v tovarni ALPINA. Narodopisci običajev v zvezi z 8. marcem še ne proučujejo, čeprav_ bi bilo zanimivo vedeti, kako se javljajo in kaj vse pomenijo priredite -ljem in počaščenkam. Nedvomno zrcalijo določeno sliko kulture odnosov med spoloma, pa tudi pozornosti mož in otrok do mater. Naša pot v socializem je prinesla v položaj in v življenje žensk velike spremembe: dobrine in težave. Zaposlene žene niso več odvisne od večje ali manjše, bolj ali manj kulturne naklonjenosti njihovih mož oz. moškega spola. Imajo "svoj zaslužek", "svoj denar". Niso več samo ma -tere in gospodinje, ki "tri ogle podpirajo", njihovo družbeno delo pa ni nikdar dovolj cenjeno. Nekoč so bile ženske, ki so se jih moški znebili z zakonskimi ali nezakonskimi otroki vred, pogosto velike reve in spričo takratnih krivičnih nazorov o ženski povrhu še zapostavljene, zaničevane m pomilova-ne. Seveda tudi danes samohranilke niso v zavidnem položaju, vendar ne v bednem. S svojo skrbjo za preživljanje, šolanje in vzgojo otrok^ pa opravljajo človeško in družbeno neprimerno koristnejše m plemenitejše delo od moških, ki neredno, šele sodno prisiljeni plačujejo prispevke za svoje otroke. Mnoge žene pri nas so trojno obremenjene: s službo, z gospodinjstvom in materinstvom. Pomoč moških v gospodinjstvu in pri vzgoji otrok nc odtehta pomena ženskih zaslužkov za družino. Kako je z otroškim var -stvom vemo. Družba mu je posvečala,vsaj do sedaj, manj pozornosti kakor bi bilo potrebno. To je na svoj način razumljivo, saj najbrž v vsej državi ni občinskega odbora z žensko večino. Težave z varstvom^ešujejo spet ženske same: babice in tete. Materam pa smo pri vsem tolikokrat prog lnšenem socialist ičm;m"humanizmu in nič-manjkrat proglašeno enakopravnostjo žensk, privoščili le dobrih sto dni porodniškega dopusta. Ob prazniku žena se lahko zamislimo in razgrnemo račune prejšnjih let in zadnjega leta. Ne moremo biti zadovoljni s tem kar smo dosegli. Boriti se moramo še v bodoče za enakopravnost, resnično enakopravnost žena v podjetju in v širši družbi. JL priredil ERNEST DEMŠAR POSLOVNI REZULTAT ZA LETO 197 0 Zaključek poslovnega leta vedno pomeni čas, ko se izvrše teme -ljite analize poslovanja, če ocenjujemo preteklo leto z vidika us peha in doseženih ciljev moramo reči, da smo dosegli precej in da moramo biti zadovoljni. Eden glavnih faktorjev preteklega leta je, da smo precejšnja sredstva investirali v proizvodnjo in se sredi leta preselili v nove sodobne prostore z moderno opremo. Z reorganizacijo celotne proizvodnje ter razporeditve^., vseh elementov proizvodnje smo dali možnost sodobne in optimalne proizvodnje. Investicije smo vršili tudi v prodajni mreži, številne nove prodajalne na novih področjih in adaptacije so precej doprinaša-le k osvajanju novih prodajnih možnosti. Proizvodnja je po fizičnem obsegu manjša za 4,7% v primerjavi z letom 1969, po vrednosti pa je večja za 13,9%. Padec proizvod -nje po količini pa je treba pripisati spremembi asortimana pro—— }zvodnje in sicer v korist smučarske obutve. Proczvedli smo 578.598 parov, od tega 177.997 parov težke in 7oo.6ol lahke o -butve. Proizvodnja težke obutve •>e porastla za 4o,7%, proizvod -nja lahke obutve pa se je zmanjšala v primerjavi, z lanskim letom za 2 6,1%. X Proizvodnja je imela izredne težave in vrsto zastojev Paradi nepravočasno nabavljenih kateri -ilov. Najbolj pereče je bilONoskr :ovanje proizvodnje smučarske\p-~ jutve, ker je repro-material ^e težno vezan na uvo".. Nabavna slul-s "a navaja v svojem poročilu, da ro bili glavni vzroki, ki so povzročali neredno preskrbo proiz - / vodnje neustrezna kvaliteta dobavljenih materialov, prekratkoročno planiranje1 maimer iaJLov—in -pomanjka-sredstev. V letu . 197o je bilo prodanih 91o.88 6 parov, kar je po količini za 8,5% več, po vrednosti pa 3o,2% več kot v letu 1969, seveda pa moramo pri tem upoštevati tudi giba—— nje cen. Od tega je bilo prodano preko prodajne mreže 5 66.269 parov, angro kupcem 8 5.877 parov, izvozili pa smo 2 58.7 4o parov. Zaloge v tovarniškem skladišču so se od leta 1969 zmanjšale za 19%, nndtem ko so se v prodajni mreži povečale. Na povečanje zalog v pro dajni mreži je med drugim vplivala -tujdi prepozno izgotovljena kolekcija pomlad-poletje, medtem ko je kolekcija j-e&en-zima zaradi pravočasne izdelave v glavnem razprodana. Prodaja "Alpina" obutve v naših pro dajalnah je večja v primerjavi z letom 19 6 9 za 31% po količini in ^3% po vrednosti. Povečanje je nastalo tudi zaradi novo odprtih, prodajaln v Bitoli, Bjelovaru, Slavonskem Brodu, Strumici, Valjevu, Trbovljah, Vinkovcih, Zagrebu in Travniku. Skupni promet v prodaj -r.i mreži se je v primerjavi z letom 196 9 povečal količinsko za ' H %, vrednostno pa za 2 9%. V preteklem letu smo po vrednosti Zabeležili največji izvoz.~Qd_leta 197o se.je povečal za 2o%. Razve^ šaljiv pa je.podatek, da se je v istem razdobju povečal izvoz na zapad za 35%. Do leta 197o smo izražali smučarsko obutev le na za-pcd, v lanskemu letu pa smo se s temi artikli pojavili tudi na vzhodnih tržiščih. Poprečno izplačani OD na zaposlenega so znašali v letu 197o po vlo žerih urah din l.o7 8,55, medtem ko so v letu 1969 znašali 966,37 din. V prodajni mreži pa so OD dosegli H^op^ečje din 1.448,7o. Pri ugot.avljanjuJcančn^gB^-e^uJLtaj- / ta moramo analizirati podatke za celotno podjetje. Celotni doho -dek se je napram letu 1969 povečal za 27% in sicer v tovarni za 25% in v prodajni mreži za 28%.. Porabljena sredstva so nekoliko več porastla kot celotni dohodek. Medtem, ko so pogodbene in zakonske obveznosti višje za 27%. Z ozirom na povečane srtrO^ke je dohodek porastel v manjšem odstotku, kot celotni dohodek, toda kljub temu je napram letu 1969 višji za 18%. Iz gornjega je razvidno, da smo leto 197o zaključili dokaj dobro. Istočasno pa lahko ugotovimo, da je posloVni načrt tekočega leta visok in da moramo vsak dan sproti temeljito*izkoristiti za doseg še boljšega rezultata. ANA ŠTRLIC IZBOR KOLEKCIJE Izkušnje iz preteklih sezon so nas pripeljale do tega, da smo rok izdelave v proizvodnji pomaknili nekoliko nazaj in s tem pridobili na času, toliko, kolikor_ nam je potrebno, da lahko naše izdelke pravočasno ponudimo na tržišču. S tem' hočemo povečati pred -Sezonske zaloge in zmanjšati za -ioge obutve, ki nas bremenijo.Glede na to ni zgolj slučaj , da smo že v februarju izbirali kolekcijo za jesen-zimo 19"l/72. V novi ko -lekciji se vidi kar lep napredek i-n je v sklada z modnimi tendencami. Vendar' moramo takoj pripomniti, da je bilo med številnimi mode ii le..preveč takih, ki niso izraža li svežine in nas niso prepričali, ra* smo hoteli s takimi modeli dosegi- Vsak model, ki ga izdeluje- vati nekaj novega,- svežega in prepričljivega, tako, da ga z veseljem.-, odberemo in pri tem vemo, da je siguren predstavnik v svoji skupini. V opozorilo slabe izbire modelov^ naj nam bodo znižanja, ki jih je bilo v letu 197o mnogo preveč in tudi v tem letu ne pričakujemo, da bo kaj boljše, če hočemo-odstrani-ti pretekle slabosti. Nobene odločitve ne smemo prepusti—^ ti naključju! . ~~"~-V&dno, kadar se odločamo, moramo že • v naprej vedeti kakšne bodo posledice naše odločitve, kaj hočemo s tem doseči, kakšen je naš cilj in kakšne uspehe lahko pričakujemo.Za tako'odločanje pa so potrebni_po^-datki in analize vseh vrst,^ki jih' je žal pri nas vse premalo in še ti niso popolni. Za. izbor nove kolekcije moramo imeti na razpolago podatke kot so :-eroa—-liza prodaje v preteklosti, podatke o raziskavi tržišča, o konkurenci, o cenah, o materialih, o prodajnih poteh, o prodajnih kapacitetah in še in še. Takih podatkov ni nikdar dovolj. Zaradi tega smo primorani tako stanje izboljšati in v bližnji bodočnosti organizirati prodajno službo tako da bo kos nalogam, katere nam ^~naXaga,-sedanji čas, ki neizprosno hiti in prej. ali slej postavi vsakogar na realna tla. Naša dolžnost jie, imeti v prodajni službi toliko in take kadre, da bomo—zmogli vsako nalogo in bomo'že v naprej-'-v^cieJ-i. kaj nas čaka in kaj lahko pričakujemo od take ali drugačne odločitve. ■ Pri taki odvisnosti od domačega in tujega tržišča in pri tako hitrih spremembah situacij so v prodajni službi potrebni kadri, ki imajo do skrajnosti izostren občutek za čas in denar. Poleg tega pa- morajo imeti sposobnost hitrega prilagaja -nja vsem situacijam, modnim ten -dencam in tržišču, tako da lahko vsak po svojih zmožnostih in strokovnosti pripomore k čim boljšemu uspehu. i. _ n ------ Vsi vemo, da se signali s tržišča_ —ir^Yrvv! »^Vrvo o ."I 11 7 "hn-ansl 17J- rajo in na osnovi obdelanih podat kov predvidijo smeri teženj in popraševanja na tržišču.Iz ta -kih podatkov dobimo podlago • za razvoj izdelka - modela; model naroči kupec - prodajna služba , proizvodnja ga izdela in prodaj-na^služba proda. Ta ciklus smo primorani upoštevati.' Ravno zaradi teh' zakonitosti je prodaja tisti filter, ki ob večjih ali manjših sposobnostih odreže večji ali manjši kos kruha. Glede na to moramo biti sposobni izkoristiti maksimalne možnosti na tržišču'. To bomo dosegli le takrat, če bomo sposobni spremljati poslovni proces' od začetka do konca njegove poti. IVAN CAPUDER RAZPISANE SO VOLITVE V DELAVSKI SVET Po novem statutu podjetja smo sprejeli načelo, da se volitve organov upravljanja in izvršilnih organov razpišejo ob sprejetju zaključnega računa. Zato je delavski svet na svoji zadnji seji raz pisal letošnje volitve, ki bodo 3o. marca. Po statutu se hkrati praviloma raz pišejo tudi volitve v obratne sve" te (svete organizacij združenega dela), vendar je za letos predvidena izjema.' V 129. členu statuta je namreč določeno, da se pri prvih volitvah (te so bile lan -sko jesen) polovica članov obratnih svetov in odborov delavskega sveta izjemoma izvoli za obdobje cio sprejetja zaključnega računa sa leto 1971» drugo polovico pa do sprejetja zaključnega računa za leto/197 2 . Torej- bodo naslednje volitve v te organe šele marca lpta 197 2. Takb bomo letos volili le polovi-cc^ članov delavskega sveta, ker bo prenehal mandat tisti polovici članov, ki je bila izvoljena v aprilu 1969. Naslednia leta pa bomo vsakokrat volili hkrati polovico članov delavskega sveta in polovico članov obratnih svetov, n§to pa bo delavski svet volil še polovico članov svojih izvršilnih odborov. Glede postopka kandidiranja novi statut ni prinesel bistvenih sprememb razen te,.da kandidate lahko predloži (poleg zbora delovnih ljudi) tudi četrtina volivcev vsake, delovne enote.. Kandidat za člana delavskega sveta' . je lahko -vsak član ..delovne , skupno-. sti, razen direktorja, vendaT>^sak-do lahko kandidira, le v svoji volil^ ni enotii Vsakdo pa je lahko član delavskega sveta le dvakrat zapore-, doma. Pri predlaganju kandidatne liste je priporočjivo postaviti vsaj za eno. tretjino več kandidatov, kot pa }ih' je treba izvoliti. V tem primeru*je' namreč izvoljen tisti, ki dobi več glasov, če pa je na listi manj kandidatov, so izvoljeni le tisti, ki prejmejo več kot polovico glasov in se lahko zgodi, da bi morali volitve ponavljati. Najbrž ni potrebno posebej naglaša—.-ti kako odgovorna in dalekosežne odločitve sprejema delavski svet. V naslednjem obdobju, ko se bo podjetje moralo prilagajati še ostrejšim pogojem gospodarjenja (zlasti *lede na stabilizacijske ukrepe) bo odgovornost delavskega sveta še toliko večja. Zato naj bi volili v delavski svet take člane, ki bodo zastopali predvsem dolgoročne interese celotne delovne skupnosti. STOJAN PERTOVT Poslovni uspeh Humanic AG V preteklem letu je avstrijska industrija obutve Humanic AP, ki'je med 5o največjimi avstrijskimi podjetji, dosegla proizvodnjo 3,5 milij rpčrr-ov^. čevljev.Podjetje,ki zaposluje 3.4oo oseb ima 5o lastnih prodajaln. Vir:Die Presse 6849 IZ NAŠE PRAKSE Statut prinaša med ostalimi novostmi tudi precizirano določilo o odgovornosti. Na zadnji seji je delavski svet obravnaval zaključni račun s poslovnimi poročili. 117. čien statuta pa določa med drugim tudi to, da se delavski svet podjetja, ob vsakem zaključ -nem računu s tajnim glasovanjem izreče o zaupnici direktorju. Iz tega sledi, da smo pri nas uvedli: reelekcijo na vsake štiri leta,ko še to delovno mesto razpiše in glasovanje o'zaupnici direktorju po vsakem zaključnem računu. Zadnje določilo je toliko bolj važno, ker smo s tem definirali od govornost. še drugače povedano delavski svet bo vsako leto tajno glasoval o zaupnici, s tem pa je tudi.povedano, da je direktor edina res odgovorna oseba v podjetju. Kako je ta proces potekal prvič, je že znano. Bil je v prvi vrsti nedemokratičen. Tudi nestrokovno je izzvenel. Smatram, da so to tako odgovorne stvefi, da jih je tre ba temeljito analizirati in strokovno obdelati, pri tem pa upoštevati pravico prigovora na obtožbo. Bolj važno kot to pa je, da moramo na dejstvu osebne odgovornosti spremeniti marsikaj. Takoj povem, da mi je to všeč, ne morem pa se strinjati s tem, da pričakujem koncem leta obtožbo in čakam na morebitno razpoloženje članov DS. če hočemo biti dosledni in poslovati na taki ravni, potem moram tudi sam zahtevati določene večje pravice, če sem z lastno kožo odgovoren za rezultate podjetja, potem sem dolžan zahtevati pravico izbora vodilnih oseb v podjetju, čudno izgleda, da med letom lahko prevladujejo osebni interesi, na koncu, ko moramo polagati račun delavskemu svetu, pa stojim pred delavskim svetom sam in čakam na milost ali nemilost.To ni ravno prijetno počutje in ni samo tedaj, ampak je stalno v zraku. Najbrž je malo ljudi, ki bi pristali na to, da stalno visi nad njimi ta usoda, pri tem pa imajo močno i vezane roke. Prav je, da stoji v 117. členu statuta določilo o odgovornosti, samo ta se mora razporediti. Direktor mo-ra dobiti večjo pravico odločanja in odločilno vlogo pri izboru vodilnega kadra. Nemogoče pa je sprejeti odgovornost za poslovne uspehe, ki jih lahko vsak za sebe tolmači in vrednoti4 pri tem pa prepustiti odločitve drugim. Sem prvi za dosledni stil dela,vendar ne za tako igro kot je pri nas. I. REJC,dipl.oec. SISTEMIZACIJA DELOVNIH MEST -POGOJ ZA SMOTRNO DELO Akt o sistemizaciji delovnih mest je predvsem organizacijski predpis, ki je Drav tako pomemben kot 4 ostali predpisi delovne in tehnološke narave. Zajema namreč vsa področja premišljene, smotrne delitve dola: organizacijo, funkcionalnost opravil, pogoje dela (psihofizične zahteve delovnih mest), izobrazbo, delitev osebnih dohodkov itd. Izdelava akta o sistemizaciji je določena tudi z zakonom. Iz teh pojasnil sledi povsem jasen zaključek: Podlaga za izdelavo sistemizacije je delovni proces, oziroma njegova analiza. Prav iz tega razloga je način (metodologija) strokovnega pristopa k organizaciji izdelave sistemi -zacije zelo pomemben. Kakšni 30 naši načrti? 1. Iz že omenjenega lahko ugotevi-mo, da bo osnova za nadaljnje delo analiza dela, ki temelji na stvarnem, razsodnem in pravičnem opisu opravil in zahtev deiovnih mest. 2. Zagotovili bomo javnost dela,da bodo vsi člani kolektiva lahko sproti spremljali delo in da -jali svoje predloge. 3. Formirana bo posebna osrednja strokovna skupina, ki naj bi jo sestavljali predvsem študentje Višje šole za organizacijo dela, s katero naj bi tesno sodelovali vsi šefi služb, kot nosilci Organizacijskih funkcij v podjetju ter ostali strokovnjaki. Ta grupa se bo občasno povezovala tudi s sodelavci Zavodi za organizacijo poslovanja ki že sodeluje pri postavljanju organizacije služb v podjetju. Zavedati se moramo, da bo vzporedno z opisovanjem delovnih mest nujno prišlo do analize smotrnosti organizacije delovnih mest in služb in prav zato je potrebno neposredno sodelovanje strokovnjakov za organizacijo dela in organizatorjev . . Metode ža opisovanje delovnih mest (ki naj zagotovijo uporabljive rezultate), so sicer različne, od tega, da šefi s svojimi pomočniki sami opisujejo delovna mesta v svojih službah, do intervjujev posameznih delavcev, formiranja specializiranih grup za opisovanje v posameznih službah ali oddelkih pa do različnih statističnih me -tod. Mi se bomo, glede na različen značaj dela, posluževali kombiniranih metod, povsem iz praktičnih razlogov. 5. Želimo, da bi vsi člani kolektiva spremljali to dejavnost. V ključnih fazah nameravamo namreč objaviti tudi posamezne ugotovitve grup za opisovanje, oziroma srednje 'grupe-za sistemizacijo delov—-nih'mest. 6. V končni fazi bo po temeljiti pro učitvi v razpravi akt o eistemiza-• • • ciji. Opisi delovnih mest pa bodo osnova za nadaljnji študij dela: analitično oceno delovnih mest , ki je temelj čimbolj pravičnega in vzpodbudnega nagrajevanja; izdelavo profilov psihofizičnih zahtev delovnih mest, ki omogoča smotrno in načrtno kadrovsko politiko; zahteve delovnih mest po praktičnih in teoretičnih znanjih, ki bodo podlaga za izdelavo dolgoročnega programa poklicnega in funkcionalnega izobraževanja v podjetju,ki je postala povsem ekonomska kategorija investicij. To je le bežna osvetlitev akcije, ki je pred nami in katera, upam, bo začela razreševati klopčič nerešenih .vprašanj, ki so bila zadnja leta dostikrat vzrok-nesoglasij . NEJKO PODOBNIK NOVICE IZ KADROVSKEGA ODDELKA Mesec februar je nam prinesel nekaj sprememb v številu zaposlenih delavcev. V obratu v Zireh smo zaposlili 8 delavcev in sicer: Kosmač Stani -slav, likovni tehnik in Marijan Trček, kvalificiran čevljar, sta se vrnila na delo iz služenja kadrovskega roka. Na novo pa so na -stopili delo naslednji: Olga Je -reb, Daniel Marc, Zorica Antič, Anica Remih, Helena Logar in Ema Gabrovšek, vsi NK delavci. Delovno razmerje je prenehalo 6 delavcem in sicer: Antonu Oblaku, sporazumno po njegovi odpovedi, Ivana Jereb (1972), Gabrijel' Jera-m in Pavel Eržen- so bili invalid--'~ sko upokojeni. Peter Jereb ml. in Leon Kune pa sta prenehala z de -lom zaradi odhoda na odsluženje kadrovskega roka. y obratu v Gorenji vasi sta v preteklem mesecu' nastopili delo cve delavki: Cilka Vidmar in Marija Zorič. Odpovedi dela v tem mesecu ni bilo. j . Prodajna mreža je si. februarjem sprejela na delo Vukomanovič Tomi s lava v Kragujevcu in Babič Zlat-ki v Ljubljani III, ki sta se vrnila iz služenja vojaškega roka. 2f delom je prenehala Marciuš Zo -fi*a v prodajalni v Celju. Z laštetimi spremembami je bilo število zaposlenih ob koncu feb -riarja 1360. A. F. V *reteklem mesecu so se poročili: AČKA POLANC, ŠTEFAN BURJEK, MIRA BTKO in CVETKA JUSTIN. Xno-;o sreče na novi življenski poti • MANAGEMENT PRIHODNOSTI (iz Moderne organizacije št. 2 - let-o 1971 S pomočjo računalnikov bo v prihodnje mogoča večja in podrobnejša kontrola na visokih vodstvenih nivojih, kar bo vodilo znova k centra lizaciji upravljanja. Srednji vodstveni nivoji v podjetjih bodo zato imeli manj možnosti za odloča -nje. V organizaciji prihodnosti bodo namesto posameznikov odločale delovne skupine ( teamsko odločanje), tako napoveduje sociologija. Danes-moderna sociološka spoznanja pozna in upošteva neznaten odstotek podjetnikov oziroma poslovnih vodi -teljev. Večinoma so tako zaverovani v hierarhični organizacijski princip, da si še predstavljati ne morejo 'sodelovanja z več ljudi^aJi dveh skupin brez nekoga, ki bi jih koordiniral in vodil.čeprav se moramo za dosedanjo učinkovitosti gospodarstva zahvaliti monarhične-mu hierarhičnemu načelu pri upravljanju podj rtja, nove kadrovske strukture vseeno terjajo nov model ^organizacije. Testiranje mladih ljudi že kaže, da prihajajoče generacije ne bodo več trpele podrejenosti in monarhičnih odnosov v organizacij i. Prihodnost organizacije je v delovni skupini, trdi Lindner. Delovne skupine naj bodo cxrtimaJLzux. dimenzionirane. Pri obsežnih projektih je zgornja meja lo - 12 ljudi, sicer pa so uspešne delovne skupine manjše. Če je pri nekem projektu potrebno sodelovanje več ljndi, naj se ustvarijo nove delovne skupine, Skupine naj konkurirajo med seboj. Ameriški strokovnjak za računalniške raziskave tržišča John Diebold meni, da bo moral, kdor bo hotel v-^ prihodnjih letih uspešno prodajati posvetiti več pozornosti servisu kot pa proizvodnji.Supermarket je tipičen primer sodobne tržne miselnosti. Ta se razodeva v hotenju sodobnega manage^enta, da bi „ čimbolj zadovoljil potrošnika. Gospodinja ne bo kupovala več živil - kruha, mesa, 5clenj.ave -ampak to,- kar namerava pripraviti iz kupljenih stvari - n.pr. malico. Glavni problem bo ostal še nadalje, kako najti pra*'o poslovno odločitev. Benjamin B. Tregoe iz PrinceJtona meni, da je našel sistem, ki je uporaben za vrhunskegA. manangerja in za—p'reddalavca, za .branjevko in za organizacijo ve -soljskih raziskav. Pregie priporoča, da se alternative primerjajo s ciljem in ne med seboj. Upoštevati moramo, da skušnje vedno manj veljajo, ker je vedno več takih odločitev, k-i jih.kratkoma-lo ne moremo z ničemer primerjati, ne moremo pa si tudi z njimi privoščiti nikakršnega eksperi -mentiranja. Več o svojem sistemu Tregoe ni povedal, vendar ima za interes-ente pripravljen tečaj ,ki velja 5000 N din na osebo.Tregoe n,i bil sam, ki je tOi.il zaradi razvrednotenja izkušenj. IE KAJ MISLI 0 URBANIZMU IN DOTACIJI KRAJEVNI SKUPNOCTI ZIRI r") letošnjem programu dela skupščine občine škofja _ioka je predvidena izdelava dopolnitve urbanističnega načrta z■?' Žiri, ki bi :iLa gotova že v začetku drugega romesečja letos, septembra' ali ogoce že kaj prej , pa bi bil go-ov zazidalni načrt za stanovanjsko cor.o Žiri in za mestni center iri. Prav bi bilo, da bi dobili ,rbanistične načrte, take kot si 'ih želimo, čimprej. Osebno imam -.emu določene pomisleke, pred-sem z ozirom na dogodke, ki jih e tov. direktor že opisal v prej- šnji številki tega časopisa in to kar sem poudaril na nedeljskem zboru volilcev v Stari vasi. Tu gre predvsem za način sprejemanja predloga urbajiističnega načrta-Iz prakse je poznano, da je za določeno področje običajno izdelan samo en predlog načrta, ki se ga za en mesec javno razobesi v tistemu kraju z namenom, da prebivalci k načrtu dajo določene pripombe oz., ^ da ga v končni fazi sprejmejo. V primeru, da predlog načrta prebi -^-vaJLcem-ustreza, potem že ni take nesreče. Slabemu predlogu načrta pa je po takem postopku dana precej -šnja možnost, da je tudi sprejet . (Kot primer navajam volitve, kjer / je na volilnih listih samo en kandidat). Prebivalci sicer uveljavijo večje ali man j.še--spremembe , ki pa bistva dosti ne izpremenijo ali ga celo pokvarijo. Lahko bi rekli, da nam je bil v takem primeru načrt usiljen. Nekaj sličnega se je nam Zirovcem pripetilo cd sprejemanju obstoječe urbanistične dokumentacije za Ziri za časa logaške občine, zato je na račun tega načrta bilo nič koliko kritik, pa tudi cd strani strokovnjakov. Vse kaže. da se bo tak postopek ponovil tudi letos, ko se bo sprejemala urbanistična dokumentacija za Žiri. Zelja kra -jevnih faktorjev, da sodelujejo pri —or^banizaciji Zirov, je šla po vodi. Želeli smo si izbrati urbanista -domačina z zadostnimi izkušnjami , svežimi idejami, ki pozna utrip—kraja, ki bi delal bolj z veseljem kot za denar in s ciljem, da se Ziri uredijo v naše veselje in njegov ponos. Do tega seveda ni prišlo,ker to ni bilo všeč občinski, politiki. Načrti so baje naročeni pri PA Ljjub" ljana. Talfco! Zna£xi se bomo pred prej povedanim dejstvom, vsaj tako kaže. če načrta ne bomo sprejeli, letos ne bomo gradili. Ko je že tako pa je verjetno želja slehernega Zirov-ca, da bosta pri razgrnitvi predloga urbanističnega načrta na razpolago vsaj dva osnutka študije korr-*— kure nčni ^-urbanistov-, ...med _ ka t e rim i bi izbrali boljšega. Odborniki bomo sicer to zahtevali, vendar bomo verjetno zavrnjeni, češ, da je že pozno, čeprav je bilo dovolj časa V oz. , da to angažira dodatna sredstva, na katera pa ne bi smeli gledati,-kadar gre za tako pomembne stvari. Zavedati se moramo, da potem ko bo urbanistični načrt sprejet, ne bo več odstopanja od njega, kot je bila dosedanja nava-'j3a. Ne pozabimo, da je bila neustrezna Urbanistična politika logaške ob—-. •£ine eden od osnovnih razlogov,da črno na referendiimu_dali glas za škofjeloško občino. Zato ne dovolimo, da se kaj takega ponavlja. .'ladalje mislim, da mi je dolžnost seznaniti ^volivce z načinom delit-, ve dotacij krajevnim skupnostim :ub- MILAN MOČNIK, rTOJAN* TRTOVT - odgovorni urednik, MAJDA JESENKCu-—^rvnjUur^-nlk. ]!^haja mesečno. Naklada 1300 izvodov. - Žiri, 15.3.1971 ^ celo hud mraz; kazal je R. gorko-mer večkrat na 21 stopinj, bilo je torej mraza in snega dovolj. Žali-bog da so nasledki tako hude zime jako žalostni. Kmetom našim pri -manjkuje celo zimo drv in stelje, bati se je, da jim bode zanaprej primanjkovalo tudi piče za živi -no, kajti nocojšnjo noč padlo je zopet novega snega 3 pedi in danes še celi dan sneži da je joj !0zi-mino žito je najbrže tudi pri nas zelo pod zlo, kdaj pa bomo jarino sejali, sam bog ve. Kmetijski pre govor~pravi: "pozna setev, slaba žetev." - Neizrečene velika škoda se godi pa tudi po sadnih vrtih pri sadnem drevju. Kar nista prejšnji sneg in mraz poškodovala in pokončala, bo gotovo današnji,ki gre kot da bi moko sejal, pokle -stil tako, da "bo žalostno. Nenavadno huda letošnja zima je tudi človeškemu zdravju zelo. škodljiva. Ljudje bolehajo v naši ^picolici, da je od sile. Pa če bi le bolehali, bi še bilo; al tudi smrt brije s koso, da je joj! Izročili smo jih materi zemlji letos že samo v naši fari 38., to je za komaj 3 mesece .veliko število. Včerajšnji sejem (sredpostno sredo) bil je pri nas kakor sem videl in slišal, za vsako kupčijo izvrsten: spečalo se je obilo faga, zlasti je bila kupčija z gove.,o živino j-a—~— ko živahna. Da našim kmetom posebne hribovcem, večidel le živinoreja k _Jblagostarrju prdLpomore , j e gotovo , in tega so naši kmetje tudi sami prepričani, ker se z živinorejo z veseljem ir marljivo pečajo, dc je po naši fari tudi zares lepe in —dobro rejene živine, je tudi res , zato bi bilo želeti, da bi se tega več kupcev tudi iz daljnih krajev čedalje bolj prepričalo. Zato vsi, ki lepo in debelo rejeno živino kupiti želite, v sredo po veliki noči zopet na^sejnsTiv^^žii^TTidJiitJ-te ! LITEPARNA UGANKA - nagradna Travnikarjeva mama je pripeljala krvavečo Ano v izbo. že ko so se odprle vrata je otrok vrisnil tako čudno in žalostno, da so se ženici usule sol ze po zgaranih licih. "Andrejček..." je zaihtela Ana in stegnila k otroku obe roki, počasi in trudno, ko da ga ne bi bila mogla nikoli več doseči. Zmanjkalo ji jemo či in če je ne bi bila Travnikarica držala, bi bila padla. Ko je premaknila roko z rane, se je ulila kri in obrizgala belo platno na otrokovi postelj ici. "Ana, moram te obvezati! Daj, ulezi se na mojo posteljo v kamri!;' "Ne', ne mama, samo dotaknem naj se Andrej čka... " Dotaknila se' je drobcenega bitja s konicami prstov, da bi ga pomirila. Toda njen nenavadni drget je še bolj vznemiril o-troka, da j' rjegov krik napolnil vso izbo. Ana je začutila v ustih slan okus krvi in v prsih topo bolečino, ki jo je votlila. Zdelo se ji je kot bi se zajedalo-vanj c na stotine rezil... Klečala je ob zibki in ni hotela stran od otroka. Mati ji je prigovarjala naj pusti, da jo bo obvezala. "Mama, umrla bom ..." "Ana, ne boš umrla. Ne boj se, daj, greva, pomagaj si še nekaj korakov.. Prijela jo je pod pazduho in jO vodila v kamro. "Otroka..." je zaprosila Ana. "Dobila ga boš.." Omahnila je na posteljo. Travnikarca je vsa iz sebe~ ra_zrezaJLa rjuho,slekla Ano in jo obvezala. Strel ji je prebil prši, kri se je zlivala____ z mlekom. Ko so ji obveze obvile telo in za silo zaprle rane, jo je poTo—. žila vznak na posteljo in dala podnjo dve blazini. "Otroka" je spet zaprosila Ana. Mati si ni mogla kaj, šla je po otroka in ga položila k njej. Ana ga je ; objela z obema rokama in ga pritisnila k obrazi. Mrzla praznina jo je Čedalje bolj polnila. Na životu je začutila Andrejčkove ročice. Razgalil je zdravo dojko nad srcem in ga pristavila. Otrok se je prisesal in se pomiril. Ustnice ji je prebegnil srečen nasmešek. Vsako življenje plačujemo s smrtjo.. Postalo jo je strah, toda otrok ji je zdramil—upanje in Travnikar jeva mati tudi. Zbrala je vse moči. Bolečina se je nekoliko unes.la. Z nekaj ljubkujočimi besedami je skušala umiriti otroka, ki je večJcrat penehal piti in zajokal. Obrnila je glavo in se zazrla skozi okno.. Za okenskimi križi je viselo nekaj cvetočih češnjevih vej in za njimi je videlo njuno ozelenelo goro s snežno kapo. "0 Primož, kje si?" je pomislila. "Dala sem ti, kar sem ti obljubila in kar sem mogOa ..." Pripravila NADJA PETERNELJ pravilna rešitev prejšnje literarne uganke: FRANCE JAKLIČ / • • OB SREBRNEM STUDENCU j Nagrado prejme: IVI POLJANŠEK « . Čestitamo !