rozman.pdf
141 Komentar k članku »Nujnost racionalizacije postopkov in dela v knjižnicah« Poglavje »Vržena rokavica« je pomembna pridobitev Knjižnice; upam, da bo spod- budila strokovno javnost k izvirnim rešitvam za izboljšanje konkurenčnosti knjižnic v prizadevanju za pozornost uporabnikov. V prispevku dr. Žaucerja (Žaucer, 2007) so navedeni predvsem črnogledi razlogi za zapiranje knjižnic. Ti slonijo na spremenjenih zahtevah in potrebah uporab- nikov, na spremembah v komuniciranju med znanstveniki, na družbenih spre- membah… Opozoriti želim, da resnične informacijske navade digitalnih domorod- cev šele spoznavamo; ob tem znaten delež tradicionalnih uporabnikov, ki še niso migrirali v digitalni svet, ni zanemarljiv. Navdušenje nad zadetki na prvih straneh Googla je varljivo. V sobotni prilogi Dela smo v prispevku Lenarta J. Kučića brali o Tari Brabazon, ki je v predavanju Univerza Google opozorila na problem padanja akademskih standardov med študenti. Gre za problem informacijske podrazvi- tosti, ki ne zna slediti tehnološki prerazvitosti. »Google je kot beli kruh za možgane. Hitro te nasiti, njegova prehrambna vrednost pa je nizka.« (Tara Braba- zon ), (Kučić, 2008). Ob prepuščanju dijakov, študentov (…) internetu in opuščanju zahtev po poglobljenem branju izvornih besedil, brez pisanja lastnih sestavkov in povzetkov, brez znanja kulture citiranja (…) bodo diplomanti z diplomami v žepih informa- cijsko še vedno nepismeni. Tu so za učitelje, profesorje in tudi knjižničarje naj- večji izzivi – vzgoja od malega, kako učinkovito potovati skozi svet informacij, seznanjanje z že organiziranim znanjem, kamor sodijo tudi knjižnični katalogi, opozorila na nevarnosti, ki prežijo v informacijskem pragozdu… Ali večina knjižničarjev res še kar vztraja pri tradicionalnem poslanstvu, orga- niziranosti in poslovanju? V slovenskem knjižničnem prostoru se vrstijo dogod- ki, ki nakazujejo spremembe, naj omenim le nekatere: NUK je novembra 2006 objavila Strategijo razvoja digitalne knjižnice Slovenije dLib.si (http://www.dlib.si/ documents/2007/Strategija_Dlib.pdf); obiskanost dLib.si (http://www.dlib.si/ ) raste, ker ponuja vedno več gradiva; univerza je pred meseci predstavila portal DikUL ( http://dikul.uni-lj.si. ); na aprilskem posvetu Knjižnica 2.0 (http:// www.nuk.uni-lj.si/dokumenti/2008/obvestilo_dan%20nuk.pdf ) je bila izražena enotna želja po posodobitvi COBISS/OPAC; zaključki lanskega posveta o upora- bi UDK so ponovno osvetlili uporabnost klasifikacijskega sistema (Šauperl, A. et al., 2007); ljubljanske knjižnice se združujejo… Ob tem se moramo knjižničarji zavedati, da vse novosti in poenostavitve ne ustrezajo vsem knjižnicam! Pri pregledu on-line katalogov tujih pomembnih nacionalnih in splošnih knjižnic ugotovimo, da večina od njih uporablja standardna orodja za katalogizacijo, pri Odzivi na članek M. Žaucerja “Nujnost racionalizacije postopkov in dela v knjižnicah” (Knjižnica, 51(2007)3-4, 195-210)
RkJQdWJsaXNoZXIy