Štev. 8.
V Trstu, 8. avgusta 1869.
Tečaj I.
JURI S FUŠO.
Dolgočasen list — za Lalione, Nemškutarje i druge nerodne ljudi.
Strela udri iz višine — Izdajalca domovine ! — —
		
JURI S PUŠO zabavlja vsako drugo in zadnjo nedeljo v mesecu. — Ako bi utegnola Policija kako število konfiscirati, — pa saj imamo tiskovno svobodo !
JURI S PUŠO velja veliko, ali pošiljamo ga po vsi avstrijski deželi le za malo denarjev, i sicer celo leto za 1 f. 20 kr, 6 mesecev za 60 i četrt leta za 30 kr.
JURI S PUŠO se dobiva v Trstu: pri knjigarju Münstru, in v tobakarni nasproti c. kr. pošte.— Za 5 kr. ga lebko vsakdo, še Lalion ! — v žep vtakne*
Dežman gobe študira.
Dežman: Te proklete gobe! Vse so strupene. Zato je ljudstvo tako divje, ker jih je jedlo !	Kranjski.

Naj najde vsak čitatelj moje ode Zobmi škripaj e drugi stih si : —. Kdo tajna pota bi spoznal osode Nemile, ki Te je zadela — ?
In kdo ne vé da brez ikake škode Nekter nasprotnik Tvoj bi padel—!
Junak ki mrtvega Te še prebode, Odpusti mu ceno junaštvo — !
Al dan osvete le napočil bode Osvete Tvoje smrti vbogi — !
Zato mi dajte srago svete vode, Da grob Ti pokropim, nedolžni — !
ZDRAVICA.
(Zložena za nektere naše domorodce.)
Oh ! jokajo se milijoni,
Da eden le se veseli !
Boris Miran.
„ Ubi bene, ibi patria, “
Pač resničen je pregovor tä!
Kjer pogače se dobé medéne,
Kjer jedo klobase se meséne Ino toči vince se sladko — Tamkej mi se radi sučemo!
„ Ubi bene, ibi patria,“
Pač resničen je pregovor tä!
Kaj nam mar napredek je naroda, Kaj skrbi njegova nas osoda! Kmet naj smeje se, al’ pa solzi, Da le za nas dela in trpi !
„ Ubi bene, ibi patria Pač resničen je pregovor tä! Namen brati med imä bučela, Kmet pa vstvarjen je, da za nas dela, In kar on prisluži si trdo,
Mi zapravimo mu prav lepo!
„Ubi bene, ibi patria,“
Pač resničen je pregovor tä ! Dandanes je taka že navada,
Da neumnež vedno kruha strada; Kmet naš lačen trudi se za nas, Mi pa til imamo kratek čas!
„ Ubi bene, ibi patria,“
Pač resničen je pregovor tä!
Zivi Bog te dolgo, närod krasni, Ali glave naj ti nikdar ne razjasni, Kajti, če bi ti nas prav spoznal, Bi zdaj pili zadnji ga bokal!
FilodemnS.
Cincara.
'okuspokus, i pin da!
? Činčarara činčara !
Zmagal ni ne dim, ne Rim ! Slava penzioniranim ! Činčarara, činčara !
I	Hokuspokus, i pin da ! 'Činčarara činčara!
Smo očaki skuŠeni,
Um iz buče nam puhti!
(i near ara, činčara !
Hokuspokus, i pin da! Činčarara činčara !
Svoboda ne grč juriiif!
Hans je sreča, jutri ©Itttf! Činčarara činčara!
Hokuspokus, i pin da! Činčarara činčara!
Kmetje so prikajenci!
Mesto ni za pauernkri! Činčarara činčara!
Hokuspokus, i pin da! Činčarara činčara!
Paragrafje nas brano!
Sablje za nas švingajo ! Činčarara činčara !
Hokuspokus, i pin da! Činčarara činčara!
Dobri smo za leta tri,
Če se kaj ne polomi! Činčarara činčara !
Zepel Kmet.
Oj! oj!! oj!!!
Oj! nemški sem pisal,
In nemški sem bral, Od jutra do noči,
Za Nemce sem stal.
Oj! z nemško podkovo Sem jaz podkovan, Slovenec sem rojen Pa nisem Slovan.
Oj! turnnari nemški So mučili me, Dokler sem še imel Jaz mlade noge.
Oj! nemška kultura,
Za te jaz gorim,
Za te jaz umerjeni, Za te jaz živim.
Oj! kadar že v grobu Bom mrtel ležal,
Še ondi bom sladko O nemštvu sanjal!
A. B-t-č.
So« Jp i it ü b c t fdjiefeen mor’ fdjoit redjt, menit nur bot «herüber fdjtcficu lttrfjt mör’, so rekli brnski turnnari v Bistrici
Nikdar ne bom pozabil Poslanca Tomana,
Ki vedno me je vabil :
Tjc v rajhsrat pojdiva !
S veleč-
Po Beču sem hodil Dekleta lovil,
Sem mrež’co nastavil — Poslanca dobil.
Beust.
Ti šmentani Dunaj, Kaj čuda v seb’ ima, So tii delegac’je — Oh kaj je pa doma.
SSvelec.
Klic.
„Hautmanšaft ukaže, da je prepovedano klicati: Živio!“
Na to zavkliknejo vsi poslušalci: „Živio! Živio!“
Sobclberflcr, 'knSrufcv.
Blatovasnik.
Sem dolgo študiral, Sem hotel bit’ moder, Sem stopil na oder,
Se vedel slabo. Sem zmagati mislil, Da bodem vam prvi, A zlodi je v krvi, — Spoznali me so !
Sem jezen sam nase, Sem samec na svetu! Nagajam po letu,
Po zimi še bolj! Sem vodja lesjakom, Krčim kakor sraka,
Le vendar možaka Slové me okol!
Za Švabele delam Le zanje se trudim;
Ne z lepim, ne s hudim Se vrnil ne bom!
Da le nadlegujem Domačim pokvekam,
Na zobe jim rekam,
Da zmano bo lom!
Na zadnje še Švabe Za norce le imam, — Jim malo prikimam,
Za mano teko !
Da kdo me ne vkrade Je sreča naj veča,
Da dva polikveča Pred sobo dado.
Je dobro mi znano,
S kom imam ravnati,
Nikogar se bati,
Ker nima srca !
A ko dualizma Dežela bo sita,
Poberem kopita,
Grem un kraj morja!
Podžupanski.
*
* *
Zboru.
Mi se ne vrnemo več k tebi, ker pri vsej oportunosti ne najdemo ljudske sreče v tebi.	Sveča-Tomanuki.
Senzačne novice.
V Krakovu je policija dobila, v karmelitskem kloštru zaprto — nuno.
Dasiravno na Češkem vedo narodnjaki, da bodo pri volitvah zmagali, so vendar agitacije vrl^ žive — z vladne strani.
Pod rusko vlado so se vprli Kirgiz?' zavoljo laži, ki jih sipljejo v njih — nemški listi.
Prezident Grant je pisal Gorčakovu pismo, v kterem se pritoži zavoljo — prevelikega prijateljstva.
Negotove novice.
Napoleon se je odpovedal vlade.
Palacki je Dežmana pismeno prosil, naj mu razloži, kako človek najlože renegat postane.
Doktor S molka namerava sklicati tabor, v kterem bo Ziemielkovskovo politiko zagovarjal.
Poljakom je dovoljeno 3001etnico ljubljinske unije praznovati.
„Slovenski narod“ je postal vladni list.
Slov. oportunci ne pojdejo več v državni zbor.
Cehi so odstopili od svojega zgodovinskega prava.
Andraši je znorel.
Sultan A b d u 1 - A z i z se je pokristjanil.
Ruska je napovedala vojsko Avstriji.
Doktor Confucius.
(11. glava 1—13. vrste.)
Bila je v konštitucijonalnem društvu beseda, i beseda je bila pri Dežmanu i Dežman je bila beseda. Ona je bila v začetku pri Dežmanu. Vse je po njej storjeno, i brez nje ni nič storjenega, kar je storjeno. Bilo je v njej življenje, i življenje je bila luč liberalizma. I luč je Slovencem svetila , Slovenci pa je niso zapopadli.	Bil	je	človek, poslanec liberalizma , ime	mu je	bilo
Heinrich.	On	je	prišel zavoljo spričevanja, da bi	spričeval o
liberalizmu, da	bi	se vsi spreobrnili po njem. On	ni bil	luč,
ker je bil	poslan,	da bi pričeval o luči. Bila je pa prava	luč,
ktera razsvetluje vsacega človeka, pridšega v konštitucijonalno društvo. V Sloveniji je bil in ona se je zbudila po njem, Ljubljana ga pa n i hotela spoznati. Prišel je k Slovencem, Slovenci pa ga niso sprejeli. Tem pa, kteri so ga sprejeli, verujočim v liberalizem, je dal privilegijo biti konštitucijonalni otročiči, kteri niso Slovenci, ne Rusi, ne Panslavisti, nego liberalci po rodu. I beseda je bila polna liberalnega duha, i mi smo videli blamaže njene, blamaže v svoji vrsti edinega renegata.
Mefistofeles.
Sem bistre glavice In zvit kakor rog ; Enake lisice Ni daleč okrog. Slovence in Nemce Za norce imam,
Ker revniše šemce Pod solncem ne znam.
Obema se ližem, Vesela me sta;
Pa kader ju grizem, Zdivjata oba.
Ves dan se mi vidi Da moški ravnam, Ker taki dve gnjidi Po notah podam.
Da bi li imela Dva grana možgan, Bi mene prijela,
In koj sem razdjan!
Tedaj me ne briga Na svetu nič ne, Ker ni ga in ni ga, Da strašil bi me!
Dežmanski.
* *
Svarjenje.
Županje, ki empfangajo Dekrete v ptujih šprahah, dobodo križec — na hrbet!	Kravjodolinac.
*
* *
Kaj je bolje !
(Stara pesem mladega Nemca.)
Ak, ak nam vse daš, Bodeš ljubi naš pajdaš.
Vse, vse hočemo,
Povrniti z — nemščino.
Le, le novce daj,
Potle pojdeš v nemški raj.
Ak, ak pa ne daš,
Brže bolje, kar imaš,
Da, da prej bi vrat Nemški kinčal ti komat,
Boš, boš o Slavjan!
Ostal vedno zaničVan.
Oj, oj Slavjan moj!
Vsaki Nemec gospod tvoj.
Daj, daj novce daj !
Znan ti je naš običaj.
Nam, nam ni živet’, če nam nečeš novcev štet’.
Daj, daj novce daj — Prodaj kraveo, nam vse daj !
Cvenk, cvenk prosimo,
Ker kulturo trosimo.
Ne ne le zato,
Ker gospodski smo močno.
Oj, 'oj bolje je,
Nemcem dati novce vse ! ?
-<33©-
Lahom.
Po Slovenji lepi tečejo vam sline,
Toda nij šc grozdje tisto dozorelo,
Ki je previsoko lisici viselo.
Sadje, ki nij zrelo, naredi skomine.
*
* *
Odpadnikom.
„Renegat“, „odpadnik“, „izrod“, „izdajica“, „Rodataj“, „apostat“, „hulja“, „kukavica“, Vse preslabe so besede Za vas izdajalce blede!
Hujša vam imena bomo dali
In odslej vas „dežman“, „kljun“ psovali.
*
* *
Ljubljanski kmetje.
Kako je to da trombe glas Še vsaki čas veséli nas?
A bobna votlo ropotanje Glasi se nam kot zabavljanje!?
Svobodni Švicar Viljem Tel
Bi vam to najbolj razodel.
*
* *
Ustavni okvir.
Ustava vaša nam ne zadostuje,
Zato k nam tuje samo se ponuje. Denite pravo vstavo v prav okvir,
I sè Slovani naredite mir,
In koj bo nehal ves prepir.
*
* *
<£mjjfaug^beftötigmig iibet eine metale .
Taborske svetinje vi lovite,
Dobro! vladi treba srebrnine.
Pa se vendarle hudo motite,
Kajti prav priproste so kovine.
Isasa, hopsasa, danes so tu đelegac’je.
Letos mi rajajo, lan’ so jokali po mačje.
* *
*
A- Hrvatom so neki Madjari ogromno število železnic obljubili. B. To samo zato, da se bo Andr asi lože v Krapino pripeljal.
ETIMOLOGIJA.
Ježica, tii so se turnarjem lasje ježili.
Jailčje-Vevče, boljše jančje-Vol čj e, tam so janci volke zapodili, tii so volki j a n c e mesarili. Slovenija, domovina Slovencev, koje Dežman ne imenuje brez da bi rekel salva venia.
Schweineland je postala krajnska dežela, od kar je prof. Schwei n rie h vanjo prišel.
Tricorno je taljanska gora, pa le zato, ker taljanom — r o g é kaže.
Zagreb pokopališče, kjer se je neodvislost troje dne kraljevine zagrebla,
-----Ö8&*----
aoDjpasa»
Iz tržaške okolice. Hrabri „Juri s pušo!“ Vem, da ti streljiva ne manjka, poglej tedaj včasih tudi malo po K o c o 1 j u. Saj ni daleč. Le mimogredé si lehko torbico z marsikterim ocvirkom nabašeš. Undan je nek trd Lah tička nosil, ki mu je prelepo „eveva, eveva Etalje!“ pel. Dopadel mi je mož tako, da ti priporočam, vzemi ga prihodnjič seboj na lov. Evo nekoliko črtic o njem: Slavni
g.	fčakov je sin magistratnega beriča. On je bil popred Slovenec, a v novejšem veku je Lah, trd Lah. Glejte, on ima premodro bučo za Slovence, tedaj je Lah. Lahi sami napredujejo, oni so liberi piš..nak! pansat— ne vem že kako, ker jih ne umejem, aha! zdaj jo imam — pensatori se jim pravi. To so ti ki ne verujejo nikomur nič. Tudi če jim v oči poveš, da gotovo ne vedo, kaj se pensirati pravi, ti ne bodo verovali. Ker so liberi, lahko mislijo, da jih za osla imaš. E Lahi imajo zvite butice, oni sami vedo, da se progredì rati pravi : pra v nič ne verovati pa preklinjati vse, kar je sveto. Le kmetje še, ti tepci, še govore po stari šegi. A dandanas ni mož progreša, komur ne teče gladko
„porco, m...., morte ai...“ Vse to je kmalo fčakov
razvidel, i za tegadelj je Lah, noče se nič več zmeniti za kmete, slovenski jezik je pretrd, nij za fčaka. Na pr. kaj se lepše pa sladkeje glasi: „pojdi z Bogom“ ali pa „va in malora“? Hočete da bo fčakov sciavo, ko zna tako fajn parlirati „ši ’mpr koši“ ? On je Lah, ter sme razsajati in preklinjati, kadar ga je drago, tudi po noči ob devetih, desetih, i še pozneje po Rocolju, posebno ko se je Bog ve kje v mestu laškega gajsta prav po božje nasrkal. Njemu, kot trdemu Lahu, menda boste branili rij o veti : „eveva Etalje!“ Ta bi bila lepa! Kaj bi počela vboga Italija, ko bi ji fčakov „eveva“ ne vpil? Vsaj morda zna še tudi on kdaj berič biti, že zarad tega, ker je Lah!!	a—
Radoljica. Pred enimi tedni se pripeljeta dva ljubljanska nemškutarja (g. Stedry in g. Plave mlajši) na gorensko, in pri tej priložnosti gresta ta dva gospodka tudi v Polče k Jernejcu na kaplico poštenega dolenca, kterega se prav po blaženi staro germanski navadi navlečeta. Ko se tedaj odpeljeta proti Begnam, začne se ima v glavi vrtiti ali pa sanjati, zadosti, eden teh junakov iz jančjega gutheulskega bega izdere pri lepem dnevu revolver iz žepa ter ga napne i se tako dalje pelje. Prišedši v Begne, še i še pijeta in sicer toliko časa, da je šlo iz želodca po tisti poti nazaj, po kteri sta gospoda v želodec vtlačila, in sicer tako, da še danes po turnerjih jako smrdi. Živila ljubljanska „inteligencija"!	s. r. m.
Iz "Varaždina. Čujemo, da bode „Zvekanu“ i „Hrvatu“ Rauch založnik, in da jih bode vredoval g. Man as te riotti, mož, ki je izvrstno vredoval „Hrvatske
Novine“.-----Ves Varaždin od veselja poskakuje, da
dobimo železnico. Tukaj bode glavna postaja, njeni glavar pa bode stanoval — ne vem zakaj — v Sračinču. Pravijo, da se bode hiša pod št. 52 v „Franjevačkoj ulici“ podrla i na tistem mestu sezidal kolosalni kolodvor, kakvega še svet ni videl. Mesto hlapona bodo drveni konji. Za vse to se imamo Varaždinci zahvaliti prvemu našemu domorodcu (!) ministru Kolomanu Bedekovichchchu. Je li na svetu srečnejše mesto, nego je naš grad Varaždin? Mislim, ne!	, —c
Juri Strelec.
Će še je prostora kaj Hvali se očitno naj Možek ki vsa čast mu gre Zlog čednostni njegove. —
Juri Strelec zove se Možek modre glavice Doma ’z vasi Mihovske 5 c- Blizo .Ričetmeksike.
h*
L P, Ker vsak sosed dobro zna > g Da cent slame v glav’ ima j S Mu za šalo vsak stori 5 Kar se kolj mu dobro zdi.
» «h Toraj tudi je enkrat I (2 Poslal nekdo mu „plakat“
{* j£' Namreč „Spušo Jurija“, češ, da si pregleda ga.
jv	• i » •
Ko pa Strelec list dobi ;; jjj< Prav debelo ga gledi °f Ker na pravi strani vže,
; Bilo njega je ime.
Grobno srce tere mu
lari*	1
Skor ne da mu več miru S Zgrabi toraj Jurija ® In gre ž njim do soseda.
ti Ko do njega prišel je Ves od jeze tresil se * Reče: to je vže sam vrag,
5©# Norca z mene ’met če vsak !
° Zdaj celo vže „cajtinge“
^ Moje pišejo ime! j» Kaj bi človek pač začel Si Alj bi k ,burkelmojstru‘ šel?
S' To se mora tožiti ® In sodnik razsoditi S Ali to pravica je 85 če tak „šmirblatt“ piše se.
»«-ri
o Vbogi sosed skor ne ve p Kar bi rekel, — sčasom le,
2	Odgovor mu taki da :
„Pojdi prašat dohtarja.
2 „Ta naj bolje umel bo ® Kar storit’ imaš za to q- Da se „slavno“ ti ime crčj Več ne piše v „cajtinge“.
Z odgovorom zadovolj’n g Vzame Strel’c veselja poln O Listek Spušo Jurija ^ I na dom ž njim odcapla. t* Praznično obleče se ^ Dolgi kožuh do pete e* In čez rame torbico g V njo pa Jurja s pušico.
I £	-©$©-
Zdaj od doma se poda In grede za se mrmra : čakajte rnoziči vi Belil bodem Vam kosti.
Da ne boste z menoj si Nikdar norcev kazali, Satisfakc’jo ’meti čem To vam zdaj naprej povem !
Tak mrmraje pride že Blizo Ričetmeksike Kjer pokazat dohtarjo Hoče „Jurja s pušico“.
Ko do hrama pricaplja Tj e do dohtarjevega Koj izvleče kapico Z glave - hajd pod pazduho.
„Jurja s pušo“ pa v roke Vzame s svoje torbice Da bi ’mel pripravljen’ga Za sodnika dohtarja.
Misli: zdaj je čas za me Ter na vrata trkat gre Kjer je uradnija b’la Za sodbo odločena.
V hišo stopi — hopsasa Vidi vže pri mizi ga,
Ki mu bode svetoval Jurji s pušo mast pobral.
Se pokloni mu do tal Dober dan gospod ! je djal Tožit prišel sem moža Jurja s pušo drznega.
Zakaj se predrznol je Mene dajat v cajtinge In podobo še celo Mojo v liste mažejo.
To trpeti se ne sme Meni „satisfac’ja“ gre Toraj prosim Vas gospod Kažite mi pravo pot!
Kaj storiti da imam Da to reč prav dokončam Naj velja karkoli če Jurju stresti čem zobe. Dohtar, mila dušica,
Strelcu rahlo se smehlja I mu reče: „Pojte le Od kod ravno prišli ste. „Drug’ ne rečem Vam na to Kakor da bi bolje blo Vas poslati kratek čas Vnemški gradeč v nor enfiasi“
U^aujkt;.
Velko Nedeljski.
2.
j ^ Poetje ine prepevajo,
I ® Mladenči va-me zevajo.
C če na-me laje psiček
Pokažem mu rožiček.
I Ö Vradniki kot ženice,
’ g častniki a device
p Po meni kaj zdihujejo,
o Me težko pričakujejo.
m a
Sveta sem prvo mesto štet, Nazaj me beri sem cel svet.
3.
Sem sod brez dna,
Požrem, kar se mi dii.
Za tó so Srbi me spoznali, In tud’ po tem imé mi dali. Slovencu sem po reki znan, AČehu po predmestji. Vgan’!
4.
Statisti napis na iripi devici.
NO BENE SILENI — DA METVS PODI.
Rešitev uganjk prihodnjič.
Kavnopravnost v Tr—oji !
Trabant: Sem, s. prokletim slovenskim Zavratnikom!
Švab :	He gospod ! vsaj jaz nisem Slovenec in v našem
mestu je zabranjeno samo Slov encem narodne barve javno nositi, torej — bom prosil!
Trabant : Oj ti grdi Švab ! — zmotil sem se — glej pa da mi odideš, koder si _prišel!
Besede Rebusa v štev. 7 pomenjajo : Juri S pušo.
Naš hrabri rodoljub g. Matija Žvanut v Trstu je nam jedini pravo rešitel poslal.
Konjićeva skakalnica.
ce	moj,	Slo-	ro-	pa-	0-	Jo-	In
naš	ža-	ri-	Da	van	ni	ro-	brà-
ček	Tis-	ji.	kte-	do-	ni-	La-	če
Mad-	rili	Jur-	te	ho-	to-	niš	je
ri	stre-	volj	tar-	va-	mek	vsa-	to
Za-	šku-	Ju-	laj	žan	ni,	Slo-	tvoj!
°>!	tis-	ni,	To	ček	ti-	to	ki
Nem-	to	oj!	te	0-	dan.	Jur-	ce
(Kdor rešitev verzov prvi pošlje, dobi skozi 6 mesecev naš list zastonj.j