Iz dfornega pevca — meniii. Na jugovzhodni strani mesta Solun je polctok Kalcidike, iki v treh delih sega v morje. Najbolj vzhodni del se imenujc sv. Gora. Ta del je okrog 50 km dolg, od 5 do 10 km širok in se polagoma vzdiguje proti jugu, (kjer &e ob morju vzdigne do 1935 m. Na tej sv. Gori je še dandanes država pravoslavnih menihov. Tukaj je 20 veliikih samostanov, 11 skitov, to je satnostanov v pustinji, in okrog 800 celic za puščavnike. Včasih je bilo tukaj okrog 50.000 menihov, pred sto leti jih je bilo šc 10.000, dandane-s je padlo število na nekaj tisoč. Do leta 1313 so bili menihi združeni s katoliško Cerkvijo. Na sv. Gori je živel tudi menili Ivan Kukuzel. Zanimiv jc tek njegovega življenja, ikalerega hočem kratko tu opisati. Rojen je bil v 12. stoletju v Draču v Albaniji. V mladosti jc prišel ikot sirota v dvorno i5olo v Carigradu. Ker je Lil krasen mladcnič ter jc imel zelo nc- žeii glas in odlične zmožnosti, je vzbudil nase pozornost cesarja Aleksija Komnena in njegovega dvora. V učenju je -ladikrilil vse svoje šolske tovariše in postal je gla&oviti dvorni pevec. Mladega Ivana so obsipali s častmi, obožcvall so ga radi njegovega angelskega petja in. skromnosti. A njegovo srce je navdajala ncka tajna otožnost, ikatere ni mogel pregnati ves lesk in čar dvornega ži^ljenja. Ti'pel je sredi vsega sijaja in laskanja, iker ni imel osebe, kateri bi mogel zaupati svoja srčna čutila. Njegova otožnost se je šc pomnožila, ko je izvedel, da ga cesar hoče prisiliti, da bi vzel v zakon neko dvorno gospodično. Misel, da bi radi časnih vžitkov rnogel iz.gubiti mir svojega srca, je plašila Ivana, da je sklenil bežati iz glavnega mesta in se skriti v kaki daljni puščavi. V istem času, d_o je Ivan gojil take mdsli v svojem srcu, je prišel v Carigrad neki opat 8 sv. -Gore po svojih opravkih. Ivan ga je slučajno videl in velika radost je prevzela njegovo srce. Potožil mu je svoje težave in odkrJJ mu svoje namere. Opat ga jc poslušal, odobril j« njegove uačrte in ga jc blagoslovil. Iva» je ikmalu nato ob ugodni priliki skrivaj zbežal iz mesta ter je šei v romarski obleki na sv. Goro, kjer sc je javil pri samostanskem vratarju. Na vratarjevo vprašanje, ikdo da jo, odkod in kaj želi, jc odgovoril Ivan, da jc čiovek prostega stanu, pastir in da žcli postati menih. Ni se torej hotel izdali, da je dvorni pevec iz Carigrada. Mlad si še, je pristavil vratar. Blagor mu, kdor v mladosti vzame na-so jarem Gospodov, jc skromno odgovoril Ivan ter je prosil, da bi o tem obvestil opata. Vratar je naznanil opatu in menihom, da je prišel neznan mladenič, ki želi postati menih in samostanski pastir. Ti so bili vzradoščeni, 'ker so ravno rabili i-ovega pastirja. Sprejeli so torej lvana, Tosvetili so ga v meniha in so mu naoPili, da naj na gorskih pašnikih pase <amostansiko čredo. Ivan je s silnim vcseljem sprejel službo, poglobil sp je s švojo čredo v globino svetogorskih pustinj — tam je bil kraj za premišljevanje in molitev. Ko jo cesar izvedcl, da je pobegnil njegov ljubljenec, je bil zelo ogovčen. Poslal je v nekatere oddaljenc kraje svoje sele, da bi ga poiskali. Seli so biii tudi na sv. Gori v saraostanu sv. Atanazija, a ničepar niso izvedcli o pevcu Tvami. Ivanu so pa med teni mirno tekli dnevi, tedni in mcseci vesclja v sam-otnem gorskem živijenju. Pasei je in pel pri svoj.ih ovčicah. Errkrat je gnal svojo črcdo visoko v gore, mislil jo, da tu ni nobenc žive duše. Začel je pcti svoje prelepe pesmi, njcgov angelski glas je daleč odmeval in zamiral na solnčnih vi&očinah atoških gor. Dolgo je pe!, a ni znal, da ga je v bližnjom skalovin poslušal puščavnik. Pastirjev gias jo pretresal njegovo srce in ga je ganil do solz. Dokler je pel, puščavnik ni obrnii od njega svojih oči. In čndom sc jo čudil, da so celo ovce in kozo zadržavalo sapo in gledale Ivana, ko so slišale njogovo l-ajsko petje. Celo obslopile so ga; stale so pred nj»i min ga glcdalo s svo- jimi očmi, ker so bile očarane vsled angelskega petja. Puščavnik se je skrivaj odpravil v samostan in je obvestil redovnike o lepem in ganljivem petju njihovega pastirja. Opat je pozval Ivana ik sebi, da pove, kdo je in ikje se je naučil tako lepo peti. Ivan je priznal, da je bivši dvorni pevec iz Carigrada, ki je pobegnil od tam ter je prišel kot romar na sv. Goro. Prosil je, da bi &mel še dalje ostati v samostanu in da bi še obdržal svojo službo. Opat mu je začasno vse dovoli], a odpravil se je v Carigrad po aavodila k cesarju. V Carigradu je opat naznanil cesarju, da je prišel na sv. Goro mlad romar, o ikaterem se je poznej-e izkazalo, da je bivši dvorni pevec Ivan. Poprosil je cesarja, da mu odpusti, iker je slavncga pevca nevede sprejel ter ga je posvetil v meniha. Cesar je odgovoril: Žal mi jc za tako izvrstnega pevca, žal mi je za mojega Ijubljenega Ivana. A če je postal menih, se ne da nič spremeniti. Prvo je, da človek reši svojo dušo; naročite mu, da moli za menc in za mo.o državo. Ivan je zdaj brez skrbi, srečno in mirno živel na višinah sv. Gore. Napravil si je puščavniško celico z roalo ccrkvivo, kjer je šest dni v tednu samotno živel v premišljevanju nebeških resnic, ob nedeljah in praznikih pa je hodil v samostan, ikjcr je še dalje prelepo pel v zboru samostanskih pevcev. Umrl je svetniške smrti in je pokopan v cerkvici, ikatcro je sa msezidal. Njegova podoba se še dandanes hrani v samostanu sv. Atanazija.* ^ako se glasi zgodba o Ivanu Ku-kuzel. Na njem vidimo, ikaj zmorc človek močne volj«. Carigrad je bilo takrat raz uzdano, vživanju i.n pohoti udano mesto; cesarski dvor ni bil nič boljši. In slavljeni pevec Ivan je živel na tem dvoru. Kljub vsem vabam, kljub vsern zanjkam, kljub temn, da &e mu je radi njegovega angelskega glasu na dvoru vse laskalo iii ga oboževalo, je ostal čist ia ncpokvarjen. Njegova volja je bila silna in hodil je i>o potu resnice, nc mcneč se za desno in levo. Srcčen je človeic s silno in močno voijo. Znano je, da jo mlad francoski častnik hcdil po sobi sem ter tje in je govori'. »Postati hočem slavni generai in francoski maršal.« In res jc postal velik general in jc umrl kot francoski maršal, ker je bil mož odločne vnlje. Ljudi take volje po-trebujemo. Mladenič sl-ovenski, skušaj biti ludi ti take močne v-oljc! Tvojc geslo bodi: Dobvo hočcm, slabo zametujem. Neki pisatclj pravi: Smo to, kar hočemo biti, kcv moč našc volje je tako silna, da moreiuo vse doseči, kar v resnici želimo. Skušajmo pildobiti si tako odločno' vo.jo! IViladonič, v tej volji izpolnuj svoje dolžnusti, ki ti jih nalagajo večne postave in postal boš človek, ki bcš delal Bogu v rast, .iovcKlvu v prid in-sebi v sreeo! Al. Kokolj.