I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr. in za četrt leta 80 kr. prejemane pa za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr. > po pošti na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača Ogl ase (insérâte) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 21. avgusta 1891 Dolenjskega, 18. avgusta 1891. Kadar presojamo svojo domačo politiko in premišljujemo, ktero pot nam je ubrati, da bo našim razmeram primerna, nam je najpred dobro razločevati, za kaj nam v prvi vrsti gre, kaj je glavni namen našega političnega prizadevanja. Zato je pa treba poznati čas ter njegove zahteve in težnje t. j. vedeti, kteri politični duh navdajo druge težnje tako, nam sosedne narode, kterih morebiti sovražne nas silijo, svoje bojne vrste postaviti tako ali da se ubranimo škode. - * • ',* i In kaj je poglavitni predmet na dnevnem redu evropske politike? To je še zmeraj narodnostno ^ šanje. Enim gre za to » da svojo narodnost še bolj / da se ubranili so- / utrdili in proslavili; drugim pa, vražnih napadov in ohranili svojo narodnost. Med temi poslednjimi smo tudi mi Slovenci. Nam gre za narodni obstanek, za narodno svobodo. Po tej nam prežé naši neprijazni sosedje ter delajo na vse kriplje nam vzeli na rod no s t. To je za zdaj jedro na eni strani nam sovražne, na drugi strani pa naše politike. Kaj pa ? Boj na dnevnem redu evropske politike, če ravno narodnostni boj ni brez mogočnega vpliva na cerkev in vero. Tako n. pr. je Prusom na poti nemški katolicizem, Lahom papeštvo, in njih politika se ob to dvoje močno zadeva. Vender njih glavni smoter ni vera, ampak narodnost. da bi koga preganjali zavoljo verske pobožnosti a koliko preganjanja so morali trpeti in y naši rojaki zaradi narodnosti ga še trpe sovražna društva In če pogledamo na nam in niti patria* kterih končn meri vse to ne na rodnost. emškega „Schulvereina", laškega Lega nationale" ali nemške v Pro » Siïdmarke » drže noter v Berlin in Rim, ali ne ero, ampak naravnost na našo na- če ravno se ne dá tajiti, da je sredno zadeta tudi vera, ker nas uči vsakdanj nas po da so naši wV -ê. rod ni odpadniki ob enem tudi nasprotniki cerkvi in veri. Iz tega je jasno skušnja, najhujši , ki da boj ga imamo v prvi vrsti, ni za vero, ampak za narodnost in da politika naša neobhodno zahteva urediti > se in pripraviti v prvi vrsti za uspešno brambo svoje, od so vražnikov najbolj in pred vsem drugim napadane narod no8ti. Pri nas torej ni vprašanja, kaj je veče vrednosti vera ali narodnost, temveč, kaj je za zdaj v veči ne- j varnosti in to je, kamor sovražni napadi ? neposredno merijo, naša narodnost Naš boj - --• u za vero, za versko svobodo ni narodna Î oziroma naša bramba, je Ako - • M K ^ ; % pa temu tako vsem očito > kar potem tudi emo kako uravnati za svojo uspešno brambo torej v prvi vrsti nam je menda nam je politiko Prvo pri vsakem boj je, združiti vse svoje moči Zlasti pa pri nas Slovencih ni verskega boja v pravem pomenu. Le od zunaj pljuska cerkvi sovražno valovje v našo deželo ter grozi s pohujšanjem ? ktero razširjajo najbolj nemško- in laško-židovski časniki. Nam je torej ▼ verskem oziru le skrbeti, da se naš narod ne po-hujša. Da za vero ni boja, kakor za narodnost, tega se v tisti namen, ki ga bojni načrt zahteva. Nas je malo, a sovražnikov naših mnogo, zvitih in predrznih. Le sloga in trdna narodna disciplina nam moreta pomagati do zmage. Nadalje nam je podpirati, kolikor mogoče, vse, kar nam brani, oživlja in krepi narodnost, spadajo zlasti narodni zavodi, družbe in društva/ki ' ^ ' « •• - htiMkMlW* y- -.v . / SO kakor utrdbe in postojank proti sovražnim napadom Slednjič, kedar si izbiramo zastopnike kot voditelje v tem boj do dobrega prepričamo če ogledamo vsakdanj voliti je delavne in spretne pri kazni v tem oziru. Tako n. pr. zvršitve ustavnih določil može, najboljše, ki jih imamo » » ki gotavljajo versko svobodo, nihče ne zadržuj katerega 5 pa branijo mogočni faktorji, da se nam Slovencem pač ne društva brez obzira ali so udi pa nimi mlačneži * r- « s m ' takimi, ki f ■ dovoli ustavno zagotovi narodna ravnopravnost. Tudi da ^drugemu prostor zasedejo, nam nikako magano. narod niso za druzega, kakor r ne bo po- Ker mnogoteri od nas gledajo na nemške konser- zaklad, in visoka zbornica vzprejela je danes to predlogo. vativce, misleč, da se nam je po njih ravnati, bodi Reči moram, da sem pričakoval više dotacije za ta jako tukaj omenjeno ? da so n razmere bistveno različne važni zaklad. Avstrija je eminentno kmetijska država in •fe _ ' ar ' • 1 .. od naših. Njim ne gre, ko nam; za nafodnost ; ta jim ima sploh mnogo storiti za kmetijstvo, marsikaj popra k. • . . t • 1 f*_ je popolnoma zagotovljena; oni se bore za svoje viti, kar se je odkritosrčno povedano zamudilo. verske nazore, prav za prav oni se branijo proti ver- Ne sme se skrbeti le za obrt, temveč tudi za pešajoči skemu pohujšanju, ki ga provzročujejo nemški nacijo- kmetski stan je treba kaj storiti in mu pomagati. Če S« nalci v svoji razuzdani borbi za narodnost, v kteri se trošijo milijoni za povzdigo prometa, trgovine in obrta, jim zdi katoliška cerkev in katoliško prepričanje za- bi mari ne bilo opravičeno, da bi se ravno toliko trošilo držek,ter zato narod z židovsko pripomočjo pohujšujejo. tem oziru so naše razmere čisto drugačne. Nam v boju za narodni obstanek vera in cerkev ni v nobeno in pomočnica, ia naša du- ob za pospeševanje kmetijstva v Avstriji. Omenil sem že, da hočem govoriti o deželno napoto, temveč trdna opora hovščina, ko nam pomaga narodnost braniti, brani kulturnih potrebah svoje ože domovine Kranjske. Dežela nujne potrebe in torej pričakuje pomoči iz zaklada. Treba je posušiti Ljubljansko nasa ima enem, kakor pred omenjeno, vero. Zveza med sloven- melijoracijske barj obsezajoče 35000 oral, o čemer je uže govoril moj skimi narodnjaki in slovensko katoliško duhovščino je častiti rojak in tovariš, gospod poslanec Klun, pri pro Ci torej popolnoma naravska, v skupni koristi ra<$UDU ministerstva notranjih st 1TW i ^ v ** V 1 v » A 1 111 1 1C4# II Poleg tega pa še utrjena, in nj^našo ločitev bo delal nam ? ali pa naših razmer ne pozna. Prav brez števila voda, rek in hudournikov čaka hitre zagradbe kajti želim, da in uravnave. Naglašam besedo „hitre", stvarnega vzroka ni, da bi pri nas narodnjak duhovnu in duhoven narodnjaku nasprotoval. Ponavljati je pa treba, da je naš politični boj v bi naše dežele ne zadele podobne nezgode, kakor so so- sedno Koroško in Tirolsko. teh nezgodah ne bodem prvi vrsti naroden ; zatorej, kdor dalj govoril, ali eno stvar bi pa poudarjal Ko bili nam preveč vmes vpije: vera, vera je v nevarnosti, ta nas le moti in od ravega namena nase brambe odvrača. Podoben Je tistim našim nemškutarjem, ki nam v enomer govore : poprej zagradili in njenih deželah, izognili Vlada je izdala miljone, uravnali hudournike in reke po ome se bili velikim nezgodam da popravi škodo, dočim bi se Avstrija je prvo; dobri Avstrijanci moramo biti, kaj slovenstvo, to ni nič. In vender, ko branimo slovenstvo ter po svoji moči skrbimo, da se iz slovenskih odpadnikov ne pomnožuje laška in nemška iredenta, delamo tudLza našo Avstrijo in našo slavno dinastijo. narodni borbi naše geslo: Vse za nesreče še prigodile ne bile, da so se dela prav izvršila. za časa in Njega ekselencija gospod poljedelski minister je podpiral zelo naso deželo pri zag radbi hudournikov ob vero » v naši m niča. fraza, ampak prava, čista res- To prepričanje naj pa združi spet vse naše moči koroški meji, za kar mu bode dežela zmerom hvaležna. Nadejem se. da bode vlada povišala naposled za deset odstotkov obljubljeni državni donesek za uravnavo Mirne. Res je sicer, da Mirna ne izvira V • AVV**.^; in odpravi izmed nas strankarski preptr, ki nas cepi in slabi, izpodkopava veljavo enim in drugim, doma in zunaj ; ki je že sam na sebi pohujšljiv in katerega nasledki ne morejo biti druzega, nego nesreča za vero. in nar ob takih razmerah kakor drugi hudourniki po gorenjskih planinskih krajih vsakakor pa dela ta potok veliko škodo. Narašča ne » navadno hitro, v eni uri poplavi vso dolino. Ta potok Govor drž državnega zboru pri poslanca debati teče 22 kilometrov daleč skozi jako rodovitno dolino. Ker slednje leto večkrat poplavi travnike, poškoduje jih dostikrat tako zelo, da kmetje nič sena ne nakose. Seno, ki ga nakose, je pa oblačeno, da skoro ni živini za gosp. Povšeta krmo. proračunu po To kulturno delo pa priporočal kmetijskemu Ijedelskega ministerstva. ministerstvu tudi v interesu države, v interesu davčnega erara namreč ta potok neprestano leto za letom Visoka zbornica ! Oglasil sem se za besedo, da pri dela škodo, mora davčna uprava odpisavati davke Po razpravi o državnem proračunu ^poljedelskega ministerstva slednjih deset let odpisalo se je v tej mali dolini 6000 gld o nekaterih nujnih deželnokulturnih po- zemljiškega davka, dasi davčna oblastva kaj nerada od izpregovorim trebah svoje ože domovine. Govoril ne bodem o splošni pisujejo davke kmetijski politiki. Kako naj bi se pomagalo avstrijskemu Nadejem se, da bode njega kscelencij gospod kmetijstvu in kmetskemu stanu, o tem se je že prejšnja poljedelski minister spoznal, kolike važnosti bi bila urav-leta mnogo dobrega govorilo. Jaz le želim, da bi be- nava te vode, in jo bode torej pospeševal. Tukaj gre le 3V, ki se še morajo dobiti. sedam sledila dejanja. Tega se tem bolj nadejem, ker še za nekaj tisoč goldinarj prestolni govor obeta, da se bode skrbelo za blaginjo kmetijstva. nteresenti ne morejo več plačati nego 23% proračunjenih na 140.000 gld. Ker voda vedno vseh stroškov, dela smislu prestolnega govora je visoka vlada pred- škodo, vinograde pa uničujeta peronospora in trtna uš ložila zakon, da se povekša dotacija za melijoracijski ubožalo je prebivalstvo uže popolnoma. » Sedaj pa mi je izpregovoriti še o drugi reki, ki je tudi v zvezi z državnim interesom. Krka dela veliko škodo v Kostanjeviškem okraji, v katerem je grajščina državnega posestva. Omenim naj, da ne poplavlja le več dni polja okrog Kostanjevice, temveč je celo po mestu mnogokrat promet mogoč samo s čolni. Pripomniti mi je tudi, da trtna uš največ škode dela v tem okraji, kjer je uže okužila 60% vinogradov. Prebivalstvo pričakuje pridelka le od njiv in travnikov. Ker KrKa dela tudi veliko škodo verskega zaklada posestvu, nadejem se, da bodete spoznali, da je opravičena prošnja, da prevzame \isoko poljedelsko ministerstvo nekaj strošfcov za pripravljalna dela, načrte in projekte, po katerih se bode končno uravnala Krka. Drugo polovico je uže sklenila prevzeti dežela Kranjska. Moj častiti tovariš, zastopnik notranjskih občin, ni prišel pri tem poglavji do besede. Zaradi tega pa jaz po njegovi želji in iz kolegijalne dolžnosti izpregovorim tudi o vodah na Notranjskem. Najprej bodem govoril o Vipavskih vodah, ki zares večkrat prav zdivjajo. Neizmerno škodo delajo po Vipavski dolini, katera ima toliko prirodnih krasot. Stvar je tem obupnejša, ker je škoda leto za letom veča. Deset let je uže minolo, odkar sta inženerja Klemenčič in Eypert izdelala načrt za uravnavo teh voda. Kdo ima uravnati reko, o tem se je leta in leta obravnavalo. Ker je potreba bila vedno veča in je Vipavska dolina tudi zaradi raznih trtnih bolezni popolnoma obubožala, obrnilo se je prebivalstvo do deželnega zbora, da bi si ohranilo malo zemlje, katero ima. Deželni zastop se je izrekel za uravnavo voda. Kako je pa odgovorilo poljedelsko ministerstvo? Retrio je, da se na podlogi uže deset let starih načrtov ne more pogajati o državni podpori. Nočem oporekati tem nazorom visokega ministerstva, temveč le omenjam, da meni kot poslancu ni nobena žrtva prevelika, kadar gre za povzdigo kmetijstva. Kar se je zamudilo, naj se pozabi. Prosim pa nujno, govoreč iz srca prebivalstva kranjskega, da se visoko ministerstvo odloči, da pomaga uravnavati in zagrajati hudournike v Vipavski dolini. Prosim tudi, da se kmalu izvrši delni projekt, da se namreč poviša zapora ob Beli, katera napravlja veliko škode. Visoko ministerstvo je uže potrdilo projekt, in sedaj gre le še za donesek 3000 gld. Vlada naj se ozira na prošnjo deželnega zastopa in naj hitro odpošlje gozdne tehnike za zagradbo hudournikov v Vipavsko dolino, da se to delo hitro izvrši, kajti tukaj gre za to, da se ohrani uspeh dosedanjih del. (Dalje prihodnjič.) Politični pregled. _ \ Domače dežele. » Inozemski in domači listi so poročali, da se bodo vršile premembe v vrhovnem poveljništvu naše vojne mornarice ter da pojde baron Sterneck v pokoj. To novico preklicujejo oficijozni listi kot neosnovano. Časopisi zopet javljajo, da se bode v naši državni polovici ministerstvo .za komunikacijske reči ustanovilo, ter imenujejo poslanca Billn«kega kot ministerskega kandidata. Znani Gautschev odlok, vsled katerega je bilo leta 1887. odpravljenih več srednjih šol, popravlja in razveljavlja se vedno. „Wiener Zeitung" je objavila te dni cesarsko odloko, vsled katere se imajo obnoviti viši razredi na gimnazijah v Roveredu in Kotoru ter na realki v Steyru. V Kutni Gori s i bode premenila spodnja realna gimnazija v realko in potem obnovili viši realni razredi, gimnazijo v Slaneh prevzame pa država v svojo upravo. Kaj pa z gimnazijo v Kranji ? Kaj smo mi Slovenci zakrivili, da ravna z nami vlada drugače, nego z drugimi. Morebiti smo pa pri vladi zato v nemilosti, ker so jo naši zastopniki dozdaj podpirali tako krepko. Cesko* — V češki razstavi se je praznoval roj-stveni dan našega cesarja z izrednimi slovesnostimi. Na prostoru pred razstavo se je zbralo nad 60.000 ljudstva, ki je pelo navdušeno cesarsko pesem. Nemškim liberalcem to ni všeč. Glasilo večnega ministerskega kandidata dr. Plenerja „N. Fr. Pr." se jako huduje nad to patrijotično demonstracijo. Naj delajo Čehi, kar hočejo, oni ne bodo nikdar ustregli dr. Plenerju in njegovi stranki, katera ima v zakupu patnjotizem v Avstriji. Ogrski državni zbor je zaključen ter se zopet snide 3. oktobra t. 1. Vnanje države. Nemško. — Zarad prepovedi ruske vlade, ki ne dovoljuje izvažanja rži iz Rusije, prišla je nemška vlada v hude škripce. Vsled tega in pa vsled prav slabe letine na Nemškem poskočila je jako žitna cena in posebno dražila se rž, ki je danes na Nemškem dražja od pšenice. Nemška ima danes jako visoko uvozno carino za žito. Uže pred par meseci se je mislilo, da bodo izdatno znižali to carino, ker je ljudstvo to zahtevalo vsled previsokih žitnih cen. Če se ni udala nemška vlada takrat splošni zahtevi, morala se bode udati zdaj, ko se ne da več prikrivati slaba letina in je vsled prepovedi ruske vlade cena žitu do 12 mark pri 10 meterskih centih poskočila. Naš dižavni zbor se bode narbrž še letos posvetoval o trgovski pogodbi med Avstro-Ogrsko in Nemško. Vsak za se, Bog pa za vse, tega izreka se drži danes cel svet. Se ga bode li držal tudi naš parlament? Znižanje uvozne carine na žito od strani nemške vlade je nehalo biti za nas koncesija. Nemška bode morala to nolens volens storiti. Ni treba, da iščemo drugih koncesij. Mi moramo za to skrbeti, da se določijo više carinske tarife na industrijske izdelke, ki nam prihajajo iz Nemške da ne bode konkurenca v tem oziru prevelika za domače izdelke. * Srbsko. — Ministerski predsednik Pašić je izjavil, da je Srbski mnogo do tega, da sklene z Avstro-Ogrsko novo trgovsko pogodbo. Pogajanja se bodo baje začela prihodnjo jesen. Bivši srbski kralj Milan je bil pri igri zadnji čas jako nesrečen. Razni časopisi so poročali, da se jo hotel celo usmrtiti v Parizu. Ta vest se je pa kmalu preklicala. Rusko. — Ruski pre8tolni naslednik je prišel, vračaje se s svojega potovanja, dne 17. t. m. v Moskvo. Ruska vlada je zaukazala, da bode odslej v Finlan- diji ruščina uradni jezik. Ruska vlada je prepovedala izvažanje rži čez zapadno mejo. Belgija. — Kralj Leopold je zaukazal, da se osnuje za državo Congo narodna vojska, ki se ima nabrati med ondotnim prebivalstvom, Vojaška služba bode trajala pet let. Francosko. — Minole dni je bil na francoskem ruski veliki knez Aleksij, kjer so ga povsod burno pozdravljali. Govori se, da pride v Kronstadt še to jesen tudi Španjsko brodovje. Dne 17. t. m. so se sešli generalni sveti francoski. V teh generalnih svetih, ki so razdeljeni po departe- mentih, posvetujejo se navadno le o finančnih in gospodarskih rečeh. Večkrat smejo pa generalni sveti izreči svoje mnenje tuđi o političnih vprašanjih, bodisi notranjih ali pa tudi vnanjih, kar se je pri sedanjem zborovanji tudi zgodilo, in sicer v Epinalu. Ondotnega generalnega sveta predsednik Ferry je namreč rekel, da mora z zadovoljstvom konstatovati, da je nastal na Francoskem mir ter vsled notranjega miru stalen notranji položaj. Javno mnenje, ki se je vsled nestalnosti notranjega položaja, anarhije ter vednih vladnih pre-memb odvrnilo od Francoske, postalo je Francoski ugodno. Francoska se je preustrojila, v njej se je uvela disciplina ter s tem povzdignila država. Tak preobrat postal je Francoski koristen. Izvestno je mislil Ferry pri teh besedah na ^edaoje odnošaje francosko-ruske. Zadnji čas pišejo časopisi veliko o zdravji nemškega cesarja. Posebno trdijo francoski listi dosledno, da je nemški cesar resno in nevarno bolan. Nemški listi sicer ugovarjajo ter pravijo, da ni nemškemu cesarju drugega, nego da ga še precej boli samo noga, katero si je poškodoval, ko je padel 'na ladiji „Hohenzollern", Francoski listi pa dosledno trde, da ne boli cesarja samo noga, marveč, da ga bole tudi ušesa, v katerih se mu na-pravljajo večkrat mehurji, katere morajo prerezovati zdrav-niki, kar pa provzročuje cesarju strašne muke in je zaradi tega tudi tako nervozen. Res je sicer, da človek ne sme verjeti vsega, kar pišejo francoski listi o nemškem cesarji. Ti listi so tudi o cesarjevem padci na ladiji „Hohenzollern* pripovedovali jako čudne reči, katere se nam pa tako neverjetne zde, da jih niti ne omenjamo. Ali da je nemšin cesar jako nervozen, to ve ves svet, da pa ima taka nenavadna nervoznost gotovo svoje vzroke, to pa je tudi naravno. Xarodno gospodarstvo. Trgovska in obrtniška zbornica. IX. Zbornični tajnik poroča, da je c. kr. vlada naznanila, da visoko c. kr. ministerstvo za notranje reči uže sedaj namerava vsled odloka z dne 5. marcija 1891. L št. 3832 pričeti s pripravami za prvo pregledovanje nevarnostne razvrstitve, kakor se zahteva v § 14. zakona za zavarovanje zoper nezgode, četudi pregledana razvrstitev nikakor pred 1. 1893. ne more zadobiti veljavnosti. V ta namen naj bi se sestavile vprašalne pole, na katere naj bi odgovorili interesentje posameznih industrijskih strok. Najprvo naj bi se pričelo z mlinarsko industrijo. Zbornica se ie obrnila do interesentov in jim poslala vprašalne pole ter je na podlogi došlih odgovorov v smislu odsekovih sslepov predložila sledeče poročilo c. kr. vladi : Motor se je vzel kot tisto, kar določuje nevarnost za nezgode pri obratih. To se je videlo interesentom čudno, ker vsakdo lahko ve, daje motor večinoma ne le popolnoma ločen od pravih tovarniških prostorov, ampak da se prav mnogokrat nahaja v posebnih poslopjih. To velja zlasti o parnih strojih in o kotlih, kateri morajo biti v posebnih svojih poslopjih. Uže iz tega je razvidno, da motor ne more biti nevaren tovarniškim daiavcem, ker nimajo opraviti po tistih ločenih prostorih, v katerih je motor, in torej jim ne more od njega pretiti nevarnost. Od tega pravila so izvzeti le tisti delavci, kateri oskrbujejo motorje. Teh pa je proti onim, ki delajo v tovarni, tako mil), da nikakor ni opravičeno, da bi to maniše število bilo merilo za nevarnost vseh J delavcev in da bi se ves obrat zaradi motorja uvrstil v visok nevarnostni razred. Če se vzame, da motor za nezgodnost vse tovarne ne more biti odločilen, potem tuli ni uvrstiti drugače enakih obratov v razne nevarnostne razrede ni podlogi rabljenega motorja. Rizločevati kmečke in umetne mline, ali mline za plačilo in trgovske mline, to po mnenji veščakov ni opravičeno, ker so bili stroji po kmečkih mlinih ali po mlinih za plačilo razen nekaterih, ki bodo zaradi svoje primitivnosti gotovo propadli ali b3do vsaj brez mletve, zadnja leta vsaj po glavnem bistveno zboljšani z valjarji, siti, čistilnicami itd., tako da so po svoji uredbi precej podobni relikim mlinom ter se razločujejo od njih sedaj le po večem številu in le nekoliko tudi po vrsti rabljenih strojev. V nevarnosti so delavci po mlinih prav za prav najbolj, kadar ravnajo jermene na kamene in valjarje, pa kadar imajo opraviti s transmisijom, vlačili in vozili. Pri strojih, vlačilih in vozilih imajo navadno vsi mlinski delavci opravka in zatorej spadajo v eden nevarnostni razred. Drugače je, kar je bilo uže prej poudarjeno, z osebami pri motorjih, ki so večim nevarnostim izpostavljene, in zopet drugače z delavci po skladiščih in z drugimi pomagači, ki nimajo nič opraviti pri strojih ter so tudi zato malo ali celo nič v nevarnosti. Na večo nevarnost vplivajo po mnenji veščakov mlinska poslopja sama. Delavci, ki delajo po mlinih, visokih 3, 4, 5 nadstropij, so gotovo bolj v nevarnosti, nego tisti, kateri imajo opravka po mlinih v 1 ali nadstropji, ker kolikor više je poslopje, toliko teže je ljudi rešiti o požarih, razpokih itd. Tudi zaradi tega je takih visokih mlinih nevarnejše, ker rabijo delavci vlačila in vozila, ki drže skozi vsa nadstropja. Glede na te opomnje slovejo odgovori na vprašanja v vprašalni poli tako le. a). Motor ne odločuje nevarnosti pri mlinih. Z ozirom na ta odgovor ni treba odgovarjati na vprašanje 2.) V obče je mnenje, da ne bi bilo prav mlinov samo po njih obsegu razvrstiti. a). Razločevanje med kmečkimi in umetnimi ali med mlini za plačilo in trgovinskimi mlini bi mlinov tudi po njih nevarnosti za nezgode ne ločilo prav, ker so mlini sedaj enako urejeni in ker ni glede nevarnosti za nezgode bistvenega razločka med omenjenimi mlini razen uže omenjenih kmečkih mlinov, v Katerih ima n ajveč eden delavec, pa še ta ne vse leto opravka. b). Za merilo nevarnosti za nezgode bi bilo vzeti število nadstropij po mlinih. • c). Ako označimo nevarnost mlina, ki ga goni voda ali par in je v dve nadstropji, s 100, izražalo bi število 75 mlin v eno nadstropje, število 50 pritličen mlin, število 125 mlin v tri nadstropja in število 150 mlin v štiri nadstropja. Število 125 bi pomenilo nevarnost mlinov na veter in število 150 mlinov na ladijah. . Kakor je bilo omenjeno uže k vprašanju 2 a), imajo do malega vsi mlini enake stroje, t. j. valjarje in mlinske kamene. Ker oni nevarnost za nezgode najbolj odločujejo, ne bi bilo glede na notranjo uredbo mlinov delati razločka. Za bolj nevarne bi bilo morebiti označiti le tiste mline, ki imajo vozila ali vlačila. K. 4.) Nevarnosti, katerim so izpostavljene poedine vrste delavcev, izražale bi se z naslednjimi razmernimi šte vili : 1.) Delavci pri motorji........15o 2.) Mlinski delavci.........100 3.) Skladiški delavci iu drugi pomagači . . 50 4.) Obratni uradniki..........50 Ob enem si usoja zbornica poudarjati, da so bili mlini doslej uvrščeni v previsoke nevarnostne razrede in da bi bilo le prav in pravično, če bi se pri novi določitvi nevarnostnih razredov ozirali na primitivne kmečke mline ter jih ne postavili v eno vrsto z gori omenjenimi mlini. Ker sta zbornici tudi došla odgovora od posestnika umetnega mlina v Kranji in Jaršah pri Mengši in od vojvodskoga gozdarskega urada v Kočevji, čast ji je oba odgovora predložiti,.ker zavzimata drugo stališče o največ točkah. M Poročevalec predlaga v imenu odseka : Častita zbor- nica naj poročilo odobri Predlog je bil vzprejet Poučne stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 232. Vzgoja kokova; njeno nživanje v Ameriki. Koka je grm, ki vzraste do dobrih dveh metrov visoko. Cvetovi so mu drobni in beli kakor našemu belemu trnu, a perje je jajčasto in veliko kakor naše črešnje. Na lice je temnozeleno, spodaj pa nekoliko svetlejše. Samorasla koka se nahaja po obronkih andskih v Parovanski in Boliviji, no za žvekanje jemljo samo perje od vzgojene koke. Vzgoja kokova je mnogo bolje razširjena v Boliviji nego v Peruvanski > in najoolj se ukvarjajo njo Indijanci plemena Ajmarskega. Ajmarci redko kedaj jedó živalsko hraao, in mora biti uže kaj posebnega, kedar zakoljejo ljubo lamo. Oni živé največ ob nekem grenkem korunu, ker po višinah, po katerih prebivajo, ne uspeva več navadni korun, ne koruza, ne ječmen, in ni čudo, da ob taki slabi hrani žvekajo po cel dan koko in da se mnogo brigajo za vzgojo te preljubjene rastline. Središče kokove kulture je v Boliviji v pokrajini Jonga8. Iz semena vzgoje tu mlade rastlinice in jih potem presadé na primerna mesta. Po visokih gorskih obronkih, koder imajo še srednjo letno toploto od 18 do 20° nahajajo se še prekrasni nasadi koke. Z velikim trudom je napravil tu človek ravnico nad ravnico, kakor pri nas po mnogih gorskih krajih napravljajo vinograde. Tretjega leta se razvijejo grmi uže toliko, da se more perje od-trgavati. Ako imajo nasadi ugodno ležo in ako jih moči zalivati, obero perje po trikrat, štirikrat na leto Ne potrgajo pa vsega perja, temveč samo ono, katero j< popolnoma razvito in se lomi 9 kedar je človek zvija Kedar ženske in deca potrgajo perje, potem je posušé Na oralu se na leto dobi samo 400 aa solnci posuše-diši kakor mlado seno, in nega perja. Posušeno perje ljudi, kateri niso koke vajeni, glava. Dobro posušeno perje je svetlozeleno ada od tega duha boli Od vlage postane perje temno, slabejšega okusa in na trgu je precej ceneje plačujejo ustih perje ni zoprno malo pogreni in podraži. Okus je dokaj slastnejši, ako se perje žveka z mrvico živega apna ali pepela. Vlada v Boliviji je naložila davek na proizvajanje koke, in zato se zná po priliki, koliko se perja na leto nabere in posuši, v Peruvanski pa nimajo nobenega davka. celi Boliviji donaša davek od koke na leto 630.0C0 gld., in zato se ve, da se na leto nabere in p08UŠi 6,000.000 perja Peruvanski pa komaj 3.000.000 perja na leto nasušé. La Paz v Boliviji središče trgovine s koko. Sem se dovažajo silni svežnji koke in na debelo prodajajo, pa tudi v manjših mestih imajo vedno po cele tovore koke na prodaj. Vso trgo- vino na drob dijo ženske, katere prodajajo po javnih krajih suho perje na vago Indij vsa sreča in uživanj v živi po visočinah andskih, je v koki B. Nikedar ga ce srečamo brez ko- žene torbice, v kateri nosi posušeno perje, in brez male bučice, v kateri ima živo apno ali pepel. Peruvanci jemljejo s perjem po malo apna, a v Boliviji najraji samo pepel od neidh rastlin. Kedar se Indijancu poljubi žve-kati koko, hoče jo v miru. Ako se pod bremenom poti, položi je na stran, sede mirno na tla, vrže pred se torbico in jemlje veselega obraza obrazu pero za peresom Na razu mu bereš, kako je srečen, da se mu pod prsti cel svitek perja giblje. Po skrbni pripravi in po veselem obrazu sodiš i da ledij žvekanje koke res prava sreča in uživanje, a ne prosta navada. Po trikrat, tudi po štirikrat na dan popusti Indijanec delo, najsi bode v rudniku ali v tvornici, z motiko v roki ali s težkim bre- menom da v miru požveka dar božji. Mej delom, hojo in jahanjem nima žvekanje koke onega pravega učinka. Vsa slast in uživanje se čuti samo ob mirovanji in narjenji. V debelem hladu pod gosto krošnjo se najbolje uživa koka. Tu se mirno dve, tri peresa zvijejo v svalek in v usta porinejo, iz bučice pa se s koscem suhega lesa zajme malo apna in v usta nese. Apno da koki pravo slast, a tudi napravlja, da je v ustih veliko slin. žvekanjem postane slina zelenkasta, pa se je nekaj požre, nekaj izpljune. Kedar iz koke neha sok lesti, porine. traje potem jo pa Indijanec izbrusi in novo v usta Oddihljaj, ki ga Indijanec pri vsakem delu ima V4 do V 2 ure, in v tem času more po dva ali tri svalke koke požvekati. Gospodarji v rudnikih in na velikih gospodarstvih so uvideli že davno, da zaradi svoje koristi morajo delavcem po trikrat na dan dovoliti, da se od- dahnejo. Vsak indijanski delavec bi kar takoj zapustil gospodarja, ako mu hotel oddih vzeti ali skrajšati. Mej oddihom in žvekanjem poloti se Indijanca taka brez-8krbno8t, kakor da ga ne briga ves svet. Naj ga draži ali jezi kdor hoče, on ne trene z očmi. Za starega kokarja velé, da ga, kadar žveka koko, ne vznemiri naj-be8nejša nevihta, katera mu nad glavo kreha veje in ruje drevesa ; pravijo, da mirno gleda y kedar se mu približava besna divja zver, ki ga hoče na kose raztrgati, da brez skrbi počiva tudi takrat, kedar uže plamen po posušeni pustari na okoli liže, a se ne boji opekel ali zgorel. » da se Indijanci po Andah so melanholične čudi m živé* zelo tožno in enolično. Obitel, ki pod isto streho sta- stanuje, kaže tako malo mejsebojne ljubezni, kakor da člani niso iste krvi. Kedar Indijanec nima dela, stisne? se v kot svojo koče ter mirno žveka koko. O i je tih, a na obrazu se mu bere, kako da ga vedno neka toga mori. Ali ga boli srce za slavno prešlostjo, ali ga peče duša ker mora gledati, kako se v njegovi domovi se piri beli tujec, težko da bi to pogodili, ali od koke go tovo ni tako oslabel, ona mu je le še edina tolažba in veselje. Koka mu je dedščina iz starih in srečnejših časov, ko mu v zemlji ni bilo drugega gospodarja razen Boga, njó ljubi nad vse na svetu. tudi kuhajo koko in jo pijó kot čaj Tu in tam Pijača taka človeka ugodno razd^aži. Ako je pijača močna, vzdrži človeka dolgo, da ne čuti gladu, in kedar leze v breg, ne teži ga sapa tako. No na ta način se-malo koke potroši, ker jo največ žvekajo. Žvekanje na pravlja iste učinke kakor pitje, samo da je pri žvekanji delovanje počasnejše in dalje traje. Žvekanje imajo za prosto in neotesano navado, katera se Evropcem gafcir ali vender je po peruvanskih mestih mnogo belcev, kateri se vsak dan po nekolikokrat stisnejo v kot, da kakor Indijanci svojo koko žvekajo. Kdor se koke navadi, nima več moči, da bi jo pustil, in zato ni sumnje, da mora biti v njej neka posebna dražest. Strastnega pri jatelj a koke nazivajo „kokero". Kedar takega kokarja popade prava strast, gre iz hiše in se skrije za več dni v goščor kjer v največem miru uživa koko. Pripovedajo, da taka strast prijema tudi mladino iz najboljših hiš, katera je potem zgubljena za hišo in rodbino. Pobegne ti iz mestar zapusti najuglednejše društvo, pa se najpreje skriva v kaki indijanski vasi, a potem s3 umakne v gozd, kjer živi nenavadno življenje, prav po divjaško. Kadar o kom velé, da je beli „kokar", to je toliko, kakor da so mu rekli, da je „propalica", da je izgubljen. Razne reči. Cesarjev rojstveni dan se » r kakor vsako leto prav slovesno. Prejšnji tudi letos praznoval v Ljubljani večer je napravila godba domačega pešpolka mirozov Dne 18. t. m. je pa naznanjalo zjutraj streljanje topov veseli praznik in vojaška godba svirala je po mestu . uri dopoludne je bila v Latermanovem budnico. Ob drevoredu vojaška maša, katere se je udeležila vsa gar nizija. Pri glavnih delih sv. maše so vojaki streljali, z grada so pa odzdravljali topovi. Ob 10. bila je slovesna sv. maša v stolni cerkvi, katero je daroval prevzvišeni knezoškof. Navzoči so bili načelniki državnih, deželnih mestnih oblastev in drugih korporacij, mnogo go- ln spodov profesorjev, učiteljev in veliko občinstva. Popoldne so imeli častniki v kazini slavnosten banket, pri katerem se je napilo presvetlemu cesarju ter se je naznanila >ta-napitnica s streljanjem topov. ilv- L XVn^uEraHBsh^H \ TfiKfflGlw^ T T " ' f?T^*mtîi ■ t1*^ ^nfffcBH^TflWMMi^ff f - — Gospod deželni predsednik baron Winkler je podaril povodom rojstvenega dne cesarjevega za Ljubljanske reveže 100 gold., po 25 gold, pa tukajšnji Eli- ^abetini otroški bolnici, otroški zavarovalnici, deški in dekliški sirotišnici. — Deželna učiteljska konferencija. Dnevni red za prvi dan zborovanja, dné 1. kimovca 1891. L ob 10. uri v mestni dvorani. 1.) Pozdrav predsednikov. 2.) Imeno-oranje predsednikovegi namestnika. 3.) Volitev dveh zapisnikarjev. 4.) Volitev odbora. 5.) Določitev opravilnega reda za deželno konferencijo. 6.) Izročitev samostalnih predlogov voljenemu odboru v posvetovanje. 7.) O šolski higijeni. Predava gospod dr. Er. Zupane, 8.) Določitev drugega glavnega zborovanja. Ob priliki otvoritve tretje deželne učiteljske konferencije bode ob 9. uri v cerkvi sv. Jakopa slovesna božja služba, h kateri se vabijo častiti člani deželne konferencije. V Ljubljani dné 10. velikega travna 1891. Predsednik: J. Suman, c. kr. deželni šolski nadzornik. — Krojaško - obrtno učilišče v Ljubljani. Kakor smo vže poročali, otvoril je g. M. Kunc z dovoljenjem vis. c. kr. deželne vlade novo strokovno šolo, v kateri je našim krojačem, šiviljam in marljivim gospodinjam prilika dana, z razmerno majhnemi stroški izvežbati se v umetnem prikrojevanji moških in ženskih oblek. Ta áola je z učnimi pripomočki tako dobro oskrbljena, kakor najdražje šole na Nemškem. Pouk vrši se s podlogo slovenskih učnih knjig, kojih izvrstno sestavo so j^c^mHp v^/t i^^^Ěmjh^StIGSt/tmĚBf< ■ yfc^jLr - g^HKfllffi ■KOP» ri^iffi \/ ^ . V^j^'i1 * / priznali najveljavnejši strokovnjaki v inozemstvu, kakor tudi naši rojaki, ki se po teh knjigah sami v prikrojanji vežbajo. „Knjiga krojaštva" za moško stroko vstane gld. 4*20, knjiga „Toaleta" za žensko stroko pa gld. 2*60. Knjige in natančnejša pojasnila glede šole dobiti je pod naslovom M. Kune, Ljubljana. — C. in kr. intendancija 3. voja naznanja, da se bodo vršile obravnave zarad zagotovljenja kruha in ovsa za leto 1892. v preskrbovalnih postajah iu preskrbovalnih magacinih: v G rade i dne 7. septembra, v Mariboru dne 12. septembra, v Ljubljani dne 14. septembra, v Cel ovci dne 2. septembra, v Trst u dne 17. septembra in v Gorici dne 19. septembra t. 1. Vzprejemale se bodo le pismene ponudbe, ki morajo biti narejene po določenem obrazcu ter imajo zapečatene doiti zgoraj omenjene obravnavne dni vsaj do 10. ure dopoludne dotičnim c. in kr. vojaškim preskrbovalnim magacinom. Ííatančneji pogoji se lahko slednji dan od 8. do 12. ure dopoludne in od 2. do 4. ure popoludne ogledajo pri dotičnih c. in kr. vojaških preskrbovalnih magacinih. Zvezki pogojev se dobe proti plačilu 4 kr. za tiskano polo pri imenovanih magacinih, na željo tudi po pošti. Razglas in ponudbeni formular ogledata se lahko tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. — Maksa vit. Guttmanna štipendij za popotovanje v .znesku 1000 gld. oddal se bode v začetku leta 1892. Pravico do tega stipendija imajo plavžarski tehniki, ki so z dobrim uspehom dovršili študije na rudarski akademiji v Ljubnu ter imajo uže vsaj eno leto plavžarske prakse. — Letina na Ruskem. Z Ruskega poročajo, da ne bode tam za pšenico tako slaba letina, kakor se je do- / ^ zdaj poročalo. Posebno ugoden je bil dež zadnje dni preteklega meseca, ki je po južnih gubernijah koristil neizmerno. Sicer so se pa vesti o slabi letini nanašale le bolj na rž, in nje bode res prav malo. Ne da se pa tajiti, da so vesti o slabi letini na Ruskem spekulantje hitro porabili ter da so cene pšenici in moki jako poskočile, pa se ne bodo vzdržale dolgo časa. — Letina na Srbskem. Tudi na Srbskem bodo letos pridelali več in boljšega žita nego minolo leto. Dosti ga bode za domače potrebe, in lahko bodo izvozili 700.000 q pšenice in 500.000 q koruze. Manj ugodna pa bode letina za slive, katere so eden glavnih predelkov na Srbskem, Teča in gosenice so jih pokončale, ter jih bode kakih 40 % manj za izvožnjo nego lani. — Letina v Italiji. Poroča se iz Rima, da bode v Italiji letošnja letina prav dobra, posebno dosti bodo pridelali pšenice, drugega žita in sadja, tudi vina bo še precej dosti. Res je sicer, da je toča z viharjem napravila v zgornji Italiji na več krajih škodo, ali splošna letina imenuje se lahko prav dobra. — Prebivalstvo avstrijsko-ogrsko. Po uradnih izpiskih zadnjega ljudskega štetja šteje tostranska državna polovica 23,896.000, ogrska polovica pa 17,336.000 prebivalcev. Cela avstrijsko - ogrska država šteje torej z vojaki vred 41,341.000 prebivalcev. — Po zadnjem ljudskem štetji šteje Koroška 361.008 prebivalcev, in sicer po narodnosti 254.597 Nemcev, 101.030 Slovencev, 158 Čehov, 17 Poljakov, 3 Hrvate, 96 Lahov. — Nečloveška mačeha. Ivana Štibelj iz Ihana je večkrat neusmiljeno ravnala z otrokoma Francetom in Marijo. Ko je dne 8. aprila tepla zaradi neke malenkosti dečka, začela je sestra jokati. To je pa mačeho tako razkačilo, da je vrgla deklico s tako močjo ob tla, da si je zlomila nogo. Te dni je bila proti njej obravnava pri deželnem sodišči, ter je bila obsojena na šest mesecev. — Splošni shod čeških mlinarjev bode v Pragi dne 8. septembra 1891. — Razstava drobnogledov. Povodom tristoletnice iznajdbe drobnogleda otvorili so dne 9. avgusta t. 1. v Antverpenu razstavo drobnogledov. — Bernardinski psi. V New-Yorku sta poginila pred kratkim dva Bernardinska psa. Eden je bil na Angleškem kupljen zi 6000 funtov šterlingov t. j. 60.000 gld. — Za kolke, kolkované golice, vozne liste itd. itd. stržilo se je v naši državni polovici v prvem četrtletji 1891. 1. 4,665.049 gld., za 81.870 gld. več nego v istem času minolega leta. — Teža kruha. Prav zanimiva obravnava se je vršila te dni pri sodišči v Valenciennes na Francoskem. Nekdo je kupil pri peku kruha precej, ko je bil vzet iz Nemški Brod-Jedlesee, v KraDj pot preko Prage (c. peči. Kasneje ga je pa tehtal, da se prepričal ako je res toliko kruha, kolikor ga je plačal. Ko je pa videl, da je bilo 190 gramov kruha manj, nego ga je naročil, spri se je s pekom zaradi tega ter ga tožil. Pekov zagovornik je pa tožiteija pobil z njegovimi lastnimi po- Prage (c. F. J. ž ) Budejevic-Sv. Valentioa. . žel.)*Budejevic-Sv. Valentina. 5.) Pri pošiljatvah iz Pardubic (drž. žel. dr.) v Celovec, L j u b 1 j a n o in Beljak pot preko Chocena-Brca Stadlau-a - Grammat - Neusiedl-a, v Kranj pot preko datki. Tožitelj je namreč sam priznal, da je tehtal kruh šele 10 ur potem, ko ga je bil kupil. To je dalo ravno zagovorniku povod, da je opozoril sodnika na naravsko posledico, da je v teh desetih urah izpuhtela iz kruha 6.) Pri pošiljatvah iz Belskega v Bielitz), Rditz-a Opave in Veličke pot preko Dunaja. Tovorne voznine za pošiljatve iz Jucgbunzlau-a v Bludenc, Feldkirch, Kranj in Wilten (ozir. Inomosf)r voda in da je vsled tega menj tehtal kruh, nego takrat, katere so razglašene v naredbenem listu št. 43 z dne ko je bil vzet iz peči, za kar ni pa pek čisto nič od govoren. Sodišče je vsled tega naročilo kemiku zvedencu da se prepriča, koliko resnice je na trditvi 14. aprila 1891. 1. točka 825, veljajo le za Jungbunzlau sev. želez., tovorne voznine za Lieben drž. žel. dr nikovi. Ta kemična preiskava je pa dokazala zagovor > da je težek hleb kruha pri 20 stopinjah temperature deset veljajo tudi za Lieben av. sev. zap. želez., tovorne voznine za Pardubice žel. tudi za Pardubice juž sev. nem. zvez. žel. Posebna določila." katera 80 lašena v nared ur potem, ko je bil vzet iz peči, postal 265 gramov laži. benem listu št. 47 z dne 23. aprila 1891 znižanji tovorne voznine, katero » pa se premi dovolilo njajo tako le : c. kr. generalno vodstvo avstrijskih državnih železnic za leto 1891. in ki je razglašeno v naredbenem listu c. trgovinskega ministerstva za železnice in brodarstvo, zvezeK 7., naznanjamo, da so se v naredbenem listu št. 43 z dne 14. aprila 1891 točka 825 razglase dol čila za pošiljatve spirita tako premenila da ima prvič oddaja z direktnimi tovornimi listi zvršiti pod tvrdko drugič, da ima po- Drugi odstavek naj se glasi : Pri razmerah, nave-denih pod B., vršiti se ima odd »Ja z direktnimi tovornimi listi pod tvrdko kake rafinerije kot pošiljateljice, in v* Bludenc. Feldkirch in Wilten (ozir Inomot) pošilja naj se. ne da bi se določila pot ; pri pošiljatvah v Kranj do loč.ti je pot preko Prage (c. F. J. žel.)-Budejevic-Sv. Va m kake rafinerije kot pošiljateljice, šiljatelj pri pošiljatvah v Celovec, in Beljak naslednje poti določiti, íe 1.) Pri pošiljatvah iz Prage ( c. Budejevic-Sv. Valentina. lentina, pri pošiljatvah iz Kolina (av. sev. zap. žel., v j Lj b 1 & Celovec. L j u b 1 j a n o in Beljak pa pot preko Chocen-a Brna-Stadlau-a-Grammat-Neu8Íedl-a. sicer J. ž. pot preko 2.) Pri pošiljatvah iz Lieben-a (drž. žel dr sev. zap želez.) in Jungbunzlau prek sev. žel.) av. pot Prage že).)-Budejevic-Sv. Valenti 3.) Pri pošiljatvah iz Jungbunzlau a želez.) v K r a n j pot preko Prage v Celovec, L j u b j v. sev. zap. J. želez.)-Bude-i n o in Beljak jevic-Sv. Valentina; pota ni določiti. 4.) Pri pošiljatvah iz Pardubic (juž. sev. nem. zvez. žel.) in Smiřic-a v Celovec, Ljubljano in Beljak pot Budimpeštanske tržne cene z dne 19. avgusta 1891. Pšenica gld. 10.80 do 11.15, rž gld. 10 25 do 10.50., ječmen 6 15 do 6 35, oves (novi) 6.15 do 6.30. Kurzi na Dunajski borzi dne 20. avgusta Papirna renta...........gld. 9135. Srebrna „ ............ 91-35. Zlata „ .............110.70. Mareijeva renta...... .... „ 102*10. Napoleondori (20 frankov)..........9401/ C. kr. cekini..............5*63. Nemške marke...........« 58*1213 Gospodarstvo. Poljodjelstvo, vinogradarstvo, pivni- čarstvo voćar- stvo. Cviece i sočivo. Stočarstvo Pčelarstvo. Svilarstvo. Ribarstvo. Gospodarsko šumarska ▲ kolovoza 1891. 15. listopada Šumarstvo. Gospodarski obrt. Gospodarska tehnika i graditeljstvo Učevna sredstva literatura gospodarstva i šumarstva. Kućili obrt. Slike i umjetnine. Izložbena lutrija sa 1001 sgoditkom. — Glavni sgoditak u vriednosti od 10.000 franaka. — Srećka 50 nc. ^ < <-V H. - ' • Odgovorni urednik Gustav Pir o Tisk in založba : J. Blasnikovi nasledniki.