nega zagovornika sonaravnega in mnogo- namenskega gospodarjenja z gozdovi v alpskem svetu Slovenije. Z oblikovanjem Triglavskega narodnega parka je taka us- meritev postala še posebno dragocena. Bistveno je prispeval k razvijanju kon- cepta gospodarjenja z gozdovi v tem ob- močju. Med drugim je vztrajno zagovarjal zadržanost in zmernost pri poseganju v naravo gozda. Pravilnost njegovih trditev je bila pozneje potrjena tudi z rezultati razi- skav v teh gozdovih. Dipl. inž. Janez Košir je vztrajen zagovor- nik območnega koncepta celostnega po- speševanja razvoja gozdov v območju ne glede na lastništvo. To predstavlja eno od kvalitet sodobnega gospodarjenja z go- zdovi v Sloveniji in model, ki ga v zadnjem času razvijajo tudi v drugih evropskih drža- vah. V času, ko so gozdna gospodarstva po- slovala po načelu pridobivanja dohodka, se je z argumenti uprl zunanjim pritiskom po obsežnejših sečnjah, kar bi pomenilo tudi IN MEMORIAM GDK: 902 večje dohodke. S tem je pokazal visoko stopnjo gozdarske etike. Organizirana skrb za prihodnost (trajnost donosov in splošno koristnih funkcij) je pravzaprav etičen odnos do prihodnosti, ki ni vedno in še zlasti ne sam po sebi razumljiv. Dipl. inž. Janez Košir je poznan po skrbnem uvajanju sodobnih metod in nači­ nov dela v gozdnogospodarsko načrtova­ nje. Tu je treba posebej omeniti nad dvajse- tletno natančno uporabo metode stalnih kontrolnih ploskev, preverjanje uspešnosti preteklega gospodarjenja in skrb za kvali- tetno spremljavo gospodarjenja z gozdovi. V Triglavskem gozdnogospodarskem ob- močju velja dipl. inž. Janez KOŠIR za steber učinkovitega sožitja med šolo, razi- skovalnim delom in prakso, kar je v celot- nem povojnem obdobju veliko prispevalo k naglemu razvoju in tudi ugledu slovenskega gozdarstva. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za gozdarstvo Rozki DEBEVEC-LESJAK, dipl. inž. gozd. Za vedno smo se poslovili od kolegice Rozke dne 21. aprila 1995 na Pobreškem pokopališču v Mariboru. Naša izredna gozdarka izhaja iz kmečke družine v Begunjah pri Cerknici. Po končani osnovni šoli v Begunjah in realni gimnaziji v Ljubljani je leta 1952 diplomirala na Za- grebški gozdarski fakulteti. že med študijem je bila šibkega zdravja, vendar je vse težave premagovala s svojo izredno voljo in vedrino. Čeprav je bilo njeno zdravje načeto, se je uveljavila kot uspešna strokovnjakinja v vseh svojih delih - od pomočnika upravite- lja v Lovrencu na Pohorju, prek triletnega napornega dela taksatorke do referenta za gojenje gozdov in drevesničarstvo pri Goz- dnem gospodarstvu Maribor. To delo je opravljala do svoje upokojitve leta 1988. Gozd V 53, 1995 161 Poleg svojih rednih zadolžitev je vedno našla čas za pomoč mlajšim gozdarjem. S posebno navdušenostjo je delala pri propa- giranju gozdov in njihovih vrednot. Pred- vsem jo je veselilo delo z mladino, ki se mu je posvečala z vsem žarom. Med mla- dimi poslušalci je črpala moč za požrtvo- valno delo na predavanjih, vodstvih po učnih poteh in neštetih pohodih v gozdove. Napisala je mnogo člankov za radio, razna glasila, sodelovala pri scenarijih poučnih filmov ter sestavila obširno besedilo za vodnik po gozdni učni poti Bolfenk-Raz- glednik na Pohorju. V naše gozdove je vnesla tusi slovensko pesem pohorskega pesnika Janka Glazerja. Razne napisne table o gozdu in pesmi tega pesnika je dala postaviti na širnem Pohorju. Na ta način je želela vnesti v današnjo industrializirano in skomercializirano družbo duha pomiritve in sprostitve v gozdu, ki je glavni del zdravega okolja. GDK: 902.1 Miloš MEHORA (1911-1994) Miloš Mehora, s srednjo strojnotehnično osnovno izobrazbo, usposabljan za risanje na Akademiji upodabljajočih umetnosti v 162 Gozd V 53, 1995 Bila je izredna gozdarka, prijateljica, do- bra žena, predvsem pa tenkočutna naravo- slavka, ki se je zavedala, da je tudi sama del narave. Za svoje predano delo je prejela nešteto pohval in priznanj. Zveza gozdarskih dru- štev Slovenije jo je za posebne zasluge za slovenski gozd imenovala za zaslužno in častno članico društva. Na njeni zadnji poti smo jo pospremili med številnimi znanci, prijatelji in sodelavci vsi njeni študijski kole- gi. Vedno se bomo spominjali njene vedri- ne, pripravljenosti pomagati v strokovnih ali človeških zadevah in prijateljskega odnosa. Za njeno delo in spomin na nepozabno sodelavka je Društvo gozdarskih inženirjev in tehnikov Maribor v Svečini dne 19. aprila 1995 sklenilo poimenovati gozdno učno pot Bolfenk-Razglednik v »Rozkina gozdna učna pot Bolfenk-Razglednik«. Franc Cafnik Ljubljani, za fotografiranje, in specializiran za barvno foto-reprodukcijo, za muzealstva in spomeniško varstvo s strokovnim izpo- polnjevanjem v Pragi, Dusseldorfu, Munch- nu, na Dunaju, v Trstu in Milanu, je delal leta 1947 na Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo LRS kot referent za propagando v oddelku za gozdarsko prosveto, leta 1948 v Ministrstvu za gozdarstvo in lesno indu- strijo LRS kot šef biroja za tisk in propa- gando in od leta 1949 do upokojitve leta 1967 na Inštitutu za gozdno in lesno gospo- darstvo Slovenije v Ljubljani kot vodja teh- niškega ateljeja. Postavil je gozdarsko razstavo leta 1947 v Ljubljani in Beogradu, soorganiziral in postavil gozdarsko razstavo leta 1948 v Pragi, soorganiziral in postavljal razstave gozdarstva in lesne industrije v Ljubljani leta 1948, 1949, 1953 itd. do leta 1988, ko je zadnjič postavil na ogled zbirko mizarskih orodij na Lesnem sejmu v Ljubljani. Od leta 1949 do upokojitve leta 1967 je kot uslužbenec Inštituta za gozdno in lesno