Te c ai XV List 23. spodarske, obertnijske Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer3fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicerlfl.30kr V Ljubljani v saboto 21. marca 1857 Kmetijske skušnje (Star golobjek zapopada) po dr. Stôckhardtovih kmetijskih preiskavah v 100 delih skor 3 dele g nj i lea (Najbolji cas jagnede (topole) in verbe sa- (Stickstoff), čez 7 delov fosfornega apna in 6 delov • à « « t • • • * V V A a « _ A ____^ d i ti) je takrat, kadar popke poganjajo , pa perjica se ne in pol lugastih soli. Kadar je golobjek se sirov (fri delajo. Sadijo naj se pa veje (raladike) tako, da se vtak- sen), ima dvakrat več gnjilca : treba je tedaj golobnjake nejo toliko v zemljo, da več popkov perst pokriva ravno iz popkov se imajo koreninice napraviti. Varno je tedaj s popki ravnati, da se ne poškodujejo; zato je treba luknjo narediti v zemljo, potem pa vejico varno va-njo vtak- večkrat očediti. niti in perst krog in krog enmalo potlaciti. (Zop n a in Holblingov gnoj za polje in senožeti. Gosp. J. E. Holbling, učitelj kmetijstva in posestnik pi) ni boljega, na Dunaji, napravlja že nekaj let poseben gnoj, ki se po kakor če se med zelje semtertje vseje konoplj je metuljem, kteri zasirjejo gosence, tako zoperna 9 9 ktera poterjenih skus nj ah dobro prilega ne le polju za vsako da be- in V8aki drugi sad, temuč tudi senožetim suhim in mo- žijo že od deleč. To smo svetovali že v „Novicah"; sedaj se povémo, da, kakor je letina bolj ali manj zgodnja, je naj- krotnim, kakor tudi nogradom, drevju in vsakemu rastljinju. Za 1 oral (joh) se potřebuje 8 do 10 centov tega gnoja; cent meri okoli 2 mernika ali en vagán in veljá 1 fl. 30 kr. Ako se konopno seme po 10 do 15 11rosi ee Pred setvijo ali po setvi po njivi, in, kakor poduk saditi od tk do k mesca 9 bolji čas konopljo rožnika (junija). čevljev saksebi po zelniku ali repišču vtakne, je gotovo da bojo metulji bežali. (Tablice na vertih), s kterimi se zaznamujejo sadně drevesa ali druge rastline, se narejajo stanovitne, da »e napisi ne operejó ali zamažejo, iz cinkovoga pleha, se naredi, ako se zélé nega pravi 9 ki ga gosp. Holbling vsakemu pisanega daje 9 kteri gnoja od njega kupi, se ga 2krat ali 3krat več kakor semena po njivi ali senožeti poseje, ker ima podobo kakor prah. Gospod Holbling ima veliko fabriko tega gnoja naDu-, pa tudi v Pragi, Berni, Gradcu in Peštu je Hl Ji 9 na kterega se pise s tinto volka ali grinšpona (essigsaures Kupferoxid) in pa ravno toliko salmijaka (Salmiak) v 10 delih gorke vode raztopí (postavimo 1 lot zelénega volka, 1 lot salmijaka, 10 lotov pa gorke vode). Ta tinta je dober kup in se na že napravil poddružnice, kjer se njegov gnoj po gori pove dani ceni dobiva. Přetekli teden je přišel tudi v Ljublj; tijski družbi željo razodel, da tudi v Ljublj tako fabriko, kjer bi Kraj ino in jekme- a n i bi napravil mogli velike hvale vredni gnoj cinkovem plehu dobro derzi. (Stare sadne drevesa pomladiti), želi sadjorejec, da bi si mogel ohraniti drevo, ktero že zlo hira, ker mu je veliko ležeče na dobrem sadu njego-vem. Rubens priporoča v dosego tega sledeče ravnanje: V jeseni ali zgodej spomladi naj se staro drevo z drevesno sterguljo dobro osterže po deblu in po debele-jih vejah , kakor deleč se seči more, da se vsa razpokana kupovati. Vendar mu je fabriko napraviti le tedaj mogoče, ako se toliko kmetovavcov oglasi, da mu vsi skupaj naro- Marsikrat cijo saj 2000 centov Da bi se tedaj ta poddružnica tudi na Krajnskem na noge spravila, naj se tisti posestniki, ki si želijo tega za k d pripravnega gnoja omisliti, oglasijo v p r> nici kmetijske družbe v Ljublj in povejo k lik t S mislij oni ti in se zapisati v versto naročnikov skorja odpravi. Vse kar se nasterže, naj se vkup pograbli Kakor hitro bo tedaj 2000 centov naročenih, se bo od V ce so tudi prav debele, perla pohvalj iu sožgč. Potem naj se veje, odrežejo na takem pripravnem kraji, da more drevo začeti iz novega poganjati; rane odrezanih vej se zamažejo z navadnim drevesnim mazilom. Vendar vse veje se ne smejo porezati, ker bi se sicer drevo v svojem soku zatopilo. Da se tedaj to ne zgodi, se pusti sem ter kaka veja, ktere se pa drugo leto potem, ako niso potrebne za krono, ali popolnoma odrežejo ali pa le okrajšajo kakor une poprejšnje leto. Kar zraste novih mladik, naj se pusté tište, ktere so najlepše ali lepo zrašene, vse druge naj se porežejo pri deblu. Ako gospodar še okoli drevesa zemljo okoplje in pognoji s tnalovino ali drugim pri-mernim gnojem, si bo pomladil drevo tako, da v 3 ali 4 letih bo imel spet lepo drevo , ki mu bo še veliko let sad donašalo in obilno pavernilo včs trud, ki ga je imel ž njim fabrika tudi v Ljublj Kmetijsko-obertnijska novica (Papir iz slaci I av ali turšične slame in iz turšičnih storžev). Časnik „Neu. Erfind." razglasuje v poslednjem listu imenitno novico, da se prav lep in mo- Mož čen papir dá iz turšične slame in storžev narejati. je to važno reč znajdel, se imenuje Diamant. V krat kem se bo odperla nova papirnica, ktera bo delala tur 9 V « » . s ícni papir. Da pa naši bravci ne bojo mislili, da je to le jalova novica, jim povémo, da je gori imenovani časnik a Tako Rubens v „Gem. Wochenschr." (J drevj dganja g h drevésJ, ako se zraven njih ali med nje vsadí senovega duha ne more ta merces sterpeti v AUg. 1. u. Z u svojemu listu pridjal 2 li s tka turšicnega papirja za ogled in da v dunajski razstavi se ga bo že veliko vidilo. Ako pomislimo, da se v našem cesarstvu na leto okoli 32 milijonov vagánov (mecnov) koruze pridela, in se 2 centa sla-čila (slame) in storžev na vsaki vagán turšice rajtati mo-reta, bi se dobilo po tem takem 64 milijonov centov slacila Tako beremo in storžev. Koliko blaga za papir ! Pa kakošna vesela pri hodnost se po tem takem tudi kaže kmetovavcem, če bojo d ad Je 90 alačilo ia storže po dobri ceni lahko prodajali Oj kaj bo se vse na sveta ! Kaj bojo se doživeli uaši rnlaj . v « Ozir po^ svetu Egiptiški suznu Narodni običaji. Mladoletne igre Slovencov kraj Mure. Mladoletja (pomladi) se pri nas vse veseli, posebno Da se sužnjim hudo godi, menda vsakdo vé; kako ne-usmiijeno pa se ž njimi ravná, povzamemo sledeče besede iz nekega nemškega v G. natisnjenega lista: Egiptiska vlada pošilja otroci. Kadar Jožefovo mine, otroci • v isejo vu z m a. Vu zem se velí velikonočna nedelja, pa tudi rudeč kebriček, prav majčiken, pod zemljo pozimi spavajoč. Ne vém mu prirodoslovnega izraza. Ako ga hitro ne naj-dejo, prosijo : „Pridi rudeči vuzem, pridi I nima več hu-dega Vola in Rabojla". Kadar so otroci takega kebrička našli ga denejo na kakošno cvetlico in okoli nje plesejo. Kadar se perva lasto vica prikaže, jo pozdravljajo kri- ? čeci: „Lastovica topla ptica, al' rómena bo pšenica?" Posebno pozdravlja se kukovica ko ptica, ki toploto Otroci pojejo: „Oj kuku kukovice, proc zdaj ro > prmasa. kovice !" » Na Jurjevo si mladi fantje zberejo naj lepšega dečka ga lepo s cvetjem opletejo , tako, da ni mu viditi oblačila. Ta mládenec se veli Vesnik ali zeleni Juri. Vodijo ga po vaséh popevajoči: Zeleuega Jurja vodimo Maslo in jajca prosimo n i 5 Ježibabo zganjamo Mladoletje trošimo". Večkrat je Vesnik tudi v beršljun oblečen. Tudi še hodi Rabolj. Rabolj pa ni v cvetje in ze- poleg Vesnika lene veje oblečen , ampak v slamo. Na zeleni trati se zeleni Juri in Rabolj přimetá in mečeta. Zeleni Juri vsegdar premaga. Tudi v kožuh je Rabolj oblečen. Brez dvombe je to vojska med zimo in poletjem. Kakor topli čas po Martinovem se velí „babje leto tako s pomladanskemu pravijo „ ocitno svoje vojake, da suznje lo-vijo , in pri tem se dostikrat mnogo kervi prelije , ker se cloveska divjad ne da samovoljno loviti. In s takošnimi lovi se pečajo tudi zasebuiki, čemu se ne smemo preveč čuditi, kajti barautija s sužuji jim lepe obresti donaša. Med Obeid-om in Belim potokom stanujejo roparski kočov-niki, Kababieš-i imeuovani, po imenu Turkom podverženi. Trume iz dvadeset in trideset mož teh kočovnikov zasedejo svoje berze in terdne konjiće injihpodijo v planine; preden se sercni gorjanci zavejo, planejo v vas, zagrabijo po deset ali dvanajst otrok, in preden zamorec orožje iz klina izdere, so roparji že tudi Bog vé kje. K tem kočovnikom pridejo potem barantači, pokupijo otroke in jih peljejo v Obeid. Fantje pridejo za vojake, ali pa, kakor tudi deklice, za slu-žabnibe in sužuje k iinenitnim in bogatim ljudém, iu sreča njihova, ako pridejo k milostljivim Turkom ali Egipčanom; pa tudi joj in joj, ako je njihov novi gospod Nubijar ali pa Kordofauez! Iz jermenov spleten korobač razmesari njihov herbet, da je groza, dostikrat preden so še mladenci, in to grozovitno ravuanje terpi celi čas sužnosti, to je, do smerti. Zamorec je pa zato v sužnosti tudi včs drug človek, kakor če prost in samsvoj v svojih domačih planinah biva. Pred pogumen, je v sužnosti termast ; pred dober vojak ti je v sužnosti zvit in goljufen potuhnjenec; pred veri korenjak je v sužnosti strahovit morivec. Ako se suženj ne more sužnosti rešiti, noč in dan misli, kako bi se nad onem ma- ti 1 sevati mogel, ki gaje v sužnost spravil; njemu je vse jedno, dobi dobrega ali hudega gospoda, didino leto". Vicko Dragan In kdo je tega kriv? i on certi vsa-Beli so tega krivi, ki so Narodne pravlice o mesecu. kega. ga ločili morebiti od žene , otrok in od vsega , kar mu je bilo ljubo in drago , ki so mu vzeli prostost in ga spravili v sužnost, ki ravnajo ž njim kakor z živino. Ako popot- Mesec je pri Slovencih dvojnega spola. Kadar naraša nik priđeš v glavno kordofaneško mesto, vidiš, da imenit (gori jemlje) je mesec, kadar odjema (doli jemlje) je nim iu prostim služijo sužuji, kterim se naj težiše opravila luna. Mladina, m laj je luna accrescens, šip je pleni- nakladajo, in kteri so, da bi ne odbežali, še k temu v težko lunium. Posebno je mladina blagoslovna. dobro potovati, se v druge hišé preseljevati, zeniti se in mo v • . • žiti se, nohte si rezati in lase si strici, otroke odstavljati itd. mlaji je tedaj železje ukováni. Serce ti predéra, dobrému člověku, strašno rožljanje železja, in lahko vidiš, kako grozovita je sužnost. Ker se pa s sužnjim tako ravná, mu se tudi ne smé za- Kadar mesec „doli jemlje « y se morajo drevesa podirati (se- meriti, ako si on, namesto nerodovitnih plaujav, ktere mora kati), ker se derva rade hitro posušijo, kositi itd. mlaji v rodovitno polje prestvarjati, želi le čistega zraka doma se tudi ne smé prati. Vsaki sad, kteri verh zemlje raste, čih gora; ako želi znebiti se hudega korobača in težkega mesec „gor jemlje"; kteri pa pod zemljo jarma; ako želí z orožjem se zoperstaviti tistemu, ki ga je se ima sejati, kadar dolge leta s suznostjo mučil. Mnogokrat se pa tudi zgodi, Kadar od solnca pravijo, da najrajše ima ptica sokola da suženj kopita pobere in jo potegne v zelene gojzde svoje raste, tedaj kadar „doli jemlje iu volića, tako od lune, da naj bolj ljubi zajca in jelena, domacije, h bratom in prijatlom svojega naroda. Al strasna Od moža v luni pravijo, da je ježen hlapec bil nekdaj, kteri kazen ga čaka, ako ga sopet dobijo. In gospodar tudi ne je klel pri kidanji in je kramp iz roke vergel. Kramp se je opusti tako hitro svojega sužnja, s kterim smé ravnati, ka- ustavil v luni, in po smerti je luna tudi hlapca v-se potegnila. kor z neumno živino. Kolika žalost že, ako suženj umerje! mlaji mora se divji pelin tergati, tudi za praprot Kako zeló se gospodar tuguje za unih dve ali tri sto pia- se prijemati, in človek zgubi vse bradovice. strov (po našem je piaster okoli 15 kr.), kterih ga je su 0 šipu je dobro za lovca, ako na gori ponoći ostane, ženj stal! Al kakošna jeza se še loti gospodarja, ako mu ker takrat se jelen tako zamišljen pase, da ga lahko za suženj uide! Se preden ga vdrugič dobi, mu se že rotí s rep zgrabiš. Pri mesecu se zezori soinovica, to je, ona čudo- strašnim maševanjem in z nečloveško kaznijo. Berž pozove vitna trava, ktero jelen jé in nikdar ne zboli. Da bi ljudi ljudi ? kteri so prave pijavke, jim pokaže stopinje pobeg vedli za somovico in jo jéli, bi nikdar ne zboleli, temoc njenca, in jim obeča veliko plačilo. ako mu ga sopet v tako bistre noge imeli, kakor jih ima jelen. Z mesečno roko spravijo. In ti ljudjé so berž pripravljeni za lov. Obo- roženi s samokresi, puškami in sulicami grejo za sledom roso ktera na praprot pade, si je dobro lice močiti, ker gladko kožo delà. Kadar luna merkne, se morajo studenci pokriti otrov (strup) z neba kaplje. j ker nesrečuega sužnja; izmed tisoc in tisoč stopinj poznajo njegove. Večidel pa jo tudi pogodijo, in pripeljejo sužnja ali gospodarju nazaj, ali pa ga ustrelijo, ako se jim noče udati. Toliko sem med Pohorci slišal o moči lunini. Povém Uklenite tega psa in zvežite ga na ta tram", tako le, kar sem slišal, da poznamo šege, vere itd. svojih zapoveduje gospodar ostalim sužnjem. To se berž zgodi, ljudi in niso ptujci med domačimi. Da bi kdo babjim ve- Hlapci, kteri morajo svojega pajdaša bičevati, dobijo pijace ram verjel, ni namen naznovanja domačih reci. F. Pohorski. piti, delo. ktera jih upijani i in potem se začne neusmiljeno Vse je tiho in tudi mučeni se ne oglasi, le samo 91 strašen korobae žvižga skoz zrak in poka po herbtu rev-nega člověka, in seka iz njega mesó, da na vse kraje kosi v Iz Gorice. (Konec.) Žalost, da se ne bo moglo raz svetljenje napraviti, in da je toliko stroškov zastonj, so pre letijo. Redko kteri tako nečloveško tepen ostane živ, veči- světli Cesar sam! tolažili rekoč: da Jih je serčni sprejem del vsak pod udarci korobača umerje. Jez sem vidil tako zeló razveselil. Tudi spremništvo se ni moglo načuditi ozaljšanju „devetstoletne" Gorice. Berž po prihodu je sledilo navadno poklanjanje urad- kaštiganega ki ie še živ ostal. i Ravno smo bili v kordo-bilo je mesca maja leta 1848. faneski vasi Mclbes-u Moj sluga Mohamed je ravno pred najno bajto odiral neko- nikov in gospode. Slovesnosti pervega dné so se končale liko velikih jastrebov, kterih meso je na kup metal. Ti ja- z veliko bakljado 350 plamenic in vmes kakih 80 bandér z strebi žrejo le smerdljivo in gnjilo merhovino j in tudi sami od tega tako osmerdijo, da njihove kože v muzejih napihnjene še dolgo let zlo vonjajo. Sluga si je luka v nos dvéma bandama. Travnik je bil z bengališkim ognjem razsvetljen. Upali smo da se bode vreme čez noč razvedrilo, naphal, da bi ga smrad preveč ne nadlegoval. V tem se al zdaj je začel še le jug gnati in drugi dan je odjenjal 55 Ja dez le toliko, da 50 utegnili Cesar neke vaje z vojaki iz in občne na mu bliža neki človek «in ga prosi v arabském jeziku: achui, be rachmet lillahi, wu rassuhlu Mohamed, etini hasa peljati. Potem so obiskovali el lachem!" (Brate! za Božjo in Mohamedovo voljo te pro- prave, med temi tudi Ritterjevo predivnico v sim uradnije, zavode Stračicah, kjer y daj mi to meso.) Včs osupnjen stopim tudi jez iz je bil slavolok napravljen in delavci z banderi razverstjeni. bajte , in vidim cloveka ne i ne člověka temuč čio- V tem pa so bili Cesarica pri sv. maši v nadškofovi kapeli. veškega kostnjaka, v naj manj deset funtov težko železje Tù je bila tolika gnječa na ulicah, da je kočija komaj do vrat zakovanega, po celem herbtu strašno razmesarjenega in prederla, in preserčnih „Živijo-klicov" je bilo tukaj slišati gnjilega, od slabosti na palico naslonjenega. „Reva, pa kaj da ni moč povedati. Po maši so blagovolili obiskati Uršu-hočeš s tem mesom ?" ? ga jez vprasam „0 gospod, jedel linarce in usmiljenice. Ob 2. popoldne so světli Cesar sprega bodem, jez sem slab in nisem že več meseov mesá po- jemali poslanstva (eno iz Tersta) in poslušali zasebne proš-kusil iu bi se tedaj rad zdaj okrepčal". Ničesa mu na to nike. Ob 6. je bil obed za 36 oseb in zvečer razsvetljenje nisem odgovori!, besed mi je zmanjkovalo. Ako kdo misli i mesta, kolikor se je dalo. Dasiravno nam je najlepše pri da ljudjé v notrajni Afriki in tudi Indi jedó kace, krokodile, prave dez poskodoval, je bilo vendar kaj lepo. Zmed brez-pajke in druge takošne stvari, i§ da se tedaj temu nikakor ni brojnih transparentov navodim enega slovenskega na Tra v-čuditi, ako jedó tudi smerdljivo jastrebino, temu odgovorim, niku: „Za Vaji Cesar, Cesarica! Plami ljubezni vsa Gorica !" da to je vse res, al jastrebine nikdar nočejo, kakor sem Na kapeli svetlega nadškofa se je lesketel transparent, po- snet iz spomenice na konkordat. Ime Jezusovo, Vera. Upa-nje, Ljubezen, stari in novi Zakon, in znana prigodba Rudolfa Habsburškega in duhovnega s sv. zakramentom so bili poglavitni transparenti na Št. Ignaški cerkvi. pih zraven stanovanja Nj. Veličanstev je bilo viditi preddede Habsburške hiše. Tudi kazina se je na Travniku lepo raz- spozvedel pri tam domačih ljudéh. Takošna je tedaj sužnost v notrajni Afriki; gori imenovani suženj je utekel, pa so ga sopet vjeli in pred tremi mesci bičevali. Juri Pavalec. Na stol- Novičar iz avstrijanskih krajev ' likovala. Sploh sta Travnik in gosposka ulica druge Iz Zagreba. Prišlo je na svetio iz narodne naše ti- prekosila. Preproge, venci, bandêra in druge lepotije so ekarne dr. L. Gaja delo, Stepan, posledni kralj bo- celi čas nazočnosti presvetlih Gostov ostale in uspeh raz-sanski", drama v 5 činah od Mirka Bogoviča. mislim se dostojnega kritiko pisati ; to pa morem reči i Ne da svetljenja povikševale. Sklep vsega je bil v gledišu, ktero ste Nj. Veličanstvi ob 8. blagovolile 55 počastiti. Igral se je Stepán" prekosi še „Frankopana", s kterim nas je lani raz- balêt. Igravci so bili za to priložnost iz Tersta povabljeui. veselil izverstni nas pisatelj, in da ga bode vsak rodoljub Skupni stroški glediša tisti večer so znašali blizo 4000 radostno citai. Cena mu je 1 Le škoda, da naše ka gold. Veliko mladenčev iz imenitniših hiš je svetilo Nju zalistne moci so se dosedaj preslabe, da bi se takošna Veličanstvoma sprejetima v gori imenovanem šotoru. drama vredno predstavljati mogla. Pri ti priliki zamolčati ko so se veselja klici ulegli, je pel kor ne morem, da gotovo tudi sem ter tje kakošno dramatično sarsko pesem" po laško. Nj. Veličanstvi ste ostale do konca slovensko delice v rokopisu leži; zakaj, dragi rojaki! si ne v gledišu, ki Jima je, pred nekimi mesci ponovljeno, močno Berž 30 mestnjanov „ce- upati z njim na božji dan! Tukajšne družtva namrec dopadlo. družtvo dioničarsko narodnega doma, gospodarsko družtvo V torek 10. marca zjutraj ob sedmih sta presveti a za Hrvatsko in Slavonsko, matica ilirska, družtvo za po- Gosta po Teržaški cesti odšla spremljevana od blagoslovov vestnico jugoslavensko in odbor družtva kniževnega, so se tisočernih gorečih sere. Za doveršenje zgorej omenjene ceste čez Kore nj so dovolili 10.000 gold, iz deržavne zjedinile pod naslovom „Narodni hrvatsko-slavonski muzeum" in sicer tako, da posamezne družtva ostanejo kakor so bile dozdaj samo da se v „muzeum « sredotekajo in se uspeš dnarnice in za mestue naprave in uboge 4000 gold. Kakor iz verjetnih virov vém, so Cesar mnogokrat in neje uzajemno podpirale bojo. Nadjamo se po tem takem pri vsaki priiožnosti Svojo posebno zadovoljnost z Goričani verlo krepkega napredka. To v dodatek mojega dopisa v in njih udanostjo razodevali in zagotovljali. 19. broji letošnjih „Novic". K. Žavčanin. Tako smo zvezo ljubezni s svojim Vladarjem ponovili in utejdili. Ne- Iz Istre 16. marca. J. V. Zdaj se vino okolo Pa- minljiv spominek sta si visoka Gosta v naših sercih posta zina prodava po 10 do 14 spud, to je, 52 verčev av- vila s Svojo prijaznostjo in ljubeznjivostjo in drugimi via striških; po oštarijah se pa dobiva po 16 do 24 kr. bokal, darskimi čednostmi. Zivila! Bog Ju ohrani! Na debelo se ga še more kupiti po Lindarščini, Gračiščini Še nekaj imam omeniti. Na umetno in lično naprav in Pičanščini, kjer je od vse Istre najbolje obrodilo ; drugod, ljenem vozu, ki je ob dohodu Nju Veličanstev tù pa tam če ga je kaj bilo, ga imajo še sami bogataši. Pšenica postajal, so se Nju podobe in petero sonetov proti tiskale je starič (ako je dobra, vaga 13 funtov) po 54 kr. do 1 fl., in med ljudstvo razdeljevale. Našemu tiskarju gosp. Zajcu in turšica najlepša po 40 kr. starič, ki derži dva polovnika ali polstariča ali četiri škate V Istri se meri vse na gré hvala za to lepo misel. i Danes v nedeljo (15. t. m.) smo obhajali osmino na 6 staričev je 1 špud, 8 jih je 1 star; 4 so velika mezina zočosti Nj. Veličanstev med nami. Po voglih se je bral (pol stara), 3 so mala mezina (od med = pol) pol špuda. serčni odgovor Cesarjev na poklon mestnega predstojništva. Zimo smo imeli prav lepo in dobro, samo ene dvakrat V'zahvalo za velikodušne darove, ki so jih Nj. Vel. nam je sneg enmalo pobelil, pa je koj zginul. Al 7. dan tega blagovolili podeliti, se je napravilo razsvetljenje „kioskov" na mesca ob 3 4 na 4 zjutrej smo imeli tudi mi hud potres, da Travniku iu šolskih ulic , kar je bilo ob nazočosti Nj. Vel. so mnogi židi popokali. zavolj neugodnega vremena zaostalo. Razsvitljenje > povik 92 sano z bengališkim ognjem, je bilo tako krasno, da se Ie prepovedalo, naj so kakor koli terdno obešene ali naj zdaj zapopademo pomanjkljivosti unega pervega razsvitljenja se v roki deržijo. Le pri kupčii na debelo so se pripu 9. t. m., kterega popolnoma uživati nam vreme ni bilo pri- sene, ako terdno visé, so prav cimentirane in kupec nic vošilo. k* nima zoper to, da se mu kupljeno blago s tako vago vaga. Iz Gradca 13. marca. Neusmiljena smert mojega Ta postava bo 1. julija (malega serpana) moć zadobila. najljubeznivejsega, 5. t. m. za osepnicami umerlega, se le Za zidanje nove farne cerkve v Sermidi na Laškem 37 let starega brata Jožef Pavalec-a, župaua pri sv. Mar- bo po cesarskem dovoljenji ondašnja soseska 50.000 lir proti jeti pri Pesnici na Štajarskem in uda c. k. štaj. kmetijske temu iz deržavne dnarnice na pósodo dobila , da jih bo v družbe, me je preteklega tedna zvala v mojo pri tej priložnosti sem spozvedel in opazil nektere reci domacijo, in ki 20 letih poplaćala. r> Blahowiest" piše, da duhovne službe > pri vojakih bojo vprihodnje opravljali le svetni du naj jih častitim bravcem „Novic" povém. — Tamošnji hovni, duhovne opravila v vojaških bolnišnicah pa se ljudjé so mi zagotovili, da so 7. marca zjutraj okoli štirih bojo tam, kjer so kteri minihi, minihom izročile. — Znan» potres čutili, da so vse okna šklepetale , kar se tù že več je našim bravcem, da je lani mesca aprila dunajska kme- let ni zgodilo. Tisti silni potres po Koroskem in Krajn- tijska družba postavila vprašanje: „Kako bi se dalo v skem je tedaj segal do štajarskih slovenskih Goric, pa samo našem cesarstvu toliko goveje živine prirediti da bi nebilo treba una nje kupovati in dom a- da tù je bil le eden in ne ravno hud stres. y Vinska terta je pa nižinah že hudo terpela in pozebla. V ponedeljek čega dnarja zato v ptuje dežele pošilja ti?" in večer je precej deževalo in potem je za čevelj debelo snega da bo tistega, ki bo na to važno vprašanje v svojem spisu da ne bi tudi ozimina terpela, najbolji odgovor dal, obdarovala z lepim darílom. Sedaj pa smo zvedili, da tudi to se bo razsodilo pri veliki du- padlo, tako da se je bati, česar nas Bog vari. J. Pavalec. Iz Koroskega se piše, da ne na levem prijaznem, naj ski razstavi mesca maja in koj takrat dařilo pode ampak na desnem osojnem in zimskem bregu Drave ima lilo tistemu, ki je to vprašanje tako rešil, da se more gori železnica od Marburga na Koroško iti in to le za omenjeni cilj in konec doseći. 55 Osserv. triest " piše da tega voljo, da gré memo Prevalj (Praewall), ktere se teržaška železnica okoli Tersta noter do Postojne bi, ako bi una j pametna misel obveljala , tudi ne vec kot tako pridno izdelnje, da mesca maja, ako bojo delà pri vo le kake dvé uri na strani od železnice ostale. Stajarci, la- dovodu v Nabrežini doveršeje, bi se utegnila že poskušati bo do mesca augu-Na političnem vantinska dolina in sploh bolji del dezele pridejo po tem vožnja po tej železnici. Na vsako poti na desnem kraji Dravi v škodo; ni tedaj čuda, da je sta (vélikega serpana) vse gotovo. vižo vstal velik hrup in da se je nemudoma prošnja poslala do vis. polji je še zmiraj velika suša. Vsakdanji časniki so v ve liki zadregi, kako bi velike pôle papirja napisali; ko si jih ministerstva, da se ta nesreća odverne. Iz Vi pave smo te dni zvedili, da ondi že breskve přebral in se vprašaš: kaj si važnega novega zvedil iz to in marelice cvetó. In le malo ur od Vipave je se lik ega pisanja? boš imel malo povedati. Naj več se piše komaj sneg slovo vzel! Ko smo drugod na Krajnskem imeli jn ugibuje sedaj o tem: zakaj da pruska vlada zader snega letos toliko, da ga bomo le enekrat vidili, pa je kmali skopuil. pomnili, so ga v Vipavi žuje konec švajcarske pravde, ker vendar v resnici ne --------^ —r„ ------------r- - more misliti, da bo iz te moke kak drug kruh, kakor tisti, Iz Ljubljane. Za gotovo smo zvedili, da se bo v za kterega je cesar Napoleon kvas postavil. Parižki zbor tedaj nevoljno čaka odgovora iz Ber o li na, kamor Idrii ze to spomlad drevesuica napravila, v kteri se bojo, kakor v Ljubljani, preparandi ljudskih šol sadjorejo je te dní francozki minister precej oštro vprašanje poslal, učili. Ker si. ministerstvo nauka želi, da bi prosto ljud- ~ Sliši ee, da 25. dan t. m. bo konec angležkega der-stvo čedalje bolje spoznavalo, kako potrebne in dobre so žavnega zbora, in da 14 dní potem se bojo volitve novih Da rusovski car Aleksander pride šole, to spoznanje pa ljudstvo najbolj dobiva iz tega > da poslancov začele. vidi, da se njih otroci v šolah po kmetih tudi kmetij- spomladi v Pariz, ni res, kakor „Fremdenbl." terdi, kteri « • 1 Vf 1« • • 1 i v •• • . ■ _ . . , V . • .. . skih reći, sadjorejo in cbelarstvo, ucijo , je gotovo perva pravi da že to, če bi drugega zaderzka ne bilo, ne bo potreba, da so ucniki samí v teh vednostih dobro pod- dalo caru svoje domačije zapustiti, ker mesca maja mu ima učeni, in zatega voljo pozdravljamo napravo sadjorejne učil- carinja detice poviti. — Razpor med sv. Očetom pape- • -W 1 • • A V.. «. I • i V V 1 * nice v Idrii s toliko vecjim veseljem, ker je tam še več pre- £em jn španjsko vlado še zmiraj ni poravnan, ker ne-parandov za prihodnjo ljudsko učiteljstvo kakor v Ljubljani. premakljiva volja papeževa je, da vse od leta 1854 prodane Iz Ljubljane. Ravno je na svetio prišla polka, cerkvene lastnine se imajo cerkvi poverniti, španjsko ministerstvo pa tega ne storí. — Sliši se, da angležka vlada sedaj ni več tako zoper zedinjenje Moldave in Valahije v m ppHHi wm M H^H ki jo je pod naslovom „Glasi radosti o vernitvi Nju c. k. apost. Velič. Franc-Jožefa in Elizabete med Krajnce leta 1857" za klavir zložil Josip Levičnik. Imé gosp eno deržavo, kakor je poprej bila, in vzrok tega je da Levičnika je po mnogih lepih spisih našim bravcem in bi utegnil neki žlahtnik angležke kraljice si to novo bravkam tako dobro znano, da bojo gotovo vsi, ktere je krono na glavo posaditi. Ker se bliža sv. Velika noč, V z verli pisatelj ze večkrat razveselil z besedo, radi segli tudi po njegovi godbi, s ktero je ob veselem primerljeji pervi- odrašeiii svoje veselje, če so močni „cevci" ali pa lepo pi njo pa tudi čas pirhov, nad kterimi imajo otroci pa tudi v . _____* ____* : «i: „„ krat stopil na dan. To je menda že samo po sebi vzrokov 8ani, naj povémo svojim bravcem in bravkam, kako si za-dovelj, da se bo ta polka, kakor se v nemškem kupčij- morejo tako velikih pirhov narediti, da še nikoli takih skem jeziku pravi, „reissend" prodajala. V priporočilo njeno njso vidili. Napraviš si pa tak pirh takole: Od 10 ali pa imamo se vec povedati: Viza je prijetna in polka v tem \2 sirovih jaje (kolikor ima pirh debeleji biti) vlij beljake poje, zato jo gosp. iz- in rumenjak posebej v kakoposódo; potem vzemi mehur. nenavadna, da se med godbo tudi datelj imenuje „slovensko polko s petjem"; zraven tega se ^ naj tako velik bo. da vse rumenjake spraviš va-nj J ' 1^1% K ^ 2_____A* • ^ n f *■+■ i • i § • . « 19 y ^ m v • i I 1 • i?i \ _ dá lahko igrati in je v Blaznikovi kamnotiskarnici tako lično natisnjena, da se bo lepo podajala tudi na klavirji vsake ga dobro, prav terdno zavezi ne moreta va-nj umi) da ne zrak (ljuftj ne voda in ga potem obesi v dosti veliko kozico z ' i — - — r - i----1--- ----------- ..j. '»»nv ne iu u i cia »a-uj , m - ----* ----- ------- ------- - gospé in gospodične. G i on ti ni v Ljubljani je nje prodajo vrelo vodo. Ko se je jajce v kropu do dobrega sterdilo, ga (po 15 kr.) prevzel in jo bo razposlal na vse kraje. vzemi iz Novičar iz raznih krajev v se Tište železne vage s kembeljnom (Schnellwage) ki kozice in varno odřeži mehur. V tem pa si oćedi drug, večji mehur, deni sterjeni rumenjak va-nj in prilij mu vse beljake; zaveži mehur terdno, in deni vse skupaj kakor pervikrat v krop, da se sterdi. Ko si mehur spet od so bile nekdaj eló haj ^ v u RVlUWlylJ 11V/111 ^ kJV/HIlUlI VV U^UJ 4 I\I l\ttl\Ul |FVI Tim mv ' ——--------« ^ vadne in se še sedaj tù in tam na- řezal, imaš velikausko jajce, kteremu se bo vse čudilo y je c. k. ministerstvo povsod pri kup v • • na drob škoda le, da je brez lupine! Zavoljo sv. praznika v sredo pridejo prihodnj Novice v torek světlo Odgovorni vrednik : Dr JaoeZ Bleiweis. Natiskar zaiožnik : Jožef Blaznik