SEMANARIO YUGOESLAVO aparece los sábados • Dirección: Dr. V. KJUDER tambaré 96Í, D. 6. Bs. Airee / CORREO ARGENTINO I TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 "EL NUEVO PERIODICO" SEMANARIO YUGOESLAVO Leto II. BUENOS AIRES 15. JUNIJA 1935 Štev. 85 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in z« celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 U3A-Dolarj«v. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv» LIST IZHAJA OB SOBOTAH m Boj proti naši knjigi v Julijski krajini Italijansko notranje ministrstvo je lzdalo pred letom dni naredbq, gla; som katere mora tiskarna, kjer bo ti-! ska kakšna knjiga, predložiti .že ;tis-k«io in vezano knjigo v treh izvodih P'efekturi: knjiga «na« iLfci iz tiskarne se'e, ko je prefcktura izdala posebno P'smeno dovoljenje. Ta ;zákon .so Ob-1 'asti v Julijski krajini :tókoj izrabile Proti slovenski in hrvatski knjigi. Prva knjiga, ki je bala ;zaplenj.ena: Da podlagi tega dekreta, je bil "5. :»no-P'í "Sejavca", od cnons. .de. Andraja Pavlice, ki vsebuje pobožno hranje.za ^fedeije in praznik«. Via® k zaplembe: lie»' se v knjigi rabi za S,v.. Goro '41 o-Vensko ime na mesto ■"Monte Santo'.', je rečeno, da sta sv_ Ciril in učila tudi po "naših 'krajih" in ker je nekje zapisano, da ^nati narod' C®sti Marijo. Druga knjiga, ki jo je doletela zo-!>'emba, zmerom na podlagi navedenei ^rédbe, je bila Komeiova ""¡Barmoiiv-j •"*'> ki vsebuje nauk o harmioniji. — Razlog: "Harmonija" je po mneTiju Prefekture šolska knjiga in bi kot laka morala biti pisana v Statijartókem jeziku. Naj še omenimo, da je goriška prefektura sploh prepovedala tiskanje in razmnoževanje slovenskih kompozicij. Za "Harmonijo" je prišla na vrsto Prana Milčinskega "Zlata hirtiška"., '•torka pravljic za otroke. Vzrok: premura ga sploh ni navedla. ^ septembru 1934 je bilo zapleteaiih 15'000 izvodov molitvenika ""Angel-v začetku leta 1935 pa vea Šesta naklada molitvenika "Oče naš" v 14 U«oč izvodih. Veliki kupi knjig pa čakajo že preko ki V sredo je bil podpisan v Buenos Aires dogovor o prenehanju vojne ter o mirni poravnavi spora med Bolivijo in Paraguayem terso bila tako kronana z uspehom pogajanja v glavnem mestu "Ed U «i Pol leta v tiskarnah na dovoljenje, ga .Oblasti' nočejo dati. Tiskarna inost" doslej še ni smela razpoka Koledarjev" goriške matice za le- to 1935, pa smo sedaj že v junijul — Ista usoda je doletela "Koledar Go- ■%e Mdhorje družbe", koledar "Da- nico", "Praktiko" in t. zvani Štokov "v vedež". Prav tako čaka že šesti me-Sec v tiskarni 10. svezek zbornika — Mrč. — Te knjige niso zaplenjene, a vkljub ternti ne smejo med ljudstvo. Sitien, ki ga imajo oblasti s tem pokopan jem, je očiten: uničiti hočejo Materialno založnike in družbe, ki izdajo slovenske in hrvatske Knjige, Uničiti s tem slovanski tisk v It/i-Pomislimo le, kakšno zgubo trpe izdajatelji, ko so jim -oblasti zar.lo-niIe ali ustavile v enem samem letu kakor 100.000 knjig, 'kakor poroča ■ C. v "Istri"! fašistična Italija -noče pred kul |UrQkn svetom odkrito priznati, da uničiti slovenski tisk, hoče na n način in po indirektni poti SeCi svoj namen, obenem pa kaza «vetu svojo nedolžnost. V sredo, ob 12.33, sta podpisala zastopnika Bolivije in Paraguaya v "Beli dvorani" vladne palače v .Buenos ALresu dogovor, ki pomeni konec dol-' goirajnega in bratomornega boja za prisvojitev Chaca. Bolivija .in Paraguay sta se domenila glede pn'cipirja, tekom katerega: se bo sklicala mirovna .konferenca, ki naj !končno določi meje med obema republikama. Ce bi se državi acini ne:mogli pobotati glede tega vprašanja, too razsodijo Mednarodno razsodišč^ v Haagu. Pogajanja, ki «o se bila .pričela pred par teüni v Buenos Airesu na pobudo Argentinije, Clineja, Brazila, Peruja, Uruguaya in Združenih držav Severne Amerike, .so .torej obrodila us{ oh. Posredovalcem «e Je po dotlgih naporih posrečilo najti podlago za sporazum, ki bo preprečil nadaljnje prelivanje krvii med dvema južnoameriški narodoma iste krvi in istega jezika, ki ju je !e začasna zaslepljenost — in monüa tudi mahinacije tujih zaiinteresirancev — pognala v boj za posest Chaca. Hasi je bita pogodita ¿»adpiismui,, ka kor £tno že rekli, v sredo, je pa premirje stopilo v veljavo iele v petek, torej «čeraj, ob IZ. uri. To bi se zdelo morda na prvi pogled .čudaio. .a druga <či ni bilo cnogoČe naredili. Posameznih, boJj osamljenih oddelkov obeli »vojsk, nahajajoči!» se y pustih cha-oovskih krajih, ni bilo mogoče takoj .obvestiti,, da je bil v Buenos air.esu do sežen sporazum ter da je treba prenehati s sovražnostmi. Ceremonija podpisanj.a pogodbe se j.e izvršila e posebno slovesnostjo ob navzočnosti argentinskega predsednika republike, ki je v posebnem govoru poudaril važnost dogodka ter je obenem izrazil upanje, da Amerika v bodoče ne bo več doživljala grozot vojne. Poleg članov argentinske vlade so bili navzočni tudi zastopniki drugih posredujočih držav, med njimi braziljski zunanji minister. Ker je biló prebivalstvo obveščeno, da so se pogajanja za sklenitev premirja ugodno zaključila ter so listi sporočili, kdaj bosta zastopnika Bolivije, dr. Elio, ter Paraguaya, dr. Ri-art, podpisala dogovor, se je pred pul dnem zbrala pred vladno palačo več tisoč glav broječa množica, ki je ves čas naraščala in močno narastla. ko so se v prvih popoldanskih urah vsu le na "Plaza Mayo" dolge vrste Lue-nosaireških srednješolcev. Množica je z burnim odobravanjem Argentinije izražala.svoje vaselj«.zavoljo dosežem? ga sporazuma in na njeno zahtev« sta se morala zastopnika Bolivije , in Paraguaya objeti na balkonu vladne palače, kamor «o :bili manifestante priklicali vso skupino odličnikov, na-hajajOčih se v pašlopju, s predsednikom republike narčelu. Gen. Justo ja z balkona nagovoril množico ter ra-glasij, da je tistega dne doživel najbolj pomemben dan svojega življenja. D»govor določa naslednje: Predsednik argentinske republiko je naprošen in pooblaščen, da takoj skli če mirovno konferenco, ki ima ratificirati posamezne točke dogovora. — Spor «e bo «skušal rušiti najprej potom direktnih pogajanj med prizide-itirna dižavama, če bi pa ta pogaje-nja ne dovedla do sporazuma, so. 'bodo sporne točke predložile Mednarodnemu haaškemu razsodišču. Prvi del dogovora določa tudi, luí ko se imajo izmenjati vojni ujetniki, nadalje prf.ii videva sklenitev trgovinske, prometne in plovne pogodbe, ki naj vpošteva potrebe obeh držav, ter ustanovitev mednarodne komisije, ki naj ugotovi, kdo je kriv, da je Izbruhnila .chacov-ska vojna. Drugi idel dogovora določa, kdaj začne premirje, ter predvideva ustanovitev mednarodne vojaške komisije., ki ima takoj oditi na bojišče, za,slišati povelj ništva obeh vojsk in nato določiti postojanke, na katere se morajo umakniti bolivijski in paraguayski vojaški oddelki. V tej vojaški komisiji so zastopane naslednje države: Ar gentinija, Uruguay, Chile in Združene države. Uruguayskí in argentinski Ola ni komisije so že v sredo odpotovali v letalih na bojišče. Najvažnejša določba -dogovora je pač ona, ki pravi naslednje: 90 dni po določitvi zaias- ne meje, za katero .-se morajo umakniti obe vojski, morata Bolivija in Para guay demobilizirati vsaka svojo arma do tako, da ne bo mobena izmed oboli držav imela pod orožjem več ko 5.000 mož. Sklenitev dogovora je bila sprejeta v vsej Ameriki in sploh v vsem sve-itu z zadoščenjem. In razveseljivo je, da so jo tudi v Paraguayu in v Boliviji podravili z navdušenjem. V A-sunciónu, glavnem mestu Paraguaya* so streljali v znak veselja iz topov in vse mesto jc v zastavah. Vrhovnega poveljnika vojske gen. Estigarribin je vlada povišala; dala mu je naslov manSalater imu .odločila .častno plačo od 1.500 zlatih pesov. V La Pazu so bili tudi veseli; zvonovi vseh cerkva + ti + # * Češkoslovaško-ruska pogodba Pretekle dni se je mudil češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš v Moskvi, kjer so ga prisrčno sprejeli. Skupno z Litvinovim je podpisal češ-koslovaško-rusko pogodho o medsebojnem pomaganju. Pogodba je v vsem podobna oni, ki sta jo pred ne-davniaaa sklenili Rusija in Francija. Med Italijo in Anglijo je nasiala precejšnja napetost radi zadev, ki se tičejo Abesinije. Anglija, ki je sprva molčala in mirno pustila, da je Italija vozila svoje vojake skozi Sueški prekop, kar je pomenilo za angleške delničarje nepredvidevan porastek dividendo, so sedaj, ko je Italija spravila v Afriko že svojih 200 tisoč mož začeli govoriti na način, ki Mu«soli-niju in njegovim možem ne more biti po volji. ti * ti * Italija proti Angliji Musolini se huduje radi angleškega vmešavanja v spor med Italijo in Abesinijo. — Ostri napadi fašističnega tiska proti Veliki Britaniji. Kako so v Berlinu proslavljali 1. uan -.i^u Prejšnji petek se je v angleški spodnji zbornici oglasil k besedi vpliven mož poslanec Attlee ter povedai, med drugim naslednje: Abesinija se nahaja v kočljivem položaju; ta položaj so ustvarili nekf diktator in njegovi ministri, ki morajo nujno nekaj storiti, da odvrnejo pozornost javnega mnenja od notranjih dogodkov ter da okrepe svoj majajoči se prestiž. V Italiji je huda brezposelnost in država se nahaja v skoro obupnem iina:ič-nem položaju; cene vsakdanjih potreb ščin rastejo, obenem se krči zunanja trgovina in vse to povzroča na polotoku veliko nezadovoljstvo z režimom. Ce misli Italija uporabiti silo proti A-besiniji,ji je treba povedati,i da ne bo smela več rabiti Sueškega prekopa. Takšne in podobne, reči pišejo tudi angleški listi, pa se je radi tega italijanski fašistični tisk hudo razvn»!. * Pa ne samo tisk. Tudi Mussolini je ¡•Tiiatral za potrebno povedati Angležem nekaj gorkih. V soboto je prišel na Sardinijo pregledovat divizijo "Sa lmuda", pripravljeno za odpotovali,jo v Afriko. V Cagliariju jo nagovoril čete in jim dejal: "Sedaj morate vedeti, da si Italija ne bo pustila ničesar vsiljevati. Z E tiopijo moramo poravnati stare in nove račune. Mi ne poslušamo onih, ki govore na drugi strani mej naše domovine, ker smo v naših zadevah e-dini in samostojni sodniki. Jamstva za lastno bodočnost moramo iskali v lastni hiši. Italija je zatrdno odločena ustvariti si z lastnimi sredstvi, brez tuje pomoči, svoje bodočnost. — — Posnemali bomo do pičiee one. ki hočejo biti naši učitelji. Oni so pokazali, da se prav nič ne zmenijo za svetovno javno mnenje, ko je treba ustvariti ali pa braniti imperij". Te besede so šle na račun Angležev. Mussolini se je postavil v junaško po zo in drugega izhoda niti nima. Po vsej priliki jc v začetku računal, da mu Angleži ne bodo povzročali preglavic ter mu ne bodo kvarili apetito, ko se gre za Abesinijo. Zato se je že prav močno zaletel in bi sedaj težko našel pot nazaj, dasi je, kar se; zunanje politike tiče, navajen monjava-t.i barvo in čuvstva od danes do jutri. Pošiljatve vojakov in materiala v Afriko se redno nadaljujejo in italijanski tisk napoveduje, da bo vojna skoro gotovo izbruhnila jeseni. so peli in množica je dajala duška svojemu veselju po mestnih ulicah. Pri bolivijski vladi akreditirani diplo-matje so predsedniku države čestitali k sklenitvi sporazuma. Žalostno poglavje v novejši zgodovi ni Južne Amerike se je zaključilo, ako ne nastanejo kakšne nepredvide-vane komplikacije. Vojski, ki sti v neprijaznih chacovskih puščavah in pragozdih strašno trpeli in prelivali kri, se bosta vrnili domov, o meji med Bolivijo in Paraguayem pa ne bo od ločala sablja, marveč jo bodo začrlali diplomatje ali pa juristi. Koliko mater, ki bodo zaman čakale na svoje sinove, koliko žena, ki ne bodo več videle svojih mož, in koliko otrok, ki bodo pogrešali očete, se bo vprašalo: Ali je bilo tega treba? Na Poljskem se sprašujejo, kdo bo Pilsudskljev naslednik: zun. m. Beck (zgoraj) ali gen. Sosnovski Dogodk i na Daljnem vzhodu Japonci se spet pripravljajo, da razširijo svojo oblast na Kitajskem. Prejš nje dni so sporočili kitajskim oblastem naslednje svoje nove zahteve: 1. Iz pokrajine Hupej se morajo umakniti vse kitajsko čete; 2. Razpustiti mm Cesarja Japonsk in «iancua.ua se morajo vse kitajske nacionalistične organizacije. Kitajci so sprva kazali, da bodo sprejeli japonsko ukaze, sedaj pa izgleda, da so si premislili ter da bodo Japonci spet uporabili silo. RAZNE VESTI Še vedno čistijo v ruski komunistič ni stranki. Iz osrednjega strankinega odbora je bil izključen pretekle dni A. Safranovič Yenikidze radi "politične in moralne korupcije". Radi osebnih prepirov je Štefan Po povič streljal v Bukarešti na svojega brata bivšega ministra v romunski vladi Mihalja, katerega je ranil, nakar se je še sam tako obstrelil, da je kmalu podlegel rani. Na Grškem so imeli volitve, pri katerih jé vladna stranka dobila večino. Metaxasovi monarhisti so nabrali samo 10 od sto vseh glasov. Severnoameriška policija je prijela dva izmed ugrabiteljev, ki so odvedli 9-letnega sinčka milijonarske družine Weyerhaeuser ter zahtevali in dobili 200.000 dolarjev odkupnine Aveti-ranca sta zakonca Waley. Oblasti so tudi že zasegle 100.000 dolarjev od od kupninskega denarja. Na Nemškem pričakujejo, da se bo Mussolini spet premislil ter da bo spet začel snubiti nemško vlado za skupno sodelovanje. Tega se prav posebno boje na Dunaju, kjer se celo širijo govorice, da je Italija pripravljena na to, naj bi avstrijsko ljudstvo samo odločilo, kakšen režim hoče. Strašna družinska tragedija se je dogodila v Budimpešti pretekli torek. Madžarski general Marton Paruplta, star 73 let, se je bil poročil z mlado vdovo, ki je bila privedla v hišo tudi svojo 16-letno hčerko, v katero se je zaljubil generalov sin. Ker se je oče močno protivil tej sinovi ljubezni, sta ho mlada človeka usmrtila. General si je potem iz obupa še sam vzel življenje. Pri Augburgu, na Nemškem, je pad lo z znatne višine propagandno letalo ter se razbilo. Pilot in dva otroka, ki sta se vozila v avionu, so bili takoj mrtvi. Nov incident se je dogodil na meji med Madžurijo in Rusijo. Prišlo je dc oboroženega spopada med japonskimi in sovjetskimi vojaki ter je bil eden izmed Rusov ubit. Vladi zvračata odgovornost za spopad druga na drugo. "Normandie", francoska prekooce-anska ladja, se je vrnila iz New Yrr-ka v Le Havre. Do Southamptonu je rabila 99 ur in pol, nemška ladja — Bremen —, ki je doslej imela rekord, pa je za isto pot rabila 13 ur več. Kubanska vlada je preklicala vojno stanje, ki je že več mesecev Padalo na nemirnem otoku. V Leningradu so ustrelili neksga Laputkina in njegov ženo, ki sta tekom poldrugega leta umorila dvanajst oseb ter jih oropala. Finska je edina evropska država, ki redno odplačuje svoj dolg Združenim državam Severne Amerike. Strahovita eksplozija se je dogodila v četrtek v tovarni municije v Reins-dorfu pri Wittenbergu, ki je največja in najmodernejša nemška tvorr.ica te vrste. Po dosedanjih vesteh je nesreča povzročila 50 mrtvih in preko 300 težko in lahko ranjenih. Kako je nastala eksplozija, se še ne ve. Nemška vlada je objavila le kratka poročila, ki se ne strinjajo v vsom z vestmi tujih poročevalcev. Več angleških listov je rimska vlada prepovedala v Italiji, ker so pisali nepovoljno za Mussolinijev režim. -— Isti ukrep je bil izdan tudi proti listu "New York Times". Laval je uspel Laval se jo s svojo novo vlado pred stavil majprej v poslanski zbornic5 in pozneje v senatu ter je zahteval, naj mu dajo zastopniki naroda posebno pooblastitev, da se bo njegov kabinet mogel boriti proti špekulaciji, vzdržati frank ter zmanjšati prirnanjklai državnega proračuna. V obeh zbornicah je bila njegova zahteva sprejeta z veliko večino. Stran 2 NOVI LIST Državni proračun Finančni minister dr. Pinedo jo spo ročil vsein ministrom, da morajo do 17. junija predložiti finančnemu ministrstvu proračune svojih resortov za leto 1936, ker bo takoj po tem dnevu začel pripravljati državni proračun, ki ga mora predložiti parlamentu v odobritev. Zlato za Centralno banko Ker je vso aktivo Konverzijske blagajne prevzela Centralna banka, je bilo treba prešteti vse zlato, ki ga je "Caja de Conversión" branila v svojih dobro zavarovalnih kleteh. Ta posel ni bil enostaven, saj so rabili par tednov, preden so prešteli vse zla'ni-ke. Napolnili so 48.301 vrečo z rumenimi cekini. 12.237.843 zlatih 20-do'ar-skih novcev so spravili v 24.476 vreč; 22,300.202 zlatih funtov so spravili v 22.301 vroč, z 1.523,329 arg. zlatimi novci pa so napolnili 1.524 vreč. Ves ta veliki zlati zaklad je prevzela, kakor že rečeno, Centralna banka. Strašna suša v córdobski pokrajini Ker že dolgo ni bilo v tej- pokrajini pravega dežja, so vsi posevki skoro u-ničeni. Trava se je posušila in ži\ina ne najde zadostne kune, pa trpi poleg tega še radi žeje, ker so se skoro vsi kali posušili. Bogatejši živinorejci so začeli svojo živino odpravljati južne kraje, dočim trpe revnejši poljedelci veliko zgubo, ker morajo «vo-je krave in vole prodati za vsako ceno. Radi pomanjkanja je živina moč no shujšala; širijo se bolezni in mnogo glav je tudi že poginilo. med simpatizapti enega in drugega teama. Vročekrvneži so streljali in je bilo pri tem več oseb ranjenih, med njimi dve prav nevarno. Policija je več fantov aretirala. Cela družina zastrupljena Zakonca José in Inéz Cancetti sta obhajala v nedeljo neko družinsko slavnost v družbi svojih otrok Araran da, Humberta in Albo. Ko so pri kosilu povžili tudi neko jed, pripravljeno s paradižnikovo omako, so kmalu začeli čutiti hude želodčne bolečine. Prepeljani so bili takoj v bolnišnico, Kjer so pa po nekaj urah v hudih bolečinah izdihnili mati in dva otroka. Resno bolan je tudi hlapec, ki je po-vžil isto jed. Očividno je bila paradižnikova konserva pokvarjena ter je povzročila težko nesrečo. ODPOKLIC Včeraj je odpotoval proti Evropi dnevničar tukajšnjega našega poslaništva Vasilije Burič, ki ga je zunanje ministrstvo odpoklicalo v Beograd. — Oni, ki poznajo tukajšnje delo g. Bu-riča, pričakujejo, da bodo po njegovem odhodu zavladale nekoliko mirnejše prilike v srbsko-hrvatskem delu naše kolonije. In zato: srečno pot! Izvoz vina iz Mendoze Od januarja t. 1. pa do maja je bilo izvoženega iz Mendoze 993.380 sodov vina, t. j. za 203.570 sodov več nego lani v istem Času. Za žensko volilno pravico Socialistična senatorja dr. Palacios in dr. Bravo bosta na prvem zasedanju zgornje zbornice sprožila vprašanje zakona o ženski volilni pravici, ki je bil od kongresa že odobren, a je t senatu obtičal. Mlad morilec V Villaguayu je policija aretirala 18-letnega Juana Mendozo, ki je osum ljen, da je umoril 80-letno Vicento Leiche s tem, da ji je zadal z nožem 15 vbodljajev. "Koroški tihotapci" je naslov ljudske igre v štirih dejanjih, ki jo uprizori I. D. "Tabor" dne 21. julija. Igra bo nekaj novega za naše ljudi. Spisal jo je A. Brenk leta 1933 in je na odru v Jugoslaviji žela že velik uspeh. Pri igri bosta sodelovala tudi društveni pevski zbor in orkester. Igra se vrši v dobi koroških bojev in slika dogodke iz naše slovenske polpreteklosti. Ker je posrečeno pisana, poleg tega pa prepletena tudi z lepim koroškim petjem, se bo gotovo priljubila našemu občinstvu. "Tabor" si prizadeva, da jo Čiin lepše spravi na oder. Naznanilo Uredništvo ima pismo za Antona Černuglja, doma iz Gornje Lokvice pri , Metliki, ki je prišel leta 192K v Argentinijo. Če saín čita te vretice ali pa če kdo ve zanj, naj sporoči uredništvu naslov, da mu dostavimo pismo, ki je od njegove matere. I. D. "TABOR" V nedeljo, 7. julija, priredi "Tabor" v svojih društvenih prostorih domačo zabavo s proslavo sv. Cirila in Metoda. Začetek ob 4. popoldne. Vsi oni rojaki, ki igrajo na kakšen instrument, imajo priliko, da se izpopolnijo v društvenem orkestru "Tabo ra". Istotako vabimo v društvo in odsek tudi vse one, ki niso muzikanti, pa imajo veselje do muzike. Zglasijo naj se v društvenih prostorih, ul. Pa/. Soldán 4924. Večni izgredi Težak izgred se je dogodil na igriš,-ču v Mar del Plati tekom neke nogometne tekme. V nedeljo sta igrala klu ba Aldosivi in River Plate. Med navdušenimi gledalci na tribuni je kmalu nastalo prerekanje, ki se je v kratkem času spremenilo v pravo bitko Slovenska gostilna "Pri veselem Štajercu" Domača prvovrstna kuhinja in dobra pijača ter najboljše pivo po zmernih cenah. — VELIK PLESNI SALON. Vsako nedeljo svlra slovenska godba za ples. Kroglišče in kegljišče pod streho — ZBIRALIŠČE ROJAKOV — Za obisk se vljudno priporoča ŠTEFAN Man. Estévez 499 CELEC — Avellaneda Jugoslovanska izseljenska zaščita Tekom meseca maja je posetilo u-rad "Zaščite" 45 oseb, in sicer: 21 brezposelnih za službo, 6 za priporočila, 8 za razne informacije in posredovanja, 4 za zdravniško pomoč ter 6 delodajalcev, V istem mesecu je "Zaščita" razpolagala z delom za: 2 težaka za žage, 6 težakov za delo na otokih Delte, 12 težakov pri gradnjah, 3 težake za "quinto", 1 kuharja, 1 služkinjo, "armadorja" in 2 mizarja. Zaposlenih je bilo potom društva: 12 težakov, 1 kuhar, 1 služkinja in 1 "armador". Denarne podpore je bilo izdane vsega $ 23.20; urad je prejel 5 dopisov, odposlal pa jih je 204. Brezplačna kosila: boni se dobe v uradu zaščite, ul. San Martín 450, pisarna 12, od 8. do 11. in od 3. do 6. Delodajalci, sporočite nam, ako rabite kakšno delovno moč! Telefon "Zaščite": 31, Retiro, 3272. Prireditev Sokol Buenos Aires 1. bo imel 29. t. m. zvečer veliko prireditev, na kateri bodo sodelovala tudi naslednja društva: "Tabor", Češkoslovaški So kol, Ruski Sokol ter Češkoslovaško društvo "Smetana", Prireditev se vrši v proslavo Vidovega dne in obeta biti, radi pestrega sporeda, nad vse zanimiva. Prav gotovo se je bo udeležilo tudi lepo število Slovencev in Slovenk. Spored objavljamo na drugem mestu. KROJACNICA "TRIESTINA" Izvrši obleke vsake vrste iz najboljšega blaga ter po nizki ceni. Naročite si obleko in prepričani boste I Nudi Vam tudi velike olajšave v plačevanju. Franc Melinc B A UNE S 187 (vogal Paz Soldán) Bs. Aires — U.T.59 Paternal 1262 PRIREDITEV "LJUDSKEGA ODRA" Preteklo nedeljo je imel "Ljudaki oder" prireditev, ki je bila srednje dobro obiskana. Spored je otvorila društvena godba, nakar je zapel moški zbor Aljaževo "Z vencem tan o-venčam slavo"; pesem je bila dobri zapeta. Če ni dosegla posebnega uspeha, ni bilo temu krivo izvajanje, mar več pesem sama. Mešani zbor je nastopil z Aljaževo "V mraku", ki je ugajala; le alti niso dovršeno rešili svoje naloge in soprani niso čisto zadeli višin. Z zadnjo pesmijo, "Dneva nam pripelji žar", nas je moški zbor še precej zadovoljil. Škoda, da je v zboru tenor, ki kvari harmonijo, ker se ga sliši kakor nekakega solista. Na sporedu je bila noviteta: Ukma-rjeva drama v treh dejanjih "Zakon ne pozna milosti", ki je marsikaterega radovedneža privabila na prireditev. To je spet nova igra, ki je izšla izpod peresa preprostega diletanta. — Naj takoj povem, da ne morem razumeti,kako se je avtorju posrečilo spra viti igro na oder; gotovo sta si z režiserjem dobra prijatelja, ker bi se igra sicer gotovo ne bila uprizorile. Sicer nam je avtor že v propagandi prav ftialo obetal. Opis igre, pod katerim je bil sam podpisan, je bil podoben nekaki kavarniški filozofiji, natrpani s slovničnimi in tiskarskimi pogreški ter s pritislovji, iz. katerih ni bilo mogoče razbrati nobene misli. Nedopustno je,da društvo, ki se imenuje "kulturno", pošilja med občinstvo takšna vabila, ki so prava žalitev kulture. Igra je puhla in o vsebini bi l»'i najboljši volji ne vedel kaj povedati. Nima dejanja, ki bi se v drami razvijalo. Na vsak način pa se potrudim, da vsaj nekaj povem: V prvem dejn-uju vidimo upornika Naneta v mizar ski delavnici. Nane je nekak krotek revolucionar, ki mirzi Avstrijo in vojno, a gasi svoje revolucionarstvo z vinom. V drugem dejanju spet one stva ri, ki so se pri nas dnevno dogajale, samo ne na tale način, kakor jih avtor slika. "Revolucionarja" Naneta nam avtor tu spet pokaže v kaj smešni luči: pred orožnikom takoj ukloni glavo pravici in postavi. In dalje: neka babnica sune orožnika, moža močne postave, s prosto roko, pa ga vrže skoro v omedlevico, da se mora revež, po avtorjevem ukazu, pol ure zvijati in stokati, dočim se Polona, ki je ženska, prav moško postavi, vkljub močni klofuti,ki jo dobi. ->- Takšnih čudnih reči je v igri mnogo. Tudi ne vem, zakaj se igra konča v gostilni pri litru in pesmi "Primi ga, drži ga, nič se ne boj!". Ono srečanje z orožnikom bi se lahko kje drugje izvršile in bi avtor s tem pokazal več zavesti in slovenske kulture.. Morda se mu je pa primerno zdelo končati v gostilni radi vojnega pohabljenca Birse, ki mu "božja kapljica" in cvilenje harmonike obudita spomine na vojno, v kateri je žrtvoval roko in nogo za "blagor domovine", Če je Binsa taV-strahovito obupan radi svoje nesreče, kakor ga je avtor naredil, se človeku zdi nerazumljivo, od kod jemlje moč, da svoje gorje prenaša. jo spisana v jeziku, ki je skregan s slovensko slovnico. Kar se iz-govarjave tiče, lahko poda režiser avtorju roko. Oder, tudi diletantski, mora vzgajati v umetniškem in moralnem oziru ter je obenem tisti kraj, kjer se mora negovati in ohranjevati jezik v svoji najčistejši odliki. Takšni puhli eksperimenti, karšen je bil nedeljski, nam delajo sramoto in želeti bi bilo, da se to v bodoče ne zgodi več. Tudi režija ni prav nič storila, da bi kolikor toliko rešila vsaj tisto, kar spada v njen delokrog. Da bo slika nekoliko popolnejša, naj še omenim, da so igralci nastopali brez šminke (le nekateri so imeli hude brki), avstrijski vojaki so bili v argentinskih uniformah, dečka je igral dolgin, kateremu so nataknili kratke hlače, da je bil podoben "Pustu" itd. Zmenšrja va se je še povečala, ker je avtor, ki prej ni hodil k vajam, zlezel v šepe-talnico ter se napenjal, da se je kar "ven kadilo". Ako hočemo nadaljevati z uprizarjanjem takšnih 'iger',jo bolje da sr ne dvigne več zastor na naših odrih. —vo. IZ CORDOBE Prejeli smo in objavljamo doslovno: V POJASNILO NAŠI JAVNOSTI. V št. 83 "Novega Lista" je zagledal luč sveta dopis iz naše naselbine, pod naslovom: Kam plovemo? Avtor omenjenga članka z podpisom "Jugoslovan", je v svojem, skoro preveč nacionalnem dopisu omenjal, kako malo zanimanja imajo naši ise-Ijenci do svojih kulturnih prireditev. Po našilj skromnih misfth ni dopisnik prav nič pretiraval ampak je povedal le čisto resnico. Zelo pa je se zmotil ko je v dopisu omenil da D. K. D. Iskra preneha z prireditvami v našem slovenskem jeziku in da prične prireditve izključno v kastiljanščini, ker da z slovenskimi nima uspeha itd. Priznati moramo, da se je med članstvom govorilo, da bi bilo umestno, ko bi se radi številnih tujcev ki obiskujejo naše prireditve, dali v program tudi nekaj točk ali tudi kakšno igrico v kastiljanščini; stem da bi imeli tudi tujci ki so redni gosti naših prireditev nekaj užitka od našega dela in to v jeziku ki ga razumejo. Odbor pa do danes ni še o tem uprašanju ničesar sklenil. Skoro čudno pa se nam je zdelo, da je gospod urednik N. L. posvetil skoro ednak članek, kod opombo k do pisu. Med drugim je omenil, da drama "Prokleta last" ni imela zaupanja med našimi iseljenci, r<(di tega ko jo je spisal preprost oderski diletant in tudi radi tega da je bila prireditev od strani naših iseljencev slabo obiskana. Kod tudi: da vsi tukajšnji izseljenci nemdrejo biti istih tedenc it.d. Naznaniti pa moramo, da drama je žela od vsih številnih iger ki smo jih imeli priliko videti na tukajšnjem odru najboljši uspeh. To se je tudi opazilo pri veselem razpoloženju udeležencev in dramski odsek je sprijel več čestitk in ne samo od naših udeležen cev ampak tudi od zastopnikov drugih izseljeniških društev in organizacij. Med udeleženci se je tudi slišalo da bi bilo umestno ko bi se drama ponovila, odbor je to upošteval in drama se ponovi dne 29. t. m. Kar se pa tiče tedenc tukajšnjih ro jakov, dobro vemo da ni 10 odstotkov ki so v nasprotju z našimi idejami, V tukajšnji naselbini igrajo politične p dence malenkostno vlogo, ker nas je sto odstotkov samih delavcev. Prireditev jo bila prilično dobro obiskana-Resn«ica pa je: da je bilo več udeležencev tujcev kod pa naših izseljencev in to ne radi političnih tedenf ampak radi osebnih sporov, ko že ve? let igrajo v naši naselbini žalostno vlogo nesloge in sovraštva. Gospod urednik omenja, da bi l1!'0 umestno ko bi se tukašnja društva združile v eno organizacijo, kar J®" (lamo tudi popolnoma prav. pnpr8' vljeni smo pod gotovimi pogoji to sPrl jeti, seveda da bi ta združitev bila 1 korist naši delavski skupnosti. — Oí bor D. K. "ISKRE", v Córdobi mesec« junija 1935 (Op. uredn.: Sporazuma pač ne W težko doseči, ko je 90 od sto vseh <'°r doliskih rojakov istih misli in tstib: idej, kakor zagotavlja odbor "Iskre" ZA KRATEK ČAS Sramežljiv prodajalec "Vi še niste dolgo prodajalec?" "Kako da ne, gospa? Že več let." "Saj vendar še zardite, kadar pogledate v obraz in mi poveste ee ne!" Gospodinja svoji služkinji "Micika, odnesite klobaso nazaj mesarju. Recite mu, naj jo zavije ' nadaljevanje romana, drugače naj 5 jo obdrži, ker hočem roman čitati konca." Izgubil ženo V veleprodajalni leta razburjen i spod skozi vse prostore. Prodajalec: "Ali ste kaj izgubi1-' "Da, ženo." "Žalna oblačila, prosim, eno n® stropje višje." T^ga pa ne razume. Kmetu je poštar vrnil pismo, rek<* da je pretežkd' in da mora nanl' nalepiti še. eno; (znamko, "Ja, tega pa res ne razumem," P^. FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik e»' sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikah11 Facundo Quiroga 1275 Dock S" ZAKAJ SE VAM IZPLAČA SVOJE PRI- DARUJEM povečano sliko v barvah za vsakih 6 fotografij, ki stanejo od % 3 dalj«. Nai atelje je odprt tudi ob nedeljah in praznikih JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD "SAVA" Sava Jovanovič — San Martín 608, Buenos Aires NALAGATI HRANKENATEJ BANKI Ker sleherno oparacijo (dvig ali vlogo) izvršite v nekoliko trenutkih. Ker nam lahko denar pošljete po pošti, ako ne živite v mestu. Ker Vam zadostuje samo $ 5.— za otvoritev računa pri naši hranilnici. Ker jamči za vloženi denar, poleg aktive te Podružnice, tudi naša Centrala v Bostonu. Spomnite se, da je naš JUGOSLOVANSKI ODDELEK odprt od 9. do 18. ure, ob sobotah pa od 8.30 do 11. Vljudno Vam postrežejo v našem oddelku naši uradniki Vaše narodnosti. Sprejemamo nakazila za v Jugoslavijo in prodajamo ladijske vozne listke za vožnjo tja in nazaj. THE FIRST NATIONAL BANKofBOSTON FLORIDA 99 PUEYRREDON 175 Av. Gral. Mitre 301 (Avellaneda) VARNOST — HITROST Córdoba 1223 (Rosario) Z Á*JPN JE — VLJ UDfí°5 NOVI LIST Stran V S ti SLOVENCI DOMA IN DRUGOD VESTI IZ DOMOVINE ] — / turistično cesto gra de v primorju 1'inančno ministrstvo je že nakano finančni direkciji v Splitu denar "a sredstva za graditev primorske tu "ističlie ceste. Dela so se že pričela onem delu ceste, ki bo vodil preko Biograda, Paškotana in Vodice do Martingke pri Šibeniku. žrtev planin Na Grintovcu se je težko ponosi e-ter pozneje podlegel poškodbam v 'iuMjanski bolnišnici 22-letni visoko-*°lec Mirko Gombač, rojen v Trstu sin policijskega stražnika ter prebivajoč v Ljubljani. meštroviceva razsta va v monakovem V prostorih monakovskega "Kunst-vereina" je bila meseca aprila razstava kipov in risb največjega jugoslovanskega likovnega umetnika Ivana Meštroviča, za katero se ie zavzela ter izvršila vse potrebne priprave Nemška akademija. O priliki otvoritve, ki se je izvršila s posebno slovesnostjo, jc bavarski ministrski predsednik Siebert povdaril pomen razsta ve za zbližanje med Jugoslavijo in. Nemčijo. pri vasovanju ubit V Beli nad Špitališčem so naši: u-bitega 24-letnega posestnika sina Bla-za Štrajherja. Orožniki so na podlagi Preiskave ugotovili, da je bil fant u-k't na vasovanju. Ko je stal na lestvi oknotn svoje izvoljenke, so mu neznanci spodnesli lojtra in ga na ležečega pobili, nato pa odnesli Približno četrt ure daleč. Prijetih je hi'o več fantov in tudi dekle je bile aretirano, dokler se zločin ne pojasni. važna iznajdba Listi poročajo, da je mladi mehanik °SW Steinbach, doma iz Šoštanja, ,2lašei nov tip karburatorja, ki prihrani avtomobilu do 35 o|o bencina; Pri konstrukciji je mlademu izumitelju pomagal inž. F. Kneževič, Iznajdbo so že z velikim uspehom preizkusili v Zagrebu in v kratkem jo bodo predložili tudi strokovnjakom v Parizu. brnski pevci v ljubljani Po turneji, ki jo je priredil po rožnih mestih Jugoslavije, se je odlični brnski pevski zbor "Opus" ustavi', v Ljubljani, kjer je priredil koncert ki. je lepo uspel. ubožca se je delal Na socijalno političnem uradu v j Zagrebu se je zglasil te dni siromašno oblečen mož, ki je potrpežljivo čakal, da bi mu dali ubožno spričevalo. Slučajno se je pa zanimal zanj uradnik, ki je dognal, da gre za enega najbogatejših Zagrebčanov. Mož ima 350.000 Din letnih dohodkov, pa je hotel dobiti ubožno spričevalo, da bi mu ne bilo treba plačati nekih taks. ^nitev brez zdravniš kega spričevala Službene Novine" so objavile najdbo, s katero se popolnoma ukinja ilen 9. zakona o zatiranju spolnih bo-lezni, ki je določal, da se morajo že-ni"i pred poroko podvreči zdravniški Preiskavi in s spričevalom dokaza-da so zdravi in sposobni za zakon-sk° življenje. za tujski promet 12. rednem občnem zboru deUá-íarjev družbe "Putnik" v Beogradu Je vodstvo poročalo o tujskoprometni pt'°Pagandi v Jugoslaviji. Družba sa-,na je v svrho propagande izdala 2,7 bilijona dinarjev. V celoti je razpo-a'ala 653.000 izvodov raznega propa-Randskega materiala. Pri tem pa (,1'užba ne dobiva nikake državne pod Pore, marveč krije stroške za propa-Rando od zaslužka pri komisijski pro ('aii voznih kart, kakor tudi iz ostale-Ka Poslovanja, ki je v zvezi s tujskim Prometom. Zaradi dinarja ubil tovariša , Elektrotechnik Ni kola Cukovic se I1.a velikonočno nedeljo zabaval s s sekiro ubil volka Kmet iz Vučje Luke blizu Sarajeva J o v o R a d o n j a je odpeljal v Sarajevo les, pa so se mu začeli konji med potjo plašiti. Kar je o-pazil, da ovce na bližnji njivi bože pred volkom. Kmet je pograbil seki-io in posrečilo se mu je volka ubiti. strašna smrt delavca V Mariboru, na Cankarjevi cesti na Pobrežju, si postavlja hišo Ivan Vraš ček. Zraven nje je dal kopati vodnjak. Skopali sq že kakšnih 8 metrov, ko se je zemlja iznenada, vsula in zakopala delavca Avgusta Kelnariča 1. Boljša verska in narodna oskrba naših izseljencev po slovenskih izseljenskih duhovnikih in učiteljih. 2. Boljša zveza domovine z izseljen ci in izseljencev z domovino. 3. Finančna in gospodarska zveza izseljencev z domovino. 4. Naša konzularna služba v tujini in izseljenci. 5. Izseljensko časopisje v inozemstvo. 6. Svetovna zveza izseljencev. 7. Izseljenski arhiv. 8. Kako ohraniti izseljensko mladi no domovini in narodu? i). Delavske konvencije z državami, kjer žive naši izseljenci. F. Referati iz posameznih naselbin in od posameznih organizacij. Kako zvabljajo ljudi v Afriko Vsi naši kraji žive pod vtisom vedno novih odhodov mladih fantov na abesinsko fronto. Fašistične oblasti iz rahljajo ta trenutek in še bolj pritiskajo na ljudi, ker se zavedajo, da je to tudi način, s katerim se lahko rešijo mnogo naših ljudi. Del mladine od 24 let je že odpotovalo s prvimi vojaškimi transporti, drugi pa še čakajo po raznih italijanskih vojaških lukah, da pridejo na vrsto. Toda to se ni dovolj. Ne lo da so pobrali ves letnik mladeničev rojenih 1. 1911., ampak sedaj zvabljajo še druge. Že takoj začetka, ko je nastal spor med Abesinijo in Italijo so pričeli iskati prostovoljce s tem, da so jim obljubljali plačo, tako zlasti v okoli Gorice, kjer je brezposelnost precej velika, zlasti po popolnem propadu vse obrti in industrije. V zadnjem času pa se je začela po vseh krajih popolnoma sistematična akcija, ki jo vodijo fašistične oblasti in ki silijo delazmožne in brezposelne na javna dela v Eritrejo in Somalijo. To akcijo so prevzeli fašistični sindikati po vseh večjih krajih in trgih. Ker obljubljajo po 25 lir dnevne p'.a-če, prosto vožnjo in razne druge u-godnosti, je marsikdo nasedel tej pasti, posebno še, ker ne vedo zakaj prav gre. Zavedati se moramo namreč, da so ljudje drugače informirani o tem sporu kot smo mi tu in se jim slika položaj vse v neki lepši luči. Vse te obljube pa so spremljane z grožnjami, da ne bodo dobili sicer v Italiji zaposlitve, če se ne odločijo za to r.-ot. Iz obupa, v katerega jih je prignal strašen gospodarski položaj tako mar-sikmu ne preostaja druga pot. Posebno močna agitacija in pritisk sindika tov je v krajih, ki so blizo meje tako v Št. Petru na Krasu, Prestranku, Razdrtem zlasti pa v ilirsko-bistriš-kem okraju, kjer se je zlasti v zadnjem času poslabšal položaj. Tu so nam reč popolnoma prenehali z gradnjami vseh vojaških naprav, zlasti cest in kasarn kot tudi ostalih javnih del. Kljub temu, da so imeli prednost pri vseh delih Italijani, je vendar kraj imel precej posredne koristi, bodisi vsled nakupovanja raznih živil in slič nega. Marsikdo, ki se je prijavil sin dakatu se je ustrašil svoje odločitve in se skuša izogniti odhodu. Vendar pa kot zgleda bo sindakat vztrajal odločno na tem, da vse one, ki so pod pisali prijavnico tudi s silo odpravi na tlako. IZ TRSTA Stavbno gibanje v Trstu je letos izredno živahno. Vzrok je v tem, da so povojne izredne davčne olajšave za nove hiše samo do konca tega lrta še veljavno. Pozneje stopi v veljavo stari predvojni zakon, ki je mnogo nj ugodnejši za posestnike. Zida se na vseh koncih Trsta, zlasti po predmestjih, kjer so stavbišča cenejša. Vkjub temu pa so stanovanja po novih hišah običajnim državljanom težko dostopna, ker sloj dobro situiranih vedno bolj gine. Dela se veliko tudi za javne namene in iz javnih sredstev. Najbolj pade v oči tujcu sprememba na Korsu. Sredi njega je podrt že velik del starega mesta (Riborpo, via Beceherie), ki je bilo tako karakteristično in tako nezdravo v vsakem pogledu. Zdaj se vidi s Korsa tja čez mogočna baročna fasada bivše jezuitske cerkve, ki so ji Slovenci rekli "pri Zovitarjih". Roženvenska cerkev in poleg nje novodobno šolsko poslopje bosta ostala, vse drugo naokoli je zapisano poginu. V zadnjih tednih je prišel na vreto Hudi kot (Malcanton) v ozadju mestne palače. Z materiabm iz Rihorga so zasuli del Kanala pri Sv. Antonu. Tu nastaja nov trg; ki se bo imenoval po kralju Humbertu I. Cesta Fabio Filzi (nekdanja Koroika cesta), ki se začenja na podnožju Škorklje pri iztoku stare openske ceste (Zinzendorfove),dobi zdaj zvezo čez bivši kanal s cesto sv. Spiridiona do Korsa in potem tjaprek v novi kor so skozi bivše staro mesto do Starega sv. Antona (bivši Lipski trg); s tem postane ena glavnih prometnih žil v mestu. — — Za javnost je važna nova postaja za avtobuse, ki so jo zsrra dili blizu glavne postaje, tam kjer je KROJAČNICAIN TRGOVINA "MOZETIČ" Na ladji umrl Kot poročajo, je prispela v Nabre-žino vest, da je domačin Konje Ansel, rojen 1. 1912. umrl na ladji, ki je ta odplula iz pristanišča. Konje je komaj odslužil redni vojaški rok in je bil doma nekaj dni pa je bil ponovno odpoklican. Potrjen je bil takoj in dodeljen oddelku, ki je bil ravno tiste dni. določen za prevoz čez morje. Nenadna smrt mladeniča je vse domačine zelo zadela, zíasft pa fante, ki pričakujejo poziv in ki jih čaka ta ka ali pa še hujša usoda. ROJAKI!! pri živcu v znani restavraciji, bost« najboljše postreženi. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Let» prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70 Za obilen obisk se priporoča eenj. rojakom lastnik EMIL ¿IVEC paternal Osorio 5085 bil park s spomenikom cesarice Eli zabete. Nova avtobusna postaja bo k kmalu izročena svojemu namenu. — Dela za elektrifikacijo primorskih železnic so tudi že močno napredovala. Dograjena so poslopja za pripadajočo električno centralo ob Mirainarski cesti blizu železniškega podvoza pod Greto. — Na obali pri Čedazu bodo z junijem odprta štiri nova kopališča. — Nadaljujejo se restavracijska dela na tržaškem Gradu, ki je spomin iz 15. in 16. stoletja, težak in masiven, pa malo okusen. — Z aprilom so vpeljali novo tramvajsko črto (trolley-bus), ki veže Goldonijev trg preko Šentvidskega vrha s Sv. Andrej°m. Po mestnih ulicah so vztrajno nadaljuje delo modeme kanalizacije. -— V župniji sv. Vincencija so nedavno odprli novo podružno cerkev, posvečeno sv. Mali Tereziji. Rocol se je močno spremenil z razširjenjem Sonnino'/e ceste, ki postaja tudi ena glavnih žil mestnega prometa. KROJAČNICA IN TRGOVINA GORICA Priporoča cenj. rojakom svojo veliko zalogo najboljšega blaga. Obleko Vam napravi hitro, točno in po najnižji ceni. fran leban Avda. Del Campo 1080 (Paternal) U. T. 69-3102 Buenos Aire» Osorio 5025 — Bs. Aires (Paternal) Politično osumljeni ne smejo biti zaposleni Postojna, aprila 1935. Kako je vsaka zaposlitev in vsako presto mesto odvisno od fašističnih sin dikatov je vsem dobro znano. Vendar pa je postopanje nekaterih fašističnih oblasti v zadnjem času vredno še posebne pozornosti in posebnega obsoja nja. Zato naj navademo nekaj slučajev, ki so se zgodili v nekaterih obmejnih krajih tržaške in reške pokra jine. Neki domačin, priden in vesten fant je bil iz neznanih političnih razlogov aretiran, zaprt in priveden pred višje sodišče. Radi nedolžnosti je bil po daljšem preiskovalnem zaporu iz-¡ puščen na svobodo. Kljub temu pa, da je bil samo osumljen in ni ničesar zakrivil, mu je bilo vnaprej vsako delo in vsak zaslužek onemogočen. ]Ko Je po preteku več mesecev dobil poziv od neke privatne tvrdke, pri kateri je bil svoj čas že zaposlen, naj se javi, da dobi zaposlenje, so bili takoj drugi dan na njegovem domu, ga aretirali in odvedli. Ponovno se je moral zagovarjati, a sedaj le pred okrožnim sodiščem. Bil je sicer oproščen, a med tem ko je sedel v preiskovalnem zaporu, je zgubil delo in zaslužek. Drugi tak slučaj se je pripetil našemu fantu, ko si je preiskrbel delo na neki cesti. Ko so oblasti dognale, da je zaposlen, so ga dale aretirati in zapreti toliko časa, da je njegovo mesto zasedel drugi delavec. Takih in sličnih slučajev je brez števila, a jih ne bomo naštevali. Oblasti namenoma tako postopajo napram našim ljudem, da jim odjedajo in onemogočujejo zaslužek. To brezsrčno postopanje je vsega obsojanja vredno. Z mirnim srcem se lahko zatečete v « ZASEBNO KLINIKO Calle Ayacucho 1584. — U. T. 41-4985 v vsakem slučaju Ko čutite, da Vam zdravje ni v redu. Našli boste v naši kliniki specillzirane zdravnike in najmodernejše zdravniške naprave. — Upravitelj naš rojak dr. K. VELJANOVIČ Naša klinika je edina Slovanska klinika, ki sprejema bolnike v popolno oskrbo, in sicer po jako zmernih cenah. Izvršujemo tudi operacije Poseben oddelek za vse ženske bolezni in kozmetiko. Sprejemamo od 14.-20. ure Krojaški mojster Dipl. v Buenos Airesu Izdeluje obleke po najnovejšem kro-kroju, iz najboljšega blaga ter po nizki ceni. JOSIP FAGANEL Soliš 1235 (blizu Constitucióna) U. T. 23-7902 Hotel Balcánico LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY 25 de mayo 724 buenos aires ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRUŽINE. PROVRSTNA POSTEREZBA IN ZMERNE CENE. Prodajalna jestvin in točilnica vina Cenjenim rojakom se priporočata BRATA KURINČIČ Ul. Chiclana 3899, vogal Castro U. T. 61 (Corrales) 3681 — Bs Aires Naročila se sprejemajo tudi po telefonu ter se blago dostavlja na dom. Pripravni prostori za sestanke naših rojakov. — OB NEDELJAH VHOD NA CASTRO 2296. s ... 02020000010200010200010000532348235300010201020001025353530102000201000023485353000002000201010000020200024823232353025323232348235302020100020201000000000102020201010202484848232353482348020223482353234823235348235323 Stran 4 NOVI LIST ZA POUK IN ZABAVO .V/ TVORNICA DENARJA Ob periferiji Clermond-Ferranda se dviga blok svetlih, prijaznih hiš s sivimi škriljatimi strehami, ki jim na zunaj ne bi prisodil, da skrivajo v sebi tiskarno. Nu, ta tiskarna ni tako običajna, da bi ne smela biti v teh nekam aristokratskih prostorih, to je namreč tiskarna, v kateri tiskajo papirnate bankovce za 82 milijard zlate morejo opraviti z domačimi močmi, zaloge, ki jo ima Francoska banka, i poklicati pomoč od zunaj. Pred neko Od tu potujejo bankovci po 50, 100. iliko so morali pokricati nekega 500, 1000 in 5000 frankov v svet, sem zidarJa, Ostavil je hišo s 700.000 fran Se vračajo, ko so postali že preveč ne ki v žePu- ^etrt ure pozneje so tatvi-• - - - no odkrili in moža prijeli, Postavili osem Bankovcev in vsak list prešteje-jo neštetokrat, vsak tiskarski stroj je pod nadzorstvom, prav tako numera-cija, zavijanje in ekspedicija. Na nobenega kralja ne pazijo tako kakor na kralja Franka ob njegovem rojstvu. In ko se vrne neraben v delavnico, da ga uničijo, je kontrola prav tako ostra in neprestana. Učinek takšne kontrole je absoluten. Dokaz je že to, da je prišlo v zadnjih 20 letih samo enkrat do tatvine in še ta bi se ne zgodila, da ni potrebno za posebna dela, ki jih ne so ga za 7 let v prisilno delavnico. ŽENSKI KOTIČEK rabni za obtok. j Noben radovednež, naj bo še tako | odtlej se ni primerila niti najmanjša mogočen in vpliven, še ni prestopil p0(j0¿na re£ praga niti enega izmed teh poslopij.' Nobene orožarne in nobenega Vohun-. skega urada ne čuvajo strožje nego francosko tovarno bankovcev. Uradno ta tovarna sploh ne eksistira in o tem bi se prepričal, če bi hotel o njej kaj vprašati kakega njenega nameščenca. "Niti govora ni o tem, da bi se tu tiskali bankovci!" bi ti odgovoril.! V delavnice iz njih gre vsak dan do 1.500 delavcev. i Vsakega, ki ga sprejmejo na novo, natančno preizkusijo in pretiplje-jo. Priseči mora, da ne bo o svojem poslu nikoli spregovoril najmanjše besede z nikomur. Tudi upokojeni in tisti, ki jih odpuste, morajo priseči isto, in če se prisege ne drže, jih zadenejo stroge kazni. prilivati ognju. Vse sama nemarnost in nepazljivost! Stikalo na steni ni več v redu. Drugi teden ga bo popravil elektrfčar. Toda do drugega tedna se je že zgodila nesreča. Koliko prilik v gospodinjstvu, da se ožgeš, opariš, padeš, se polomiš, u-biješ, zastrupiš, okužiš! In če se kaj takšnega zgodi, bi vsak človek lahko prisegel na to, da se je zgodilo samo zavoljo tvoje brezbrižnosti. Brezbrižnost ubija milijone ljudi, dela mi'.i jarde škode — a vendar je ni mogoče iztrebiti! Migliaji za hišne gospodinje Gospodinja — ne bodi brezbrižna ! Statistike govore, da se zgodi na leto okrog 15 milijinov nesreč zaradi ne marnosti v gospodinjstvu. Takšna številka govori za cele knjige. In vendar so samo majhni vzroki, ki jim sledijo veliki učinki. Hotela si je prešiti samo suknjo in j si pri tem dala iglo med ustnice. Kdo Vendar ljudje so ljudje in tako je ni še tega napravil? A da ni končal vsak nepoklicani poučen o tem, kaj se kakor tista mati štirih otrok ki jo dogaja za zidovi te skrivnostne tiskar , ne, ki oficielno ne obstoji. ¡ urnrla zavoljo pogoltnjene igle, je bil V tej tiskarni se ne tiska samo ban' samo slučaj in sreča. Ali veš, da so kovcev, ampak se v nji nahajajo tu- tvoje ustnice popolnoma cele in da se di druge delavnice, v katerih se iz-' „„ . .. . deluje vse, kar je potrebno za tiska- n° UtegnCJ0 po rjl m »mazanost na nje bankovcev: tiskarske barve iti te1* okužiti skozi nevidno ranico, ta-najrazličnejši pripomočki ter orodje, ko da so potem posledica huda gno- Samo papir izdelujejo v 20 km od- jenja in zastrupitve krvi? dal jeni tovarni, ki je tudi last Fran-1 . coske banke. Ta ločitev ima svoje raz! Število nesreč pri snaženju oken loge. Papir za bankovce mora imeti znaša na leto stotisoče. A navzlic namreč posebne lastnosti, kar se tiče prožnosti in trdnosti. To je mogoče doseči le s posebno vodo in takšno | vodo daje rečica Allier, ob kateri so zgradili papirnico. Vsak dan preiščejo' to vodo v posebnem kemičnem laboratoriju in tistega dne,*ko bodo ugotovili, da se je kemično količkaj spre menila, bo konec papirnice na tem mestu. Povedali smo že, kako strogo je tiskarna zaščitena pred nepoklicanimi gosti. Njeno obzidje je zavarovano z električno nabito ograjo, dan in noč stražijo nevidne, toda vse pričujoče oči. Delo in delavci so istotako pod neprestanim nadzorstvom. Nini en korak po delavnicah, naj ga napravi kdor si bodi, ne ostane ne opažen. — Nepotiskani papir prihaja v listih, ki so odmerjeni za šest ali Tudi na Angleškem malo otrok O priliki ekspoaeje angleškega finančnega ministra Nevilla Chamber-laina, ki je v svojem govoru napovedal olajšanje davčnih bremen za dru žine s številnimi otroki, so začeli angleški listi močno propagirati več roj stev. Na čelu kampanje stoji "Daily Express", ki poroča senzacionalno vest, da ima Anglija 1 milijon 650 tisoč družin brez otrok in tri milijone zakonskih parov, ki imajo samo po enega otroka. Nezadovanje rojstev se strahotno širi zlasti od 1. 1920. -- Caričin diadem VNew Yorku ponujajo bivši ruski caričin diadem naprodaj, toda ne morejo dobiti nikogar, ki bi plačal zanj naenkrat milijon dolarjev. Zato so prodajalci sklenili prodati diadem na obroke. Zadnja lastnica diadema je bila miss Edita Bockefeller-Mac Ccr-mick. Diadem sestoji iz petih velikih smaragdov, ki jih obroblja 170 diamantov. Svilene robce, šale i. dr. svetle barve, operi v krompirjevi vodi. V ta namen operi in olupi par surovih krompirjev, nastrgaj jih na strgalni-ku ter jih popari. Premešaj dobro in pusti to stati nekaj časa na gorkem štedilniku; vreti pa ne sme. Tekočino precedi nato skozi platneno krpo. V tej krompirjevi vodi operi svilo bréz mila, izplakni jo v čisti mlačni in kon čno še v mrzli vodi, kateri si primešala malo kisa. Tako oprane svili ne ovijaj, marveč jo razprostri med dve brisaši, da se nekoliko osuši. Potem jo iznova zavij v suhi brisači in jo zlikaj še nekoliko vlažno preko robca. Likalnik pa ne sme biti zelo vroč, ker sicer postane svetlobarvna svila rumena. -- Tudi v milnih luskah lepo opereš svilene stvari. # * # Jf & * Dragi starši! Kaj je za Vas od največje važnosti? Brez dvoma: dobra vzgoja Vašega otroka. Brez posebnih stroškov in z vsem zaupanjem lahko izročite svojega sinčka na vzgojo slovenskemu zavodu. ASILO LIPA, Villa Madero, C. G. B. A. (Bs. Aires) * * * # * # vsem svarilom vidiš vedno znova po spodinje in služkinje, ki telovadijo nezaščitene na zunanji strani okna. Seveda nimajo vrtpglavice, toda napačen korak, nepričakovan sunek ve tra, pok ali karkoli in že se je zgodila nesreča, ki je ne more nihče več popraviti. Požari v gospodinjstvu veljajo ime tja a vendar vidiš po vseh kotih še vodno škatlico vžigalic, da pridejo ne vedno otroške roke vendar do njih. Kolikokrat ostavljájo gospodinjo elek trišne likalnike na mizi, ne da bi izključilo tok. Kolikokrat se zgodi, da gredo s steklenico špirita ali bencina __i_ Sultania iz Džohura V enem izmed najodličnejših londonskih klubov imajo ta čas zanimivega gosta: sultanijo iz Džohura, ženo enega najbogatejših indijskih na-bobov, ki vlada 7500 kv. milj velikemu ozemlju. Doslej ni uspelo razen nekemu njenemu staremu škotskemu prijatelju govoriti še nikomur z njo. Sultanija je namreč po rojstvu Ško-tinja, ki se je imenovala prej Helen Wilsonova. Pred petimi leti se je seznanila kot vdova uglednega zdravni ka pri nekem koncertu z džohurskim sultanom in sta še kmalu potem poročila. Zakaj je ostavila Džohur, ni povsem znano. Na podlagi nekih govoric pa je sklepati, da hoče doseči ločitev zakona, ker se ni mogla uži-veti v življenjski način svojega moža. Baje ima s seboj ves svoj lišp, kj ji ga je daroval indijski knez in ki pred stavlja ogromno vrednost. MALI OGLASI ANA CHARPOVA Diplomirana krojačnica BABICA dipl. v Pragi in Bs. Airesu z dolgoletno prakso v porodnišnicah, se pri poroča cenj. Slovenkam. — Sprejema penzionistke, posebno z dežele. — Prvovrstna postrežba. CABRERA 4311 . U. T. 71 Pal. 2383 HOTEL PENSION VIENA SANTA FE 1938 BUENOS AIRES U. T. 44 Juncal 5207 Oddajajo se lepe zračne sob« z zdravo in domačo hrano od $ 3.— dalje. POSTREŽBA PRIJAZNA Posamezen obed t 0.70 DOBRE ZVEZE NA VSE STRANI Rojakom ln rojakinjam se priporoča E. KRAVANJA -ilCIllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIKIMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMI f Restavracija | "TRENTO-TRIESTE" : Točna postrežba in nizke^ c«n«. — j Igrišče za krogle. — Prostori pri-i pravni za svatbe. — Domača godba. Rojakom s« priporočata Josip Brišček in Jakob Gjadrinovac ! AVELINO DIAZ 1754 — B*. Air«« I (Dve kvadri od parka Chacabuco) DR. MIGUEL P. VAQUER Zdravnik bolnišnic Bawson in Sala-terry. — Clínica General de Niños. Tiriogasta 5744 UT. Liniers 548 POZOR! Slov. babioa dip!. v Pragi in Bs. Airesu, specializirana v porodniških in vseh ženskih boleznih s 25 letno prakso se priporoča slov. ženskam, ki se čutijo bolne. — Prvi preglec. brezplačen. — Sprejema od 7—21 in ob nedeljah od 8—20 ure Sprejema tudi porodnice v oskrbo. FILOMENA BENEŠ-BILKOVA Valerio Godina KONSTRUKTER zdravstvenih naprav Konstrukcije, popravila ln preuredbe v*seh vršit Najboljšo postrežbo in solidne cene najdete pri LEOPOLD UŠAJ GARMENDIA 4973 — PATERNAL S ♦ i: KROJAČNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, Billinghurst 271 dpt. (višina ulice Cangallo 3500) Velika iz bera modernega mozaika U. T. 59 Paternal 1925 12 de OCTUBRE 1606 Ba. Aires PREK0M0RSKA POŠTA Iz EvTope dospejo 18. Asturias 21. Augustus in A. Delfino 27. Mendoza Proti Evropi odplovejo 20. C. Santo Tome in Lipari 21. Asturias 22. G ral. San Martín 25. Augustus VREDNOST DENARJA LIMA 1217 U. T. 23—3389 NAZNANILO. Sporočam, da sem se preselila iz nI. Fraga 61 ter bom, kakor doslej, razpolagala vedno le z zanesljivo dobrimi službami za matrimonios, služkinje, sobarice itd. BERTA SERNIČ, Dorrego 1683 (pol kvadre od Rlvere 1900) — U. T. 54, Darvin, 3588. Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL 1476 Višina Dorrego 900 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 100 dinarjev 100 lir 100 šilingov 100 mark 1 funt št. 100 fr. frankov 100 čsl. kron 100 dolarjev 9> 3U10 72.50 153.S0 18.70 &>.r i 6.?'1 NAROCITE SE NA "Novi list" BAR-RESTAVRACIJA "ZEPPELIN" 25 de MAYO 722 U.T. 31-3977 Izvrstna godba od 3. pop. do 1. Vo polnoči. Odprto podnevi in ponoči Pivo iz sodov in v steklenicah. Quilmes chop $ 0.25 Samo pristna pijača Menjevanja denarja po vsako-v dnevnem tečaju GUIPO JUG: TA T — Nadaljujte!, je rekel norčevaje se vlomilec. Zdelo se mu je, da je Ljubqy pozabil nanj in na posebni položaj v katerem se je nahajal. "Ko sem se prebudil, sem jezdil na konju. Bilo .je ponoči. Bolečine v plečih so bile strašne. Iz vrata je tekel curek krvi, ampak ta rana je bila le površna. Ko sem zastokal, je rekel nekdo za menoj na konju: 'Trenutek še, pa boste na varnem. Ne delajte šuma, Avstrijci so blizu. Opazil sr-m, da so bila konjeva kopita povezana s cunjami in da se ni slišalo peke tañí a. Jaz sem bil oprt ob prsi nekoga. Ali je bilo res, da sem rešil takrat življenje? "Kdo si?" sem vprašal. "Kozak stotnije 117", mi je odgovo ril. "Ker se vaša patrula ni vrnila, smo slutili, da so vas napadli. Ponoči smo šli na raziskovanje. V vašem telesu sem čutil toploto in sem vas dvignil". Tat je skočil pokonci. Pazljivo je gledal Ljubova in dejal: — Vi ste bili? Tisoč vragovi Nikoli nisem videl vašega obraza. Kako hočete, da bi vas spoznal v temi in ponoči? Ljubov je odmeknil cev od moža, katerega je napeto opazoval. — - Hočete, da nadaljujem jaz?, je vprašal tujec. "Dobro". — Črez čas sle me vprašali: "Kako ti je ime?" — Nepomuk Vasiljevič, sem odgovoril. "Zlodja, naprej!" je kriknil Ljubov. "Nadaljuj, brž!" — Potem sva dospela do bolnice. Vi ste se spet onesvestili. Deli sn.o vas na nosilnico in vas nesli na opora cijsko mizo. Ljubo se je smehljal. Njegove modre oči so bile polne mokrih solz, ki so kapljale na roko in na revolver, Iz prs se mu je izvil vzdih. "Bog -hodi slavljen, Nepomuk Vasiljevič, da sem te našel. Ko sem ozdravel, sem te iskal in obljubil kuj rubljev onemu, ki bi te našel. Kakor da te je zemlja požrla. Ko sem našel tvojo sled, je izbruhnila revolucija in vse se je potopilo v kaos. No, sedaj si pa tu in v takem stanju!" Ljubov se je zamislil. Položil je r;-volver na nočno omarico in poterrt dejal počasi in s poudarkom: "Tat". Njegov glas je bil žalosten in truden. V prsih ga je peklo. "Navaden, podel tat", je ponovil. — Zdelo se je, da je zajokal. Tat se je zazrl v tla in ni se upal dvigniti pogledu v Ljubova. Z ustnic je zginil sarkastični izraz. Oči so se zdele še manjše. Vladala je tišina; ni eden ni drugi jo nista hotela prekiniti. Zunaj se je danilo. Nekje se je oglasil petelin. "To so ne more nadaljevati tako", je rekel Ljubov. "Tvoje življenje ni življenje. Jaz ti bom pomagal. Vsi delajo za novo bodočnost. Tudi ti boš gridel svojo zrno. Pusti to podlo življenje! Imej zaupanje v samega se be! Kakor si rešil moje življenje, tako reši sedaj svoje! Kaj praviš k temu, Nepomuk Vasiljevič?" Vasiljevič je molčal. Njegova glava je zdrknila še globje med rameni. Gotovo se je sramoval svojega nečednega življenja. Težko je bilo pustiti sta to pot brazde in načati novo. "Sedaj pojdeš, Vasiljevič. Policiji te ne izročim. Dam ti nekaj, da sc oblečeš kot človek in potem se vrneš. Medtem ti najdem delo. Nihče ne more živeti brez koristnega dela." Maksim Ljubov je stopil s postelje in šel do omare. Odprl je škatlico in vzel iz nje šop bankovcev. Vasiljevič je opazoval kretnje Ljubova z veliko pozornostjo, kakor mačka svoj plen. Ko je Ljubov prešteval bankovce, je Vasiljevič skočil z mogočnim skokom do nočne omarice, zgrabil za revolver, pomeril Ljubovu v glavo in sprožil. Iz cevi je bušnil kratek plamen; Ljubov je zakrilil z rokami po zraku in telebnil na preprogo. Skoro se ni zganil več. Oči, odprte in začudene, so se lcmile počasi. Vasiljevič je napeto poslušal, ali se je kaj zganilo v hiši. Strel je bil podoben poku biča. Nihče ga ni slišal. Vkljub temu pa se je bilo treba žu-riti. Vzel je iz omare škatlo, v kateri je bil videl bankovce, pa si jih je prila stil. Bil je lep plen. Potem je pogledal roke mrtvega in pobral iz njih denar. En bankovec je ležal v krvi po leg glave. Očistil ga je ob obleko Ljubova in ga vtaknil v žep. "Končno, tenm človeku je bilo usojeno, da umre", je rekel Vasiljevič. "Ako ni umrl na fronti, je bilo zaradi mene. Torej sem jaz imel pravi' o do njegova življenja". Vzel jo. svoje stvari ter se previdno splazil skozi okno. Zunaj je pihal svež veter. Obzorje se je barvalo z bledo rožnato barvo, ki je postajala vsak hip jačja. Petelin na bližnjem dvorišču je spet zapel. Črna senca se je vlekla ob hišah ter se kmalu zgu bila v polmraku. Cesta je bila zopet prazna. KONEC. D. K. D. "ISKRA" V C0RD0BI vabi na prireditev, ki se bo vršila v soboto, 29. junija, v UKRAJINSKI DVORANI ul. 82,št. 1533, R arrio Inglés. — Začetek ob 20.30. SPORED: 1. Deklamacija v kasteljanščini, 2. "Zdravica", poje moški oklet, 3. "Putnik",prizor v hrv. jeziku, 4. "Bratje", deklamacija, 5. Socialna drama v 3 dej. "PROKLETA LAST". Po sporedu prosta zabava in ples do jutra. — Svira društv. tamburaški odsek. — Vstopnina običajna, ženske prosto. — Vrši se ob vsakem vremenu. MOKRE NOGE SO ZDRAVJU ŠKODLJIVE Kadar je deževno vreme ali vlažno, moramo paziti na to, da obujemo tnočne čevlje; zlasti otrok ne puščajmo s slabo obutvijo v brozgo in na dež. Skozi slabo usnje in raztrgane podplate prodira mokrota v notranjost čevlja, zmoči nogavice in noge. Mokre noge so pogosto vzrok raznim boleznim kakor na primer kašlju, na-hoduvnetj u bezgavk, vnetju v spodnjem delu života (posebno pri ženskah), gripi in sličnim bolezenskim pojavom. Bevmatizem se zaradi mokrih nog tudi še poveča. Mnogokrat so mokre noge vzrok glavobolu, ki mu časih ne vemo povoda. Obtok krvi seveda zaradi mokrih nog nepriiflf' ren in nenormalen, zato postane)0 mokre noge tudi ledeno mrzle. Vsi tisti, ki prihajajo na delo, v tovarne ali urade s premočenim ^ buvalom, naj si v deževnih letnih sih nosijo s seboj suhe, čeprav ^ trgane čevlje, in sveže nogavice, se med delom preobujejo. Seveda * morajo mokre in hladne noge prej ? suhega odrgniti, preden se prebuje)0' Kdor ima leto in dan — torej nično — mrzle noge, naj si jih . herni večer namaka zdaj v vro*'' zdaj v hladni vodi. Taka menj»v: temperature pospeši obtok krvi in lOLlip^itiiu» v Jíunjívui vuvvtv ni Vi ^J, prav nič nevarnosti, da bi se člo'"'1 pri tem prehladi!. __ i »••••••••••••••••••••••••a«* j ALBERT BELTRAM priporoča cenj. rojakom svojo trgovino črevljev, šolskih potrebščin in tobakamo. Ima veliko izbero copat in nudi najbolj ugodne cene Dto. Alvarez 2288, esfj. Trelles JUGOSLAVENSKO SOKDLSKO DRUŠTVO BUENOS AIRES I. vabi cenjene rojakinje in rojake na prireditev, ki se bo vršila povodom Vidovega dnev dvorani ul. San Juan 782 v SOBOTO, 29. Junija, ob 9. uri zvečer SPORED: 1. Argentinska in jugoslovanska himna; svira orkestra "Tabora in Čsl. društva "Smetana". 2. Pozdravni govor staroste dr. Kosta Veljanoviča 3. Proste vaje Jugosl. Sokola 4. "Pozdrav", mešan zbor "Tabora" 5. Buska baialajka, Buski Sokol ' 6. Deklamacija, Trena Jekšetova 7. Proste vaje, Jugosl. Sokol; pri klavirju prof. Michal 8. Zbor češkoslovaškega društva "Smetane" — Dvoje pesni" 9. Matuška Rufiija", ples, Ruski Sokol 10 "Milada", zbor "Tabora" 11. Balet, pleSe gčna. Nelly Fadeux 12. Solo na gosli, prof. Michal, pri klavirju gčna. Mercedes "C1 13. Vaje na oroiiu, Jugosl. in Čsl. Sokol PO SPOREDU. PLES DO ZORE K udeležbi vljudno vabi vse jugoslovanske izseljence ODB0K JJJ IZDAJA: Konsorcij "Novesra list»" UREJUJE: Dr. Viktor Kjuder.