25 LET RIBIŠKE DRUŽINE BARJE
Riba se obrne, človek pa...
Pri ribiškem domu »Sulec« v Sinji gorici so praznovali v soboto, 27. sep-tembra, dvojni jubilej. Minilo je 25 let, odkar so bile ustanovljene ribiške družine Vrhnika, Vevče in Barje ter preteklo 15 let odkar obstaja conski odbor, v katerem je deset let vključe-na tudi RD Dolomiti. Ta društva po-krivajo s svojo dejavnostjo povodje Ljubljanice.
Tokrat vam predstavljamo Ribiško družino Barje v pogovoru z njenim predsednikom:
»Ribiška družina ima okrog 150 članov. S štirimi ključnimi ostmi se šilimo ta čas: ohranjanjem čistoče vo-de, poribljavanjem, reševanjem pro-storskih težav ter primernim kadrova-njem v družino.
Prostorsko zagato bomo rešili tako, da bomo zgradili paviljon, v katerem bomo imeli pisamo za normalno delo-vanje. K prostorski dejavnosti morda sodi tudi urejanje levega brega Ljub-Ijanice, na katerem bomo pripravili priveze za čolne. Špica je tako zapol-njena, da ni mogoče priti blizu.
Lahko se pohvalimo z našimi ribniki na TurjaKtr-(krapi), v Strahomeru pod Krimom (260X270 metrov), Jezeru pri Podpeči ter na Želimeljščici, kjer prevladujejo salmonidne ribe. Proble-matična pa je Iška. Tam smo ribiči in milica brez moči pri preganjanju kri-volovcev. Ti ne izbirajo sredstev za
lovljenje rib. Prav pogosto poka tudi dinamit.«
Kako doživljate 25-letnico obstoja društva in 15 let obstoja conskega od-bora?
»Lahko rečem, da je conski odbor opravičil svoj obstoj. Dokazal je, da je le s sodelovanjem vseh štirih družin mogoče dobro skrbeti za povodje Ljubljanice.
Se je odnos družbe do ribištva spre-menil v teh letih?
»Ribiči nimamo velike pomoči od družbe. Prav počasi se vsrkava spoz-nanje o pomenu ribištva pri varovanju okolja. Vendar bi morali hitreje doje-ti, da ribištvo ni le rekreacija, ampak da je tudi pokazatelj zdrave čiste vo-de. Riba se ne zmeni za resolucije in priporočila, če ji voda po svoji bioke-mični zgradbi ne ustreza, če ie umaza-na, zastrupljena, se obrne. Clovek si-cer takoj ve, da z vodo ni nekaj v redu, ampak spremeniti noče bistveno svo-jih navad.
Ribiči se trudimo, da ne bi bili pri svojih prizadevanjih za čisto in zdravo vodo osamljeni, vendar tudi naše vrste niso dovolj čvrste. Žal je v vsaki druži-ni le četrtina tistih, ki so pripravljeni stopiti v vsako akcijo za rešitev ribjega zaroda, medtem ko veliki večini to ni prav posebno mar.«
STANE JESENOVEC