GLASILO BELOKRANJSKE TRIKOTAŽNE INDUSTRIJE
Mladinske delovne brigade
Po koncu druge vojne je bila naša domovina porušena. Obnavljali so jo delovni ljudje in mladina v mladinskih delovnih brigadah. Tudi leto 1975 je v znamenju mladinskih delovnih
- Tovariš direktor, kakšen je vaš prvi vtis o Beti?
„Do sedaj sem porabil največ časa za čim hitrejšo in čim popolnejšo seznanitev z organizacijo, s problemi in sploh z dogajanji v našem kolektivu. Moji vtisi so zato odraz tega seznanjanja."
- Kateri so po vašem glavni dejavniki, ki zagotavljajo uspeh kolektiva?
„V kolikor mislite na ekonomski uspeh, potem so to: višja produktivnost, večja proizvodnja, boljša kvaliteta, sinhronizirana (usklajena) osnovna in konfekcijska proizvodnja s potrebami trga in tehnološka kot proizvodna disciplina."
- Katere pomanjkljivosti ste opazili doslej in kako jih je po vašem mogoče odpraviti?
„Idealnega stanja ni, zato obstajajo pomanjkljivosti tudi v našem podjetju. V dejavnikih, ki sem jih prej naštel, leži ves problem. Kateri bo prvi prišel na vrsto za izboljšanje in v
brigad. Pripravljajo republiške in zvezne delovne akcije. Prostovoljno delo postaja zanimiva in družbeno koristna oblika angažiranja mladih. To nam kažejo podatki o zanimanju za
kakšnem obsegu, bo odvisno od analize. Prvega bomo rešili, seveda, tistega, ki bo dal največji in najhitrejši efekt."
— Kakšni se vam zdijo medsebojni odnosi v našem podjetju?
„Odnosi so zmeraj takšni, kakršne si ustvarimo."
— Seznanili ste se z delom samoupravnih organov. Kaj menite o njihovem dosedanjem delovanju?
„Delo samoupravnih organov je dobro zastavljeno in so podane dobre osnove za nadaljnjo izgradnjo samoupravnih odnosov in uveljavljanje ustave v našem kolektivu, se pravi, da delavec postane gospodar pogojev in rezultatov dela."
— Delo družbeno-političnih organizacij je v zadnjem času precej zaživelo. Kaj pričakujete od njih v bodoče?
„Prav tako aktivno in angažirano delo kot v zadnjem času."
Lepa hvala za odgovore!
mladinske delovne brigade.
Občinska konferenca ZSMS Metlika je dobila nalogo, da pripravi za delovne akcije v Suhi krajini in na Kozjanskem trideset mladincev. Brigadirji bodo delali v dveh izmenah. Prvi so že odšli v Suho krajino 18. maja in bodo tamkaj do 10. junija. Na Kozjanskem bodo delali brigadirji od 10. do 30. avgusta.
Iz Beti so odšli v Suho krajino Marija Veselič, Nada Mače-čevič in Anton Pezdirc, vendar je v kolektivu okoli tristo mladincev. Številka tri je zelo maj hna v primerjavi s tri sto. Pa tudi priti do te trojice ni bilo tako lahko. Kot prvo lahko ugotovimo, da med mladimi v naši organizaciji ni pretiranega navdušenja za delovne akcije. Žalostno je tudi to, da nekateri vodje TOZD in sektorjev niso imeli posluha za mladince, ki so želeli sodelovati v delovnih brigadah. Veliko korakov je bilo potrebnih, velikokrat je bilo treba zavrteti telefon in govoriti, govoriti, govoriti ... Končno je trojica le odpotovala.
V zadnjem času smo mladi iz Beti slišali veliko kritičnih besed na račun naše nedelavnosti. Res se ne moremo hvaliti z aktivnostjo, toda še takrat, kadar pokažemo zanimanje za kakšno delo, ne dobimo podpore starejših, ki bi nas morali učiti in nam pomagati.
Upam, da z delovno akcijo na Kozjanskem ne bo toliko problemov.
BOŽA KOLENAC
26. aprila 1 Brežicah p ros	975 je bila v ava v počasti-
tev 30-letnice dneva OF in p	osvoboditve, raznika dela -
1. maja. Na n	jej so podelili
devetindvajset srebrnih zna-	
kov zveze Sindikatov Slove-	
nije. To visok	o priznanje je
za svoje dolgo	etno in vztraj-
no delo prejela tudi naša	
nekdanja sode	lavka - upo-
kojenka CILK VIC.	A RADANO-
In kaj prav	o sebi, o svq-
jem delu, o sc	Klelavcih tova-
rišica Cilka?	Rojena je bila
2. oktobra 19	26. Doma je iz
Dobove. V naši delovni orga-	
nizaciji je bila zaposlena od 8. maja 1948 do leta 1973.	
V tem obdobju je bila članica osrednjega delavskega sve-	
ta dve leti, čk	inica občinske-
ga sindikaln	ega sveta in
obratnega sveta.
Kot pravi, je bilo njeno delo najbolj težavno leta 1963, ko je bila situacija v podjetju težka in kritična, kaj ti šlo je za biti ali ne biti, Vsi zaposleni so delali za minimalni osebni dohodek. Celotni kolektiv s sindikatom in delavskim svetom na čelu je rešil problem tako, da so se priključili k Beti Metlika, in sicer s 1.1, 1964.
Delo ni bilo lahko in med spomini je več težjih kot lahkotnih. Poleg rednega dela v proizvodnji je bilo treba graditi novi obrat. To nalogo si je zadal sindikat z vsemi samoupravnimi organi in člani kolektiva. Sindikat je pripravil številne seminarje, krvodajalske akcije. ekskurzije in letne izlete. Skupaj z mladino so opravili tudi nekatera udarniška dela in kulturne prireditve.
Čeprav tovarišici Cilki bolezen ne prizanaša, je še vedno lahkotnega koraka in mladostnega videza, polna neizrečene volje in optimizma za bolj Si j utri.
Torej: iskrena hvala in čestitka!
MIRA KERIN
»Zaenkrat spoznavam”
Sindikat še ni zaživel
minar je bil sklican v soboto, 31. maja v menzi tovarne KOMET, toda iz BETI ni prišla niti polovica vabljenih. Od predsednikov OOS je bil prisoten le eden, in sicer iz barvarne.
Prav bi bilo, da delovni ljudje pokličejo na odgovornost tiste, ki so jih volili za člane izvršnih odborov. Če niso pripravljeni delati, jih bo potrebno zamenjati z drugimi. To predlagam zato, ker moramo svoje težave začeti reševati sami. Nihče tega ne bo naredil namesto nas.
ANTON MATJAŠIČ
Ni mi jasno
Napisati želim nekaj o težavah v krojilnici. Naj začnem s prihodom materiala v naše skladišče, in sicer iz barvarne oziroma z raztezal-nega stroja. Material, ki pride k nam, je dostikrat še topel, moral pa bi počivati najmanj štiriindvajset ur, da bi se pravilno ohladil in skrčil. Mi še toplo blago vržemo na mizo za risanje, mrišemo naris in polagamo. Medtem pa se blago ohlaja in seveda krči.
Ko pride izdelek v trgovino, je nekoliko manjši kot bi moral biti. Drug problem je stroj, ki smo ga kupili za načrtovanje narisov. Uporabili smo ga le nekajkrat, zdaj pa stoji v kotu kot kakšna muzejska znamenitost. Ne vem, kaj so mislili tisti, ki so stroj kupovali. Približno tako je tudi s strojem za polaganje, vendar je ta vsaj delno izkoriščen.
Težav še ni konec. Pri začrtovanju narisov bi morali uporabljati krojne slike, ki pripomorejo k čim manjšemu odpadu. Žal krojnih slik ne dobimo. Sprašujemo se, kaj delajo ljudje v vzorčnem oddelku, ki so zadolženi za izdelavo teh slik in zakaj take zaposlene plačujemo.
Razen naštetih problemov imamo še nekaj manjših težav, ki pa jih lahko sproti rešujemo. S tem mislim na previsoke norme, na nepravilno razporeditev dela in podobno. Upamo, da bo s prihodom vodje krojilnice stanje boljše.
MILENA ŽELE
Osem ur je preteklo in zdaj domov, naproti novim naporom, novim skrbem. Škoda, da je tako slabo poskrbljeno za rekreacijo, za kulturno življenje in sploh za izrabo prostega časa. Srečujemo se z enoličnostjo: služba-dom, ki nas začenja počasi utrujati. Foto: P. Riznič)
29. aprila je bila 6. redna seja sindikalne konference BETI. Na tem Sestanku smo med drugim razpravljali o delu osnovnih organizacij sindikata v TOZD, razen tega je bila podana ocena letnih skupščin, ki so bile letos marca. Ugotovili smo, da so bile letne skupščine dobro pripravljene in na njih dokaj dobra udeležba. Delegati skupščin so aktivno sodelovali v razpravah in veliko povedali o dobrih in slabih izkušnjah.
Žalostno je, da na večini skupščin niso bili navzoči odgovorni ljudje, ki bi znali oziroma
Mladina
V mesecu mladosti so bili občni zbori mladine v TOZD kodranka in volna, pletilnica in barvarna. V TOZD konfekcija Metlika je bil takšen zbor že v aprilu, v TOZD izobraževalni center pa v začetku šolskega leta 1974/75.
Na zborih so mladi izvolili predsednike svojih 00 ZSMS: Martina Nemaniča v TOZD kodranka in volna, Janeza Humljana v TOZD pletilnica, Marijo Veselič pa v TOZD konfekcija Metlika. V izobraževalnem centru je predsednik Nikola Kezele.
Prav tako so izvolili sekretarje 00 ZSMS in predsedstva. Razen TOZD konfekcija Metli-
morali dati odgovore na vprašanja delavcev. Mislim na ljudi iz tehničnega in marketing sektorja. Zato so bili nekateri problemi tudi enostransko prikazani, nekatere težave pa imajo svoje korenine zunaj posameznih TOZD.
Videti je bilo, da sindikalno delo še ni prav zaživelo. V izvršilnih odborih sindikalnih organizacij po TOZD bi morali delati bolj iznajdljivo in zagrabiti za delo, da bi na skupščinah začrtane programe lahko uresničili. Prav tako je v vseh TOZD
je začela
ka, ki ima v predsedstvu trinajst članov, sestavlja predsedstvo sedem mladincev. Mladinci so izvolili tudi delegate za 10 sindikata v TOZD, delegate za koordinacijsko konferenco in delegate za konferenco mladih delavcev na ravni občine.
V delovni skupnosti skupnih služb je bil zbor sklican dvakrat. Odziv mladine je bil slab. Prvega zbora se je udeležilo sedem mladincev, drugega pa deset. S pomočjo družbenopolitičnih organizacij v DSSS, ZK in sindikata bomo skušali rešiti problem mladinske organizacije .
BOŽA KOLENAC
še vedno mnogo problemov, o katerih smo govorili na letnih skupščinah in za odpravo katerih smo že sprejeli sklepe. Mislim na pomanjkanje dela v posameznih fazah proizvodnje, na neprimerne medsebojne odnose v posameznih TOZD ali DSSS, na ponekod slabe življenjske pogoje, nizke osebne dohodke itd.
Čas bi bilo spoznati, da je sindikalna organizacija tista, ki bi se morala spoprijeti z vsemi težavami, ki predstavljajo oviro delovnemu človeku. Nedelavne in hujskače, kot tudi brezbrižne za uspeh TOZD in delovne organizacije kot celote, pa bi morali odkriti in jih izločiti iz svoje sredine.
Osnovne organizacije sindikata imajo tudi nalogo spodbujati k delu službo družbenega knjigovodstva, da bi odkrili, kaj škoduje rezultatom dela hi zmanjšuje dohodek in ne nazadnje tudi osebni dohodek vsakega posameznika. Vse to ne bi smelo biti vseeno vsaj ljudem, ki delajo v sindikatu, najbolj množični politični organizaciji delavcev.
Na zadnji seji sindikalne konference smo se dokončno dogovorili tudi za enodnevni seminar, ki naj bi ga obiskali vsi člani izvršnih odborov sindikalnih organizacij iz TOZD in sindikalne konference, na čelu z vodstvom izvršnega odbora. Se-
llll!lll1!l!llll!!l!illlilllllll!il!l!ll!!lll1l!!l!lllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllilllll!lllllll!lllllllllllllllilll|]lll!l!IM
Od januarja do marca
 ..........
Rezultati poslovanja v prvi polovici letošnjega leta nam v celotnem podjetju in posameznih TOZD ne dajejo zadovoljstva. Če primerjamo uspeh poslovanja z gospodarskim načrtom za leto 1975, lahko ugotovimo naslednje:
PODATKI ZA CELOTNO PODJETJE
Celotni dohodek (realizacija) je bil dosežen z 20,1 odst. Ker bi morali ustvariti v prvem trimesečju 24,7 odst. plana, smo torej za 4,6 odstotka v zaostanku, to pa pomeni 15.288.000 din. Variabilni stroški, ki predstavljajo osnovni in pomožni material, so znašali 20,7 odst. plana, amortizacija pa je bila obračunana v znesku 3.614.000 dinarjev in znaša 18,4 odst. plana.
Dohodek, ki je rezultat vseh teh elementov, je bil ustvarjen z 19,2 odstotka in je za 5,8 odst. pod planom. Dohodek znaša
20.267.000 dinarjev. Osebni dohodki so se gibali po planu, in sicer 24,8 odstotka. Dobiček ali ostanek dohodka je dosežen z zneskom 1.748.000 dinarjev in je za 6,7 odst. manjši kot ga predvideva gospodarski načrt. Skoraj enaki ali podobni poslovni uspehi pa se kažejo tudi po posameznih TOZD.
TOZD KODRANKA
Celotni dohodek je za 4 odst. pod planom in je bil dosežen z 21 odstotki. Variabilni stroški so isti kot celotni dohodek, amortizacija je obračunana z 19 odstotki in za 6 odst. zaostaja za planom. Dohodek je dosežen z 19 odst. — znaša 2,973.000 dinarjev in je prav tako za 6 odst. nižji kot ga predvideva plan. Pogodbene in zakonske obveznosti so pod planom, osebni dohodki so doseženi s 26 odstotki, kar pomeni 1 odstotek več, kot je določeno s planom. Ostanek dohodka je dosežen le s 6 odstotki in je za
795.000 dinarjev manjši od planiranega.
TOZD PLETILNICA
Celotni dohodek je dosežen s 26 odstotki in je za 1 odst. nad planiranim. Variabilni stroški so 28 odst. ali 3 odst. nad planom, amortizacija je obračunana v znesku 956.000 dinarjev, kar znaša 18 odst. plana. Dohodek
je za 6 odst. nižji od predvidevanj, osebni dohodki pa so bili v skladu s planom in znašajo 25 odst. planiranih tovrstnih izdatkov za leto 1975. Tudi ostanek dohodka za 6 odst. zaostaja za planom in znaša le 263.000 dinarjev.
TOZD BARVARNA
Rezultati poslovanja v prvem trimesečju so slabši kot smo predvidevali, v primerjavi s planom pa je bilo doseženo naslednje: celotni dohodek 16 odst. ali 9 odst. pod planom. Variabilni stroški so doseženi le s 14 odst., amortizacija pa je obračunana v znesku 709.000 dinarjev, kar pomeni 21 odst. planiranih sredstev. Dohodek je nižji od planiranega in znaša
2.247.000 dinarjev, to pa pomeni samo 19 odst. plana. Osebni dohodki so znašali
1.418.000 dinarjev, to pa je 26 odst. plana. Dobiček je pokazal samo 6 odst. doseženega plana.
TOZD KONFEKCIJA METLIKA
Celotni dohodek je dosežen s 16 odst., variabilni stroški pa s 15 odst. v primerjavi s planom.
Večkrat je slišati kritike na račun TOZD pletilnica, češ da v pletilnici ni pravega odnosa do dela in da ni zaželene kvalitete, a tudi discipline ne. Lepo in prav, toda vsemu temu moramo dodati in obrazložiti težave, s katerimi se vsak dan srečujemo v pletilnici. Naj omenim le nekaj osnovnih problemov, o katerih je delavski svet TOZD pletilnica lani veliko razpravljal, sklepal in sprejel ukrepe. Toda kljub vsem razpravam nam nekateri sektorji niso pomagali pri reševanju stanja, kakršno je bilo. Posamezniki, ki bi morali odgovarjati za slabo kvaliteto, enostavno niso prišli na sestanek, ko smo o tem razpravljali. Ker se je stanje prepočasi izboljševalo, je vodstvo podjetja povabilo k sodelovanju strokovno komisijo iz Ljubljane, da razišče vzroke za slabo kvaliteto. Ugotovili so, da botruje slabi kvaliteti slaba kvaliteta preje, neurejeni in neklimatizi-rani proizvodni prostori, a tudi slabo izkoriščanje strojev.
Amortizacija je obračunana z 12 odst. (je za 13 odst. pod planom), dohodek pa znaša
5,255.000	dinarjev in pomeni 18 odstotkov doseženega plana. Za osebne dohodke je bilo izplačanih 3,650.000 dinarjev, to pa pomeni 23 odst. zastavljenega plana. Dobiček je za 19 odst. nižji od planiranega, dosežen je bil le s 6 odstotki.
TOZD KONFEKCIJA ČRNOMELJ
Celotni dohodek je dosežen z 18 odstotki, variabilni stroški pa s 16 odstotki. Amortizacija je obračunana v znesku
179.000 dinarjev, kar znaša 16 odst. plana. Dohodek je v primeri s planom za leto 1975 dosežen z 21 odstotki. Za osebne dohodke je bilo izplačanih
2.295.000 dinarjev, to pa znaša 25 odst. plana. Dobiček je tudi tu samo 6-odstoten v primeri s predvidevanji.
TOZD KONFEKCIJA MIRNA PEČ
Celotni dohodek je za 6 odst. manjši od planiranega, dosežen
Napačno bi bilo misliti, da kader v TOZD pletilnica ni zainteresiran za izboljšanje naštetih pomanjkljivosti. Resnica je nasprotna! Težave nam dela bombaž, ki je zelo nečist, ima veliko vozlov ter kratka vlakna, zato se pojavljajo luknje, povečajo se zastoji in poraba uten-zilij. Kontrolna služba je ugotovila naštete napake, a ker ni drugega bombaža, moramo uporabljati le tega. Težave se pojavljajo tudi pri poliamidni in poliestrni preji domače proizvodnje. Če je preja predolgo skladiščena, se zlepijo nitke in je v pletivu več pretrgov, poveča pa se tudi zastoj. Zgodi pa se tudi, da se pomešajo partije, debelejša in tanjša mesta, kar povzroči prečno progavost.
Da pa ne bi obravnaval samo slabe strani in da moje pisanje ne bi izzvenelo kot opravičevanje, moram povedati, da ob problemih ne stojimo križem rok. Da bi se stanje izboljšalo, smo uvedli nagrajevanje po iz-
je le z 19 odstotki. Variabilni stroški so nižji od celotnega dohodka in znašajo 18 odstotkov. Za amortizacijo je šlo 300.000 dinarjev ali 23 odst. planiranih sredstev, dohodek pa je dosežen z 20 odstotki in je za 1 odstotek višji od celotnega dohodka. Osebni dohodki so bili izplačani v znesku 1,527.000 dinarjev — 25 odst. plana. Ostanek dohodka je bil dosežen s 7 odstotki in je za 18 odst. slabši od načrtovanega.
TOZD KONFEKCIJA DOBOVA
Celotni dohodek je bil dosežen s 16 odst. in je za 9 odst. nižji kot predvideva plan. Variabilni stroški so nižji od celotnega dohodka in so doseženi s 14 odstotki. Amortizacija je obračunana z 20 odstotki, dohodek je dosežen z 18 odstotki in znaša 1,924.000 dinarjev. Za osebne dohodke je bilo porabljenih 1,418.000 dinarjev ali 23 odst. predvidenih sredstev po planu, dobiček pa je dosežen s 6 odstotki.
JURE OFAK
menah, ki pa ga bomo morali še izpopolniti, tako da bo zajeta še kvaliteta pletiva in poraba uten-zilij. Uspeh, ki se kaže v izboljšani kvaliteti in povečani proizvodnji, torej ni izostal.
V začetku leta smo dobili več novih strojev, s katerimi bomo popestrili proizvodnjo z novimi artikli, izboljšali kvaliteto kljub temu, da nismo nanovo zaposlili nikogar. Nekatere stare transfer stroje, ki so dotrajali in so skorajda samo v napoto, bomo morali čimprej zamenjati z novimi, sodobnimi.
S podobnimi problemi smo se srečevali tudi v preteklosti. Toda zdaj, ko smo organizirani v TOZD in ko se ugotavlja rezultat poslovanja za posamezne TOZD, smo zares zainteresirani za večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo. Naš kruh nam režejo tudi skupne službe, zato nam ni vseeno, kakšne poslovne odločitve sprejemajo. Vse se pozna na naših žepih.
JOŽE ŠTRUCEU
Ne držimo križem rok
Skrbi za čisto okolje bi morali posvečati še več pozornosti. Po mestu je videti veliko odpadkov, vrženih mimo koša. Pred kratkim ustanovljeno hortikulturno društvo v Metliki je razpisalo nagrade za najlepše urejeno okolico hiše. Potrudimo se, da bomo živeli v lepem, zdravem okolju! (Foto: Riznič)
Bili smo v tovarni
Pri ogledu vaše tovarne smo bili zelo zadovoljni. Veliko smo videli in spoznali, kje in kako delajo naši starši. Uvideli smo, da denar, ki ga prinesejo domov, ni lahko zaslužiti. Laže bomo razumeli, zakaj prihajata mamica in očka domov utrujena.
Hvaležni smo vam, ker ste nam dovolili ogled naše tovarne.
Učenci 3. a razreda OŠ Metlika
Pokal
SR
Slovenije
Naše moštvo tudi letos nastopa v pokalnem tekmovanju. Premagalo je že moštvo RADOMLJA s 75:101. Naslednji nasprotnik je dru-goligaš Slovan. V primeru zmage bodo prišli k nam igralci Ježice.
STEVICA MEDEK
Ob dnevu borca
22. junija 1941, na dan napada fašistične Nemčije na Sovjetsko zvezo, je centralni komite KPJ objavil jugoslovanskim narodom, naj se pripravijo na vstajo oziroma na osvobodilni boj proti nemškim okupatorjem in drugim sovražnikom, da bi s tem tudi olajšali boj sovjetskega ljudstva. Centralni komite KPJ je nato takoj začel s pripravami na začetek boja.
27. junija so ustanovili glavni štab narodnoosvobodilnih partizanskih odredov s poveljnikom tovarišem Titom. Del članov CK KPJ je potem odšel na teren za vodstvo osvobodilnega boja v posamezne pokrajine.
4.	julija 1941 je bil sestanek politbiroja C’K KPJ, na katerem so se odločili za začetek vstaje in da se v vsej državi osnujejo partizanski odredi kot prve oblike oboroženih sil narodov Jugoslavije proti okupatorju.
Tako se je julija 1941 po vsej Jugoslaviji (razen v Makedoniji) začel osvobodilni boj.
Poglejmo, kako so potekale vstaje po posameznih republikah:
- V Srbiji je bil dan vstaje 7. julija 1941. Tega dne je namreč v vasi Bela Crkva enota partizanov napadla žandarmerijo.
- V Črni gori je 13. julija 1941 prišlo v nekaj krajih do prvih bojev proti italijanskim okupatorjem.
V Sloveniji je 22. julija 1941 partizanski odred napadel nemške vojake v Kamniku.
Na Hrvaškem so 27. julija 1941 liški partizani napadli ustaše v kraju Srb.
- V Bosni in Hercegovini so prav tako 27. julija partizani Bosenske krajine napadli ustaše v Drvarju in še v nekaterih drugih krajih.
— V Makedoniji pa se je vstaja razvijala pod posebnimi pogoji. Makedonijo so zasedli Bolgari, poznal pa se je tudi močan vpliv bolgarske komunistične partije, ki je hotela makedonski vsiliti svojo politiko. Vseeno pa je CK ZKJ zahteval oboroženo vstajo tudi v Makedoniji. Tako je bil 11. oktobra 1941 izvršen prvi partizanski napad na bolgarsko policijsko postajo v Prilepu.
Prvi boji so prinesli velike uspehe. Kasneje je bil tudi pomen narodnoosvobodilnih odborov zelo velik. Narodnoosvobodilna borba je bila v Jugoslaviji hkrati ljudska revolucija. Ljudske množice se niso borile samo za osvoboditev izpod okupatorjevega jarma, temveč tudi za novo družbeno ureditev, v kateri naj ne bi bilo več izkoriščanja človeka po človeku.
MILAN BRAČ1KA
Praznovanje 30 - letnice svobode
Trideset let je minilo, odkar smo pregnali sovražnika ter postali svobodni. Da bi obudili spomine na težke čase, je bila desetega maja v Ljubljani proslava, posvečena tej tridesetletnici.
Ob peti uri zjutraj nas je čakal na železniški postaji poseben vlak, da nas odpelje v Ljubljano. Med potjo smo se ustavili le v Brežicah in Trbovljah. Ob sedmi uri smo bili že v Ljubljani. Šli smo v kino Komuna ter si tam ogledali reportažo o tovarišu Titu: njegovo delo med
NOB in njegovo življenje danes. Po končani predstavi smo odšli v muzej, kjer smo si ogledali slike in predmete iz NOB. Ob enajsti uri smo prisostvovali proslavi na Trgu revolucije. Govoril je Sergej Kraigher, ki je opisal pot tridesetih let. Nato so odkrili spomenik revolucije. Vse to je spremljal kulturni program. Po končani proslavi smo šli na kosilo, potem pa nazaj v Dobovo.
Želimo živeti v miru in pod vodstvom tovariša Tita.
MILKA ANTONČIČ
( \ Sklepi odbora za splošne
zadeve in informiranje
— Osnovni organizaciji ZB NOB Rogaška Slatina se za srečolov odobrijo naši izdelki v vrednosti 300 dinarjev;
— za izgradnjo vodovoda na Radoviči se odobri prispevek v obliki reklamnega oglasa v vrednosti 5.000 dinarjev;
— združenju zveze borcev Suhor se za srečolov ob razvitju prapora krajevne orga-
nizacije nudijo naši izdelki v vrednosti 500 dinarjev;
- odboru Rdečega križa Beti se odobri materialna pomoč v vrednosti 1.400 dinarjev;
—	dijaškemu	domu
Črnomelj se odobrijo sintetični trakovi in odpadki diolen loft v skupni vrednosti 200 dinarjev.
Metličani, z njimi vred pa tudi zaposleni iz BETI, so pred kratkim spet izglasovali samoprispevek v korist javnih del. Zbranih bo 7,500.000 dinarjev, toda petina teh sredstev bo ostala za potrebe krajevnih skupnosti. (Foto: J. Pezelj)
Tekmovanje ekip prve pomoči
Taka je
v
mojih
očeh
Drugo leto hodim v Poklicno šolo in sem večkrat premišljeval o delovanju naše šole, o učencih in učiteljih. Mnogokrat se v šoli pogovarjamo o učiteljih, njihovem ocenjevanju in lahko povem, da dobi tovarišica Nenadiče-va največ komplimentov.
Tovarišica Nenadičeva se razlikuje od drugih ljudi po tem, da o vsaki stvari vsaj nekaj ve. Ko pridem v šolo, takoj vem, če je tovarišica Nenadičeva v šoli ali ne. Kadar je v šoli, je vse mirno, če pa je ni, sta hodnik in garderoba polni učenk in učencev, ki razgrajajo in jih ni moči potišati. Tovarišici Ne-nadičevi se zmeraj nekam mudi, zmeraj misli na nekaj novega, boljšega, na bodočnost in nam skuša to vse povedati. Seznaniti nas želi s prav vsem. Dela v šoli, v podjetju, doma in kdo ve še kje.
Zelo rada pomaga učencem in jih skuša vzgojiti v prave in poštene ljudi, želi jih izobraziti in jim tako omogočiti lepšo in boljšo prihodnost. Vsi smo ji enaki: enako nas spoštuje, enako z nami postopa, le redkokdaj pa nas pohvali. Ocenjuje pošteno in malokdaj se zgodi komu krivica. Pri ocenjevanju upošteva zmožnosti učenca, njegove življenjske pogoje ter njegovo splošno znanje o predmetu. Ko napiše učitelj v redovalnico oceno, ne sme misliti samo na odgovor v uri vpraševanja, temveč mora upoštevati splošno znanje učenca, odnos do predmeta, marljivost in tako dalje.
Naši tovarišici zamerim le to, da včasih okrega tudi tiste, ki niso nič krivi in jih spravlja v mučen položaj. Do mnogih „zabušantov“ pa je včasih preblaga.
KEZELE
V nedeljo, 18. maja, je bilo tekmovanje ekip prve pomoči. Sodelovalo je pet ekip, med katerimi tudi dve iz Beti. Uvrstili sta se na drugo in tretje mesto, kar je lep uspeh. V ekipi, ki je dosegla drugo mesto, so sodelovali: Rudi Hrastar, Jožica Sim-
čič, Marija Črnugelj, Katica Žibert, Biserka Župan, Anica Hočevar in Minka Črnič.
V ekipi s tretjim mestom so bili: Liljana Živkovič, Zlata Stojnič, Martina Jakofčič, Martina Matkovič, Nada Jaklič.
Nada Jankovič in Djurdja Drku-
šič.
Ekipam gre vsa pohvala, za nagrado pa jim je odbor za informacije odobril 1400 dinarjev. Za to se jim zahvaljujemo.
VILMA SLOBODNIK
rnuihn.-** » •
Če bo držal star pregovor, da Medard napoveduje vreme, potem bo ves junij deževen. Kopališče na Kolpi v Metliki je še kar zapuščeno, medtem ko so se prejšnja leta ob tem času ljudje že kopali. Dež pa bi predvsem škodil poljem in vinogradom.
Mi začenjamo pri A
V prihodnosti bo na plačni listi razčlenjeno, kam in koliko odstotkov od kosmatega in čistega dohodka delavca gre denar. Tako bo vsakdo točno vedel, koliko vsak mesec prispeva za zdravstvo, koliko za šport, koliko za kulturo in tako naprej. To bo vsak lahko pomnožil z dvanajst (število mesecev), pa bo dobil jasen podatek o svojem letnem prispevku za samoupravne interesne skupnosti. Potem se bo delovni človek lahko zamislil in ugotavljal, kaj dobi in česa ne dobi za svoj denar.
Pri kulturi in športu bo delavec najhitreje opazil, da
daje denar, zanj pa malo dobi. Zadeva je tako enostavna, da prav zaradi tega postaja zapletena. S prispevki se zbere namreč tako malo denarja, da ta zadošča res le za najnujnejše stvari: za poslovanje, za prispevke, za dogovorjene samoupravne sporazume. Za kaj več ni sredstev.
Tako bodo gostovanja poklicnih gledališč bolj redka, amaterizem bo še naprej mrtvak, redki aktivni športniki pa bodo lahko še naprej dajali izjave za tisk, da ni telovadnice, da ni igrišč in ne kadra. Govori se, da bi organizirali mladinsko delovno
brigado, ki bi gradila športna igrišča. Zamisel zasluži javno pohvalo! Pahnjeni smo v tak del Slovenije, ki je v preteklosti zanemarjal ti dve področji, zato smo v primerjavi z drugimi občinami ob nastanku samoupravnih interesnih skupnosti startali z dokaj revno kulturno in športno dediščino.
Druge samoupravne interesne skupnosti lahko porabijo zbrana sredstva za aktivno življenje, ker imajo osnovo zagotovljeno, mi pa bomo morali začeti od začetka. S krampom in lopato. Kulturno in športno abecedo bomo morali začeti z A,
druge občine v Sloveniji pa so morda že pri črki M ali pa še dlje. Sprijazniti se moramo s tem, vendar ne v smislu obupavanja, temveč v iskanju izhoda iz zagate. Ne v smislu kreganja pri delitvi skromnih sredstev, ampak v pogledu najpametnejše porabe teh sredstev.
Čas bi že bil. da bi se vsi zavedali resnice: denar ne prileti z neba, ustvarjamo ga delavci z vsakodnevnim težaškim delom. Po delu pa bi navsezadnje radi videli kaj lepega, zavili v knjižnico, v spodobno kino dvorano ali na teniško igrišče.
TONI GAŠPERIČ
V tej številki je nekaj novosti. Ne morda toliko vsebinske narave, kot v „menja-vi“ avtorjev. Na sestanku uredništva smo „določili“ ljudi, ki so „niorali“ napisati nekaj o problemih svoje sredine. Moram reči, da dobro in do datuma natančno. Edino, kar me moti je to, da niso nastali pričujoči prispevki sami od sebe. V bodoče naj bi tako bilo.
Več sodelovanja
Še nekaj je, kar pogrešam. Tovarniška glasila naj bi prinašala tudi zadeve širšega, občinskega pomena. Tu pa je potrebno širše sodelovanje. Prav bi bilo, če bi se občinska skupščina in družbenopolitične organizacije posluževale našega lista. Žalostna je namreč resnična ugotovitev, da o referendumu za samoprispevek ni bilo napisanega v našem glasilu
Kako poslujemo?
nič, vemo pa, da prejema list vsak delavec brezplačno in da ljudje bero Vezilo od prve do zadnje strani.
V občini se dogaja marsikaj zanimivega, kar bi delavci Beti radi zvedeli. Če bodo dobro obveščeni, bodo tudi njihove odločitve pravilnejše in lažje. V prihodnje pričakujemo torej več sodelovanja tako od neposrednih proizvajalcev kot od občinskih vodstev.
Urednik
Zadnje čase je opaziti povečano dejavnost komercialnega in tehničnega sektorja. Potrebnih je veliko naporov, da bi uresničili zastavljeni cilj: gospodarski načrt. Tri milijarde dinarjev, ki jih moramo ustvariti vsak mesec, ni tako lahko. Če bi rekel, da je padla kupna moč, da so trgovine zametane s tekstilom, bi poprečen delavec trdil, da so to prazni izgovori. Dejstvo pa ostane, da cene raznemu blagu rastejo poprečno za 25 odstotkov na leto, medtem ko so naše prodajne cene enake lanskoletnim. Konkurenca nudi izdelke po nižjih cenah in kljub temu uspešno posluje. To pomeni, da imamo mi notranje rezerve in da lahko prebrodimo trenutne težave, saj je bil naš kolektiv tudi v preteklosti zmožen prebroditi še večje ovire.
Aktivnosti podjetja delimo na zunanje in notranje. Laže je prilagajati notranje razmere zunanjim kot pa obratno. Zunanje poslovanje je komercialno finančno, notranje pa tehnološko - kadrovsko in organizacijsko. Vsi naši notranji napori morajo biti usmerjeni v boljšo kvaliteto in pravočasno dobavo naročil. Če dosežemo to dvoje, je odveč bojazen, da ne bi dosegli dobrih rezultatov v poslovanju.
Ta dva cilja si je zastavilo tudi vodstvo podjetja in že opažamo rahle premike. Ker pa je celotno delo odvisno o ' tisoč lju-
di, ne pa od ožjega vodstva, sta potrebna razumevanje in polna podpora vseh vodstvenih kadrov, posebno pa preddelavcev v neposredni proizvodnji.
Potrebni so bili naslednji ukrepi:
- Glede kvalitete je izmerjeno sedanje stanje v zadnjih treh mesecih in so izdane konkretne naloge odgovornim osebam, ki imajo naj večji vpliv na izboljšanje kvalitete.
— Kar zadeva pravočasno
proizvodnjo, je nova kolekcija za pomlad-poletje že pred zaključkom.
— Povečali smo neposredne stike z vsemi pomembnejšimi kupci.
Kolegij je sklenil, da sc režija ne sme povečati.
— Poostrena je kontrola glede prihodov na delo, odhodov ter discipline na vseh delovnih mestih.
NIKOLA PODREBARAC
Ob dnevu prosvetnih delavcev Bele krajine je po delovnem dopol dnevu sledil družabni del srečanja v menzi tovarne BETI.
»Obm. TuaiNfl
n.inK
M. IME
MR CESTI 3t VEUk
SVEDSU
AVTO
Knjižna zbirka Prešernove družbe
V letu 1975 bo Prešernova družba izdala naslednje knjige:
1. PREŠERNOV KOLEDAR 1976, ki bo predvsem posvečen vsakovrstnim razpravam iz problematike našega domačega življenja in svetovne politike. Seveda pa tudi ne bo manjkalo v njem leposlovja; bo tudi bogato okrašen s slikami.
2. Beno Zupančič: PLAT ZVONA, roman - V tem romanu opisuje avtor rast mladega človeka tik pred drugo svetovno vojno v krajih dveh svetov: Hrvaške in Slovenije, kraje ob Sotli, kar daje tudi posebno draž knjigi.
3. Milena Mohorič: HIŠA UMIRAJOČIH, roman - Zgodba romana je dovolj živahna in polna dogajanja. Prikazuje okoliščine konec preteklega stoletja
na vzhodnem Štajerskem, s primesjo	takratnih	političnih
bojev med rodoljubi in nemškutarji. Bralci bodo našli v romanu dovolj zanimivega, vsekakor pa neponarejen umetniški svet.
4. Fran Milčinski: PTIČKI BREZ GNEZDA, mladinska povest — Mnogo ljudi si želi poleg drugega tudi domačo literaturo. Prav zato, da bi ustregli predvsem mladini, ki ima to klasično povest v šolah za obvezno čtivo, se ie Prešernova družba odločila, da jo da v program letne knjižne zbirke. Povest je napisana živo, predvsem pa vzgojno.
5. Higiena in kozmetika, priročnik — Priročnik bo dobrodošel v vsaki hiši. Živeti zdravo, urejeno in lepo je cilj vsakega
posameznika in družbe, kar pa ni lahko, saj človeka in njegovo okolje okrožajo nove nevarnosti, ki se porajajo v novem načinu življenja. Napotki v priročniku nam bodo koristili vsak dan. Knjiga je smoterno nadaljevanje priročnika „Rastline in naše zdravje".
Zbirko Prešernove družbe bodo naročniki prejeli v novembru 1975. Cena broširanih knjig bo 70 din, v platno vezanih pa 100 din.
Naročniki, ki bodo imeli plačano naročnino do 30. 6'. 1975, bodo dobili še knjigo Miška Kranjca „Povest o dobrih ljudeh".
POVERJENIK PREŠERNOVE DRUŽBE: MARICA LOZAR
^ Vsaka smrt je pretresljiva,^ Vsaka.
Ko poseže po mladem življenju, pa je še teže. Umrl je Drago Martič. Velikokrat je vrtel telefon v naši centrali. Pred dnevi smo ga pokopali. Mladega, z neizpolnjenimi željami, s svojimi skrivnostmi in težavami. Z vsem. Nikoli ne bo več slišal brnenja telefonske slušalke. Zanj je
V SLOVO
končana igra tega sveta. Mi jo igramo, nadaljujemo. Do trenutka, ko se pojavi konec. Neizprosen in krut.
Dolžnost mrtvih je, da so pošteno živeli. Drago je izpolnil to nalogo. Dolžnost živih je, da ohranimo pokojnike v lepem spominu. S pozabo ponovno umira človek.
Vedno imamo težave pri iskanju mlajših deklet za manekenke. Večkrat bi lahko pripravljali modne revije, če bi hotela naša dekleta sodelovati. (Foto: P. Riznič)
Beti premagala Ježico
BETI : JEŽICA
90:65 (42:28)
BETI: Vergot A. 4, Kreme-sec 2, Jankovič 4, Vergot Ž. 7, Lalič 24, Švinger 10, Jezerinac 4, Medek 33, Gršič 2.
JEŽICA: Bucaj 10, Komat 5, Vujičič 12, Todorovič 2, Resman 9, Jakopič 4, Rožič 25, Klep 2.
27. maja 1975 so se sestali člani upravnega odbora industrijskega gasilskega društva beti Metlika, da bi delo v gasilski organizaciji bolj zaživelo. Sklenili so naslednje:
ZAHVALA
Ob smrti očeta Janka Hudorovca se zahvaljujem sodelavcem iz TOZD konfekcija ter sindikatu za podarjeni venec, cvetje in izraze sožalja.
OLGA HUDOROVAC
Po nervoznem začetku so domačini kmalu uredili svoje vrste in vodili ves čas. Trener Bassin je dal priložnost tudi mlajšim igralcem, od katerih so bili boljši Jankovič, Gršič in visoki Kremesec.
Sodila sla Kavčič in Kolen-do.
zaradi izredne nevarnosti nastanka požara v naši delovni organizaciji moramo imeti v vsaki izmeni vsaj eno udarno desetino, ki bo sposobna v vsakem trenutku stopiti v akcijo. Če hočemo imeti take desetine, moramo vaditi. Gasilci so dali predlog, mi pa smo sprejeli sklep, da bodo gasilske vaje vsako prvo prosto soboto v mesecu. Ta mesec bo izjemoma prva vaja v soboto, 21.6. 1975 ob 6. uri. Vaja je za vse gasilce obvezna. Pozivamo tudi druge člane in članice kolektiva, ki želijo stopiti v naše vrste, da pridejo na vajo. Vsi udeleženci bodo dobili nadomestilo za izgubljeni čas.
ZAHVALA
Ob smrti svojega sina Draga Martiča se zahvaljujem Sindikalni organizaciji za podarjeni venec, sodelavcem pa za pomoč v teh težkih trenutkih. Z dejanji ste pokazali, da ste cenili mojega sina. Hvala vsem, ki so ga imeli radi!
KATARINA MARTIČ
KRONIKA
METLIKA — prišli v podjetje: Branko Draksler in Dalibor Hrste. Odšli so: Anton Starešinič, Pavle Riznič, Vesna Bogovič, Marica Vukšinič, Ivan Kure in Drago Martič, kije umrl.
LJUBLJANA -- zaposlila se je Marija Capuder.
ČRNOMELJ — odšli so: Marjana Kure, Ana Majerle, Ivan Jankovič in Milena Fir.
MIRNA PEČ — prišli sta: Alojzija Muhič in Emilija Bukovec.
Zahvala
Ob boleči izgubi očeta Jožeta Vardijana se najlepše zahvaljujem sodelavcem za izrečeno sožalje, Sindikalni organizaciji pa za podarjeni venec. Hvala vsem, ki so pospremili mojega očeta na zadnji poti!
CIRILA VARDIJAN
BETI : NOVOTEKS 85:66 (44:28)
BETI: Vergot A 4, Gršič, Jankovič 2, Vergot Ž., Sajovic 2, Kremesec 4, Švinger 11, Jezerinac 20, Medek 31. Kljajič 11.
V našem načrtu delaje tudi premestitev orodjarne. Imenovali smo komisijo, ki bo proučila možnost, kje naj bi bilo novo orodišče. Če bi morali graditi nov prostor, bi to reševali skupno z enotami civilne zaščite in Rdečega križa, ki doslej še nimajo svojih prostorov. Upamo, da bomo v prihodnji številki že lahko poročali o uspešnem delu komisije.
Devet naših članic in članov si je ogledalo konec maja v Kranju sejem gasilske opreme in orodja. Ogledali so si tudi vajo gašenja velikih požarov. Vsi so bili nad ekskurzijo navdušeni in si jih še žele.
MILAN KREMESEC
NOVOTEKS: Bajt 6, Cukut 8, Kovačevič Ž. 4, Ivančič 21, Pirc 4, Besednjak 2, Platan 2.
Metličani so zasluženo zmagali. V zadnjih minutah tekme je lahko trener poslal na igrišče vse preostale igralce. Dobro sta sodila Burja in Ivanuš iz Ljubljane .
OLIMPIJA : BETI 101:87 (53:34)
V prijateljski tekmi med zveznim ligašem in članom 1. A lige Beti so videli mnogoštevilni gledalci hitro in živo tekmo. Pri Olimpiji so bili najboljši Nuha-novič 17, Subotič 22 in Križnar 14, pri Beti pa Švinger 15, Vergot A. 13 in Medek 31.
KOVINOTEHNA : BETI 77:76 (35:38)
Kovinotehna: Erjavec 8, Sagadin Z. 2, Videc 6, Subotič 3, Jošt 8, Sagadin T. 34, Jug 2, Kralj 10.
BETI: Vergot A., Vergot Ž. 4, Gršič, Lalič 14, Kremesec, Švinger 11, Jezerinac 10, Medek 37, Kljajič.
Za Metličane skorajda dobljena tekma. Celjani so povedli s 7:0, a so Metličani kmalu prevzeli igro v svoje roke in vodili ves čas. Sodnika sta dosodila nekaj grobih napak, tehnično napako pa Kljajiču in trenerju Bassinu.
TRIGLAV : BETI 99:91 (42:48)
TRIGLAV: Košir 18, Mavrič 10, Torkar 8, Zupan 4, Kalan 19, Skubic 7, Klavora 2, Lipo-vac 20, Fartek 11.
BETI: Vergo A. 4, Gršič, Vergot Ž. 6, Sajovic 1, Lalič 15, Švinger 8, Jezerinac 23, Medek 26, Kljajič 6.
Že od začetka so Metličani pokazali favoriziranim domačinom iz Kranja, da ne bodo dobili dveh točk kar tako. Borbeni gostje so vodili ves prvi polčas. Pred približno tri sto gledalci sta sodila Burja in Segina iz Ljubljane.
Ureja uredniški odbor: Slo-bodanka Videtič, Stevica Medek, Dragica Nenadič, Milan Travnikar, Milan Bračika, Marjan Pavlovič, Ivan Brodarič in Ivan Biščan. Glavni in odgovorni urednik: Toni Gašperič, tehnična urednica: Ria Bačar. Izdaja Belokranjska trikotažna industrija Metlika. VEZI LO izhaja enkrat na mesec v 1700 izvodih. Stavek, filmi in prelom Dolenjski list, tiska KNJIGOTISK Novo mesto.
Vsak mesec gasilske vaje