MARJAN MUŠIČ OBNOVA KALANOVEGA DOMA NA BUKOVICl (Poseben primer regeneracije našega ljudskega stavbarstva) Med enomesečnim proučevainim delom v vizualnem pros.toru Selške doline, ki mu je bil dodeljen glavni poudarek na valorizaciji pokrajinskih, naselbinskih in arhitekturnih značilnosti, izvršil pa ga je ob stroko%Tiem sodelovanju in podpjori urbanističnega inštituta SRS seminar za razvoj arhitekture na FAGG univerze v Ljubljani, je med drugim vzbudil pozor nost Kalanov dom na Bukovici. Že ob prvem ogledu je bilo mogoče ugotoviti, da je takšen, kakršen je da.nesi, produkt postopne rasti in da se njegovo najstarejše stavbno jedro vključuje v srednjeveško naselbinsko in arhitek turno območje, ki sovpada v okvir kolonizacije Selške doline z nastankom prvih kmetij in hkrati z oblikovanjem najstarejšega naselbinskega jedra sedanje Bukovice. Izredno s|K>menišiko. vrednost dofK>lnjuje vpogled v razvojni proces, ki ga je doživljal Kalanov dom v teku svoje preobrazbe \ raznih stavbnih periodah od visokega srednjega veka do danes. Posa mezne stopnje preobrazbe so sledile po eni strani spremenjenim, zahtev nejšim življenjskim potrebam, po drugi pa so jih pK>vzročili tudi razni zunanji vzroki, kakor korektura ceste in potres leta 1895. Po temeljiti proučitvi v letošnji fH>mladi (spremljale so jo skrbne me ritve in analize) je bilo mogoče ugotoviti sedem razvojnih period, od katerih so prve tri bolj ali manj domnevne, ostale štiri JML razen nebistvenih podrobnosti vendarle v glavnem zelo verodostojne. Po vsem sodeč izgleda, da je bil prvotni dom zasnovan kot steguj eni dom z glavno osjo pravokotno na cesto. Na čelu, ob cesti je bila zidana kašča; ohranila se je z nebistvenimi Sfdremembami kot najstarejši stavbni člen v sestavu današnjega doma. V njenem podaljšku so bili nanizani ostali prostori, postavljeni pa so bili bržčas v leseni gradnji. Kmalu zatem je bila v zahodni smeri, torej vzpo redno s cesto, dodana črna kuhinja in morda istočasno tudi pravokoten dozidek k nji, ki je imel preobokano nadstropje. Prvotni obseg črne kuhinje je bil manjši od sedanje, kar je dobro opazno v ohranjenih sledovih. Pred kuhinjo je bila najbrž pokrita lopa. ki je varovala vhoda v kuhinjo in kaščo. obenem pa je služila za delovni prostor in Oibčasno shrambo. S to razvojno periodo je bila že nakazana preusmeritev doma vzporedno k cesti. Toliko bolj pa še z naislednjo. tretjo, ko se je nova preusmeritev tudi pro storsko oblikovno okrepila. V nji je bil tudi že zametek »hiše«, ki je v naslednjih dveh periodah, v četrti in i>eti, prevzela tendence rasii nase. Z njo vred pa se je po funkcionalni logiki prostorske diferenciacije večala tudi veža. Nepotreben je postal prvotni, h kašči prislonjen krak. Z njegovo odstranitvijo v šesti periodi se je dotedanji dom v kolenu dokončno pre oblikoval v stegnjeni dom, vzporedno k cesti. Značilnosti njegove postopne 9 Loški razgledi 129 rasti je obranilo v svoji stopnjasti členitvi le severno, cestno pročelje, med tem ko je južno, dvoriščno pročelje zadobilo enotno, oblikovno umirjenejšo podobo, ki je značilna za poznobaročna stremljenja: pa tudi streha je z vodoravnim slemenom in kapom enotno prekrila dom in mu dala podobo razložene gmote. V iej razvojni periodi je imel dom sedem oglov, spomin nanj se je ohranil v ustnem izročilu do danes. Dokončno, današnjo podobo Pogled na najstarejše naselbinsko jedi« Bukovice s Kalanovo domaCijo y sredini je dobil dom po odstranitvi severnega rizalita; odstranitev sta povzročila bržčas potres leta 1895 in korektura ceste. Glede stilne usmeritve je treba poudariti, da je pozni barok sicer na videzno enotno preoblikoval zunanjščdno pa tudi notranj.ščino doma, ni pa mogel povsem zastreti prostorskih, konstruktivnih in oblikovnih značilnosti starejših stavbnih period. V obsegu najstarejšega stavbnega jedra, v kašči in črni kuhinji, so ostala neprizadeta prvotna gotska kamnita okenca pra vokotne oblike s posnetimi robovi, kakršna zelo pogosto srečujemo pri nas. Proučitev razvojnega kompleksa pa je tudi omogočila rekonstrukcijo prvotnega srednjeveškega doma. Zanj je bila značilna adicija poedinih funkcionalno in oblikovno samostojnih stavbnih členov, dveh stolpno učin- kujočih stavb, med njima pa je bil pritlični zvezni člen s črno kuhinjo. Dodati je še treba, da je bila grupacija teh členov plastično razgibana. 130 vendar tega ni zahteval talni relief, marveč pretežno varnostni ozir, da je bilo namreč mogoče iz izmaknjenih oglov nadzirati dogajanje na tovorni poti in se tudi laže obraniti v sili. Nedvomno je bil dvor tudi na zahodni in južni strani zavarovan z zidom, na vzhodni pa ga je že omejeval krak, ki je bil kasneje odstranjen. Lahko si predstavljamo Selško dolino v srednjem^ veku, ki se v bistvenih potezah ni dosti spremenila vse do baroka: naselitev je bila osredotočena na poedina jedra ob prometni smeri. Prvotno nasel binsko jedro Bukovice sestavlja sedem kmetij, ki so razpostavljene vzdolž '., , Kalanov dom na Bukovici z zahodne strani ježe iznad poti, na robu plodnih tal, ki se razgrinjajo ob Sori. To jedro je tudi danes dobro razpoznavno, pri Kalanovem domu pa je ohranjen celo primer kontinuitete taistega rodu do danes. Zato je po eni strani razum ljiva pozornost, ki je dodeljena v splošni preobrazbi naše pokrajine najsta rejšim naselbinskim jedrom, ki so tudi estetsko nadvse dragoceni in vzpod budni, po drugi strani pa je to dokaz več, da ne smemo kulturne pokrajine ocenjevati statično, marveč se moramo zavedati, da se je spreminjala in da je dobivala v družbeno razvojnih premikih tudi določen oblikovno stilni izraz. Čeprav je v tem sestavku dodeljen poglavitni poudarek obnovi oziroma regeneraciji Kalanovega doma, vendar bi ne mogli tega problema reševati pravilno, če se ne bi poglobili tudi v njegovo stavbno zgodovinski razvoj. Brez tega je namreč nemogoče čim objektivneje vrednotiti (valorizirati), a brez predhodno izvršene temeljite valorizacije je tudi nemogoče pristopiti k obnovi oziroma regeneraciji slehernega spomeniško dragocenega objekta 131 oziroma naselbinskega kompleksa. Na tem mestn podani kratki oris je povzet po razpravi o stavbno zgodovinskem razvoju Kalanovega doma, ki je izšla v Orlovi številki Slovenskega narodopisja: zahtevnejšemu bralcu je na ta Jiačin omogočen temeljit \pogletl \' celotno prouoevalno gradivo in v zaključke, ki jih vsebuje ta razpra%a. Ko smo se seznanili s stavbnim razvojem in z nekaterimi značilnostmi Kalanovega doma, nas predvsem zanima današnje stanje pomanjkljivosti jn ncprilik, v katerih živii Kalanov rod. Marsikatera od njih pa ni omejena le na ta dom. marveč je kar splošna za sleherni kmečki dom tu in tudi sobiti za prostorno, zračno spalnico. 4. Prav gotovo je bilo nekoč stranišče zunaj hiše, kar je samo po sebi umevno in pravzaprav tudi v danih razmerah utemeljeno; danes je takšno stranišče nevzdržno. Treba ga je tesneje vključiti v hišni sestav z vsemi komunalno tehničnimi in higienskimi dopolnili. V regeneriranem Kalanovem 132 domu so sanitarije našle mesto v novem prizidku. Dokler ne bo v vasi vodovoda, bo pač treba v podstrešju namestiti rezervoar, \ studenec ob hiši pa črpalko z elektromotorjem. Za odpadne vode in fekalije pa bo treba izkopati septično jamo s pretokom. V kmečkih domovih navadno ni težjih problemov glede prostorov za shranjevanje pridelkov idr., vendar so cesto ti prostori zaradi vlage manj uporabni. Vlažni zidovi in prostori pa so nasploh kaj pogosten pojav v Na levi se\ crozahodni ogel Kalanovega doma z oknom, ki je oblikovano temperamentno in s pristnim arhitektonskim občutkom; na desni nepravilno obnovljeni sosednji dom. Tu se je obnova v napačni usmeritvi osredotočila na zamenjavo prvotnih oken s trodelnimi in na novi, neprodušni in strukturno mrtvi omet. Vlaga v zidovih in prostorih na ta način ni odstranjena, uničene pa so najdragocenejše arhitekturne vrednote. Asanacija je prav gotovo utemeljena, toda biti mora dobro premilljena vaseh; tudi v Selški dolini, kjer zaradi posebnih razmer glede podnebja, taJ in gradiva, ni stavbe, ki bi ne trpela zaradi vlage. Ljudje si pomagajo, kakor vedo in znajo, vendar neučinkovito: povečujejo okna, zglajujejo pročelja in jih ometavajo na debelo z umetno prirejenimi ometi, a vlaga se širi v zidovih in prostori niso nič manj zatohli. Posledica teh dragih ukrepov se kaže v osiromašen ju dotlej lepih zgradb. Zato je bil s posebno pozornostjo izdelan predlog za asanacijo vlažnih prostorov in konstrukcij, ki temelji v drenažnem sistemu in zračnem strujanju ob zidovih in skoznje. Horizontalne komunikacije le malokdaj povzročajo preglavice, tem bolj pa vertikalne, tj. stopnice, ki posredujejo zvezo mevsem dobesedno, ker manjka posebno pri anonimni arhitekturi za njo potrebna dokumentacija. Rizalit Kalanovega doma je dokumentiran le po ustnem izročilu, v franciscejskem katastru in, v sledovih preostalih konstrukcij (pete obokov v 1. nadstropju, ležišča tramovnega stropa nad pritličjem, razpoke v zidu idr.). Na tej osnovi ga je bilo mogoče zanesljivo obnoviti po razsežnosti, povsem pa manjka dokumentacija glede oblikovnih elementov, ki se prvenstveno nanašajo na okna in poslikano pročelje. Danes vemo, da je takšne oblikovne elemente treba zasnovati sodobno in v izrazu nevtralno, a glede ritma in proporcij- skega modula skladno s celoto. Posebno pažnjo je treba dodeliti obnovi kamnitnih okenskih in vratnih rožancev, kovanih železnih mrež in slikanih fasadnih površin. Kamnitne površine je treba očistiti, a pri tem ne poškodovati ali celo uničiti prvotno površinsko obdelavo (faktuTo). Kovane železne mreže je treba prav tako očistiti, premazati z rainijem in zatem prepleskati z belo barvo, ki ustvarja baročno razpoloženje in bodo tudi mreže motivično zaživele na temačnem ozadju oken. Pri obnovi fasadnih površin je treba previdno odstraniti no vejše beleže vse do baročne slikane površine; ta povzema motiv arhitek turne členitve, na zahodnem pročelju in morda še kod pa je dopolnjena z ornamentalno in figuralno motiviko. Vsa ta dela je treba izvršiti pod stro kovnim vodstvom. Na ta način preurejeni in obnovljeni dom bo služil večjim življenjskim potrebam, pa tudi njegove osvežene spomeniške vrednote bodo ustvarjalno vključene v nov življenjski ritem in pokrajinski okvir; vzpodbuden pa bo tudi pri preusimeritvi obnove in preobrazbe v ožjem in širšem naselit venem prostora. Opomba Načrt obnove je v studiu prof. M. Miišiča obdelal abs. arcli. V. Tominc. 136 Pritlitj e obnavljenag a KaUaoveg a doni « Nadstropje obnovljenega Kalanovega doma Prečni prerez obnovljenega Kalanovega domu Vzdolžni prerez obnovljenega Kalanovega doma Severno pročelje obnovljenega Kalanovega doma Zahodno pročelje obnovlj<'negii KaUinovega doma Vzhodno pročelje obnovljenega Kalanovcga doma Res u m e LA RECONSTRUCTION DE LA MAISON KALAN A BUKOVICA (vallee de Selca) La maison de la faniille Kalan est une des sept maisons primitives qui datent de la colonisation medievale de la vallee de Selca. Son etat actuel est le resultat d'im developpement successif qua a pourtant la.isse subsister, sous des parties ajout^es a t'epo