Moji poizkusi, kako povzdi- gniti šolski obisk na šoli v Novi Štifti. Govoril Ivan Kelc na zborovanju Gornjegrajskega učiteljskega društva dne 4. maja pri sv. Frančišku Ks. (Konec.) S takim in enakim postopanjem sem dosegel, da mi ni treba kazoovati pustiti nobene stranke več ter se osvedočil, da z dobrirn več doženem nego s hudim. Lepa beseda še vstkdar najde lepo mesto. — Žal, da sem se moral — posebno y zadnjem času — prepričati, da se ne moremo na nikogar drugega zanašati, ki bi nam pomagal na en ali drug naeia pri nas zbrisati črno pego analfabwtizma, nego edino le skoiaj sami nase, na svojo lastno moč in požrtvovalno delavnost. Gotovo bi se dosegel mnogo poprej prav izdaten uspeh v navednem oziru, ako bi ne trebalo tako številnim čiiim močem iti po svetu s tiebuhom za kruhom, ker bi mnogo lažje in vredncje kmetski Ijudje pošiljali svoje otroke v šolo, ako bi se o pravein času dalo dobiti zadostno število delavnih moči, ako še n. pr. Nemčija ni izčrpaaa, kar se tiče njenih zeraeljskih zakladov, da lahko pošteno plača svoj« delavce, zakaj bi ne bilo kaj enakega v Avstriji mogoce. ki gotovo ni ubožnejša? A o tern naj premišljujo in delujejo naši poslanci. Mi pa delujrno vsak po svojih močeh neprestano zato, da se bo kmalu izbrisal pri nas še obstoječi grdi madež, ki ne sramoti samo ljudstva, nego še posebno uas pred vsem omikanira svetom. Sicer vemo, da so to svojo požrtrovalno delavnost — misiooar Krivec t Ce- lju bi rekel: par ur sedenja v šoli — ne bomo želi druzega uego edino plačilo tega sveta, t. j. nehvaUžnost, a naj nas tolaži zavest, da 8mo storili po mogočnosti svojo dolžnost. Po drugem plačilu ne hr^penimo, akorarno dobro vemo, da je vsak delavee Jvreden svojega pla6ila, kar se uresničuje pri vseh drugih, le pri učiteljstvu — mučeništvu ne! S temi besedami sklepam.