OB 130. OBLETNICI ROJSTVA ANTONA ŽNIDERŠIČA
Anton Žnideršič - Košomatov se je rodil 13. marca 1874 v Ilirski Bistrici, umrl pa je v prometni nesreči 21. decembra 1947 v Ljubljani. Osnovno šolo je obiskoval v Trnovem pri Ilirski Bistrici, gimnazijo v Kočevju. Se kot mladenič je po očetovi smrti, prevzel domače posestvo in na njem razvil številne dejavnosti. Z domačinom Rudolfom Valenčičem je ustanovil prvo kranjsko tovarno testenin PEKATETE v Ilirski Bistrici in pozneje po-
družnico v Ljubljani. S testeninami te tovarne je trgoval po vsej Evropi. Največji sloves pa si je pridobil kot čebelar. Pito znanje in izkušnje si je pridobil od očeta in soseda, takratnega bistriškega župana Aleksandra Ličana. Čeprav je moral skrbeti in voditi precej veliko posestvo, ki je obsegalo travnike, polja in obširne gozdove v pogorju Snežnika, je dokaj hitro napredoval tudi v čebelarstvu. Ob svojem domu si je uredil vzoren čebelnjak
imel pa je tudi manjše čebelnjake povsod po dolini. Sprva je čebelaril s kranjiči, pozneje z amerikanci, ki jih je skušal predelati, nato so te spodrinili gerstundovci, toda tudi ti 11111 niso bili po volji Z nenehnim razmišljanjem in opazovanjem ter prebiranjem, predvsem nemške literature, je hitro prodiral v skrivnosti življenja, dela in organiziranosti čebeljih družin. Tako se je lotil eksperimentiranja z različnimi panji, ki so jih takrat uporabljali. Veliko se je objavljal tudi v strokovnih revijah in opisoval svoja razmišljanja ter tudi sodeloval z drugimi naprednimi čebelarji doma in po svetu. Ko pa je dobil knjigo nemškega čebelarja Albertija z opisom njegovega panja, se mu je ponudila priložnost za uresničitev tistega, kar si je želel. Začel ga je tudi uporabljati, vendar ga je znatno spremenil in ga pozneje stalno izpopolnjeval. Le pri satnikih je ohranil Gerstungovo mero. Skratka, izumil je svoj panj in leta 1903 začel tudi poskusno uporabljati. Že leto pozneje se je množično uveljavil med čebelarji, zato štejemo kot začetek uporabe AŽ-panja ali za rojstno leto tega panja leto 1903. Na občnem zboru Slovenskega čebelarskega društva pa je bil poimenovan kot »Alber-ti-Žnideršičev panj« ali kratko AŽ-panj.
Prvi opis svojega panja in način čebelarjenja v njem je objavil leta 1910 v Slovenskem čebelarju, ko je čebelaril že z 222 takšnimi panji. Njegova prva knjiga z naslovom »Kranjska čebela kot najboljša mcdarica«, ki jo je izdal v samozaložbi leta 1906, je bila napisana v nemškem jeziku, ker je bila namenjena predvsem čebelarjem v tedanji Avstriji, Nemčji in Švici. Naslednja njegova knjiga namenjena čebelarjem - uporabnikom AŽ-panja, pa ja izšla leta 1925 z naslovom »NAŠ PA1\J«. Tiskana je bila tudi v hrvaškosrbskem, italijanskem in nemškem jeziku.
Žnideršič je stalno povdarjal pomen prevažanja čebeljih družin na pašo. Čebelarjenje na enem mestu in z večjim številom družin je obsojeno na neuspeh. Zato je poleg velikega čebelnjaka v Ilirski Bistrici z večsto panji drugod postavil manjše čebelnjake in tja ob medenju vozil družine na pašo. Prevažal jih je po Notranjski, Dalmaciji in Furlaniji. Kmalu je postal največji proizvajalec medu, voska kranjskih čebeljih matic v avstroogarski monarhiji in zunaj nje. Udeleževal se je številnih razstav in prireditev. Za to je v številnih evropskih državah za izredno kvaliteto svojih proizvodov kot tudi za AŽ-panj prejel približno 20 plaket in odličij. Naj omenim samo nekatere: leta 1898 na razstavi na Dunaju jubilejna medalja, zlata medalja Celovec 1904, srebrna medalja na Dunaju 1903 itd.
Med čebelarji je užival velik ugled. Svoje izkušnje in znanje je rad posredoval tudi drugim čebelarjem, predvsem mlajšim. Na njegovem vrtu in ob njegovem čebel-
njaku je potekalo nešteto čebelarskih tečajev in predavanj oz. shodov že od leta 1900 naprej. Željni znanja so prihajali čebelarji iz vseh krajev tedanje Kranjske, Koroške, Štajerske in Primorske. Veliko je pisal tudi v SČ. Bil je med ustanovitelji in celo podpredsednik osrednjega čebelarskega društva za tedanjo Kranjsko in Slovenskega čebelarja (1897). Po prihodu v Ljubljano je postal predsednik Slovenskega čebelarskega društva in bil na tem položaju vse do smrti. Že leta 1902 je postavil po Kranjskem čebelarske opazovalnice Bil je pobudnik ustanovitve ilirskobistriške podružnice, vključene v osrednjo čebelarsko organizacijo za Kranjsko v letu 1907. Njen prvi predsednik pa je bil Rudolf Strnad iz Ilirske Bistrice. Leta 1909 je ustanovil Kranjsko čebelarsko zadrugo s sedežem v Ilirski Bistrici in tako čebelarjem ponudil potrebno čebelarsko opremo.
Domačini, predvsem pa čebelarji, smo zelo ponosni na našega rojaka Antona ŽNIDERŠIČA, pomembnega gospodarstvenika, poslovneža, tovarnarja, javnega delavca saj je bil večkrat izvoljen tudi za bistriškega župana, zbiralca in popisovalca domačih posebnosti, predvsem pa umnega čebelarskega strokovnjaka, izumitelja in pre-poroditelja čebelarstva na Slovenskem, ki je s svojimi novostmi predelal Albertijev panj in ga prilagodil domači čebeli, njenemu razvoju in čebelarjevi želji po kar največji medeni beri. Njegov panj t. i. »Žnideršič« je še dandanes najpogostejši panj na Slovenskem. Najdemo ga tudi zunaj Slovenije. Osnovni tip AŽ-panja je devetsatar: 9 satov v plodišču, 9 satov v medišču. V stotih letih je doživel številne predelave, bodisi zmanjšanje ali povečanje prostornine, kljub temu pa ostaja Žnideršič.
Domačini Antonu Žnideršiču izkazujemo iskreno hvaležnost; v parku domačih pomembnih mož pred osnovno šolo Dragotina Ketteja in Zdravstvenim domom smo čebelarji ob 100. obletnici njegovega rojstva leta 1974 postavili doprsni kip, delo kiparja Zdenka Kalina, po njem se imenuje ta nova osnovna šola v Kozjeku v Ilirski Bistrici in domače čebelarsko društvo. Ob praznovanju 90-letnice delovanja podružnice čebelarskega društva leta 1997 smo člani društva na njegovi rojstni liiši odkrili spominsko ploščo. Skupaj s 16 čebelarskimi društvi Primorske in Notranjske smo v dvorani Čebelarskega centra na Brdu pri Lukovici leta 2002 odkrili njegov doprsni kip in dvorano poimenovali po njem. Že nekaj let pa čakamo na poimenovanje ene izmed ulic v Ilirski Bistrici po Antonu Žnideršiču. Morda se bo to zgodilo letos ob 130. obletnici njegovega rojstva. Na predlog domačega društva Čebelarska zveza Slovenije že tretje leto zapored podeljuje posebne nagrade Antona Žnideršiča za inovacije v čebelarstvu. Žal iz našega kra-
Tečaj
ja še nismo imeli nagrajenca. Čez mesec ali dva bomo čebelarska društva kraško-obalne in notranjske regije ustanovili novo Regijsko čebelarsko zvezo Antona Žnideršiča. V letu 2004 načrtujemo še nekaj prireditev v spomin na Antona Žnideršiča. Osrednja naj bi bila ob odkritju njegovega doprsnega kipa pred šolo ali v pro-
storih OŠ Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici, če se bo šola odločila /a to. Čebelarji načrtujemo tudi postavitev primernega čebelnjaka v bližini šole, ki naj bi spominjal domačine in vse mimoidoče na zelo bogato čebelarsko zgodovino tega kraja.
Ivan Šuštar
predsednik Čl) AŽ Ilirska Bistrica