ILETU^SKE JUNIJ 1989 • ŠT. 6 GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJE LETO XXX Dobre gospodarske dosežke v prvem polletju je inflacija popolnoma izničila Ob dnevu borca in ob dnevu vstaje slovenskega naroda »Z nikomer ne bomo barantali za suverenost slovenskega naroda in usodo ljudi, ki živijo v Sloveniji Svojih stališč ne mislimo vsiljevati drugim. Predobro se zavedamo, da tisto, kar je dobro za nas, ni nujno sprejemljivo tudi že za druge. Nobene republike ne želimo urejati po svoji meri Pa tudi drugi naj Slovenije ne urejajo po njihovi meri. Najbolje bo takrat, ko bo vsakdo uredil sebe po volji svojih ljudi.« (Iz govora predsednika predsedstva CK ZKS Milana Kučana na proslavi 70. obletnice ustanovitve KPJ in 50. obletnice posvetovanja KPJ v Tacnu) Ob praznikih v mesecu juliju vsem bralcem časopisa iskreno čestitamo! Ko smo v Predilnici snovali poslovno politiko za leto 1989, smo se globoko zavedali, da na prehodu iz težke krizne situacije, z veliko stopnjo inflacije, z utopično dogovorno ekonomijo, ki jo je kot slabo dediščino in pred bankrotom Jugoslavije zapustila Mikuličeva vlada, moramo tudi v Predilnici že na začetku delovanja nove Markovičeve vlade zastaviti jasnejšo, svobodno tržno opredelitev za dosego boljše kvalitete naših prej, tako na domačih in tujih zahtevnih trgih. Povečati moramo obseg proizvodnje in produktivnost ter se prilagoditi zahtevam trga. na 2. strani) V tej številki • O prenovi sindikata • Nekaj podatkov o osebnih dohodkih • Tudi v izobraževanju so velike težave • Krediti za individualno gradnjo • Trideset let počitniškega doma v Novigradu • Seminar iz varstva pri delu Dobre gospodarske dosežke v prvem polletju je inflacija popolnoma izničila A) Proizvodnja preje v I. polletju 1988 1989 IND — predilnica 3858 t 4088 t 106 — sukalnica 1185 t 1314 t 110 — število zaposlenih 1026 959 93,4 (Nadaljevanje s 1. strani) Ob gibanju tekoče inflacije moramo zasnovati cenovno politiko, zmanjševati stroške ter vzpodbuditi delavce, daje takšna orientacija edina alternativa za boljše gospodarjenje in trdnejšo eksistenco med slovenskimi tekstilci in slovensko industrijo. Ta spoznanja in aktivnost večine delavcev za uresničevanje zastavljenih ciljev so rodile tudi željene sadove. Poglejmo nekaj rezultatov Iz podatkov v tabeli A je razvidno, da smo povečali proizvodnjo preje v predilnici za 230 ton z indeksom 106 ter da seje proizvodnja sukane preje povečala za 129 ton z indeksom 110. Če upoštevamo, da smo tako povečano proizvodnjo dosegli s 6,6% manj delovne sile, potem lahko ugotovimo, da se je produktivnost povečala za cca 12%. tatom v slovenskem merilu tekstilne industrije pri vrhu uspešnosti. D) Od novih ukrepov vlade pričakujemo, da bodo podjetja, ki bodo tržno usmerjena, ki bodo imela visoko stopnjo produktivnosti, velik izvoz in prodano proizvodnjo, objektivno morala doseči tudi boljši finančni rezultat. Zato nas še bolj obvezuje, da v drugem polletju še pospešimo aktivnosti, ki bodo povečale naš poslovni rezultat. Naloge za dosego visokih ciljev so sledeče — še nadalje posvečati vso po- zornost visoki kvaliteti proizvodov — z boljšo organizacijo dela doseči večjo produktivnost — s programom proizvodnje se prilagajati tržnim zahtevam — zmanjševati stroške na vseh nivojih — izboljšati finančno likvidnost — tržna uspešnost na domačem in tujem trgu — izvajanje stimulativnega nagrajevanja — doseči visoko pripadnost delavcev tovarni. Na zboru delavcev je glavni direktor podal gospodarsko problematiko ter ocenil poslovne dosežke v letošnjem letu Prepričan sem, da bomo s polno odgovornostjo vseh, učinkovito uresničevali zastavljene cilje. B) Prodaja 1988 1989 IND — količinsko 3905 t 4272 t 109,4 — vrednostno (v milj.) 23485 147600 628,5 Jože Mirtič C) Finančni rezultat za 5 mesecev (v milj. din) 1988 1989 IND — celotni prihodek 19416 109698 565 — porabljena sredstva 15971 105874 663 — čisti dohodek 3444 3824 111 — osebni dohodki 3831 17630 460 — amortizacija 1230 8518 692 — porabljene surovine in material 6854 44789 654 Tudi iz podatkov v tabeli B se vidi, da smo količinsko prodali za 373 ton več preje, vrednostno pa celo za 124 milijard več. Prav tako je iz podatkov razvidno, da smo prodali vso količino preje iz tekoče proizvodnje in še nekaj nad 200 ton iz zalog na začetku leta. Podane podatke v tabeli C ni potrebno posebej komentirati, saj se očitno vidi, da so porabljena sredstva indeksno mnogo večja kot celotni dohodek, kar zmanjšuje čisti dohodek na simbolični znesek 3.824.000 din. Pričakovati je, da bo z junijsko dobro realizacijo rezultatov nekoliko boljši v polletju, vendar ne bistveno. Dejstvo je, da so ob dobrih proizvodnih rezultatih, večji produktivnosti, izredni realizaciji prodaje na domačem in tujem trgu, inflacija, valutna gibanja in obrestna politika rezultat popolnoma izničili. Tragično je tudi to, da bomo s takšnim slabim finančnim rezul- Zbor delavcev je tokrat potekal na dvorišču tovarne O prenovi sindikata Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je s sprejemom tez o prenovi sindikata odprlo razpravo o programski zasnovi ZSS in o smereh in načinih urejanja delovnih pravic in ciljev sindikata v današnjem času in v prihodnje. Teze o prenovi sindikata vzpodbujajo sindikat, naj postane samostojna in neodvisna organizacija delavcev, vendar se pri tem ne odpoveduje svojemu vplivu na politični sistem socialističnega samoupravljanja. Med tistimi prvinami novega pogleda na sindikat velja omeniti predvsem spoznanje, daje potrebno skrčiti do sedaj preširoko in morda tudi zato premalo učinkovito delovanje sindikata (»povsod in nikjer«) in določiti predvsem tista področja, na katerih mora sindikat uveljaviti interese svojega članstva. V programski zasnovi sindikalne prenove so zato predstavljene tudi naloge, ki izhajajo iz spoznanja nujne razvojne preobrazbe gospodarstva in družbe, demokracije in zahteve, s katerimi hoče uveljaviti izboljšanje delovnih in življenjskih razmer delavcev, ekonomsko in socialno varnost presežkov delavcev, varstvo pravic delavcev iz dela ter delovnega razmerja, socialno in gmotno varnost ogroženih kategorij delavcev in zaščito stavkajočih. Uveljavljanje nove programske zasnove in spreminjanje razmer v posameznih delovnih kolektivih in družbi pa zahteva najprej čiste odnose znotraj sindikalne organizacije, da bo lahko vsak član organizacije in organ ZSS zavestno, ustvarjalno, kritično in odgovorno sooblikoval in dosegel cilje ZSS. Prav zato teze prinašajo tudi smeri in načine prenove sindikalne organizacije, ki mora postati resnično delavska, samostojna, neodvisna in sposobna hkrati uveljaviti upravičene zahteve svojega članstva. Zato pa mora biti tudi usposobljena za normalno dogovarjanje s poslovodno strukturo v podjetjih in izvršilnopolitičnimi telesi na vseh področjih odločanja. Kot strateške cilje si je sindikat v prenovi opredelil naslednje naloge, ki izhajajo iz nujnega zoževanja preširoke fronte dosedanjega delovanja: 1. delavec — upravljalec družbenega kapitala in nosilec politične oblasti, ne pa državne, tehnobirokrat-ske in politične strukture; 2. razvojna prenova gospodarstva in prehod v inovacijsko družbo — temelj bogatejše in bolj humane prihodnosti delavcev, večje gospodarske učinkovitosti, bolj produktivnega zaposlovanja, odpiranja novih delovnih mest in humanega dela; 3. sistem in politika delitve OD — sestavni del prizadevanj za ustvarjanje večjega dohodka ter nagrajevanje po delu kot materialna vzpodbuda za boljše gospodarjenje in edino merilo za razlikovanje; 4. socialna politika in socialni razvoj — prvina gmotne varnosti delavcev; socialni programi v delovnih organizacijah in družbenopolitičnih skupnostih; 5. zveza sindikatov — sindikat članstva, samostojen in neodvisen od države, političnih in poslovodnih oblasti. To narekuje prevrednotenje funkcije sindikata v razmerah tržnega gospodarstva z jasno opredelitvijo v razvitem svetu; uveljavitev delavske solidarnosti, ko se zavzema za ekonomsko, socialno in drugo varstvo članstva in ko gre za akcijo, priznanje in odpiranje prostora za pluralizem sindikalnih interesov, kar velja tudi za sindikalno organiziranje in temeljito kadrovsko prenovo. Pri oblikovanju stališč, zahtev in načinov oblikovanja odločitev bo sindikat zahteval: — dostop do vseh podatkov in informacij, ki so pomembne za odločanje delavcev in sindikata — pisanje kratkih, jedrnatih in delavcem razumljivih gradiv, stališč in sklepov ter njihovo širjenje med članstvom — zastopanje sprejetih odločitev in interesov članstva v institucijah odločanja. Organiziranost sindikata mora izhajati iz potreb člana sindikata in iz različnih teženj članstva ter razvijanje različnih prilagodljivih oblik interesnega, programskega in akcijskega organiziranja sindikata, namesto dose-daj prevladujočih togih, vnaprej danih oblik organiziranja. Kadrovska politika sindikatov Samostojnost in neodvisnost sindikata zahteva samostojno kadrovsko politiko v sindikatu. Zato so cilji kadrovske politike naslednji: — sprejem takšnih meril in načel, ki bodo zagotavljali, da bodo v organe sindikata in za nosilce sindikalnih funkcij prihajali ustvaijalni in sposobni kadri iz vrst sindikalnih aktivistov, ki uživajo ugled in zaupanje med članstvom; — za nosilce sindikalnih funkcij bo lahko kandidiral vsak član sindikata, skladno z merili kadrovske politike v sindikatu; — neposredne tajne volitve nosilcev sindikalnih funkcij na podlagi programov in osebnih pogledov kandidatov na uresničevanje programskih izhodišč in politike ZSS; — uveljavljanje odprtih kandidatnih list za nosilce sindikalnih funkcij z več kandidati; — letno ocenjevanje in preverjanje izvajanja programov na vseh ravneh organiziranosti; — uveljavitev instituta zamenjave, odstopa, razrešitve in odpoklica ter uveljavitev napredovanja na podlagi rezultatov dela in zaupanja članstva; — uveljavitev možnosti za uvedbo poklicnih sindikalnih delavcev v večjih podjetjih in drugih organizacijah na podlagi interesa članstva; — javnost dela nosilcev sindikalnih funkcij in njihovega nagrajevanja; — zaščita sindikalnih delavcev pri uveljavljanju interesov članstva in izvajanje politike sindikata. Zakon o podjetjih ne določa vloge in nalog sindikata v podjetju, niti družbenem, mešanem in zasebnem. Sindikat si mora svojo vlogo, svoje naloge, obliko in način svojega delovanja v podjetju določiti sam v svojem statutu. Pristojni organi v podjetju pa morajo omogočiti sindikatu delovanje v skladu z njegovimi pravili, saj je interes upravljalcev podjetja, da delavci prek sindikata sodelujejo pri urejanju svojega družbenoekonomskega, ekonomskega in socialnega položaja. Jože Prijatelj Nekaj podatkov o osebnih dohodkih V času, ko nam standard zaradi nenehne rasti življenjskih stroškov močno pada, nihče ni zadovoljen z osebnim dohodkom, saj le-ta kljub povečanju realno pada. V mesecu maju je sindikat uveljavil najnižji osebni dohodek v znesku 1.750.000 din, od 19. junija pa znaša 2.450.000 din. Najnižji osebni dohodek je predvsem planska kategorija, ki omogoča presojo družbene upravičenosti določene proizvodnje. To ni pravica mimo dela, ampak je višina odvisna od rezultatov dela in je lahko večja ali manjša od dogovoijene. Cilj vsake delovne organizacije pa vsekakor mora bit, doseganje vsaj tolikšnega najnižjega osebnega dohodka. Vsakemu delavcuje po zakonu zajamčen osebni dohodek, ki naj bi zagotavljal materialno in socialno varnost delavcev v času, ko ga delavci prejemajo (izguba, nelikvidnost). Višino tega zneska določa IS SR Slovenije in znaša do 30.6.1989 1.250.000 din, od 1. 7. 1989 pa 1,750.000 din. V predilnici je znašal najnižji osebni dohodek za mesec maj 1.968.700 din, povprečni pa 2.916.156 din. In- deksi rasti čistega osebnega dohodka po posameznih obdobjih leta 1989 v primerjavi z letom 1988 so (glej tabelo 1): V prikazanih podatkih so upoštevani vsi dodatki (nočno delo, izmensko delo idr.), ki izhajajo iz težjih pogojev dela. Po objavljenih podatkih o rezultatih poslovanja za tekstilno industrijo za leto 1988 smo med 82 organizacijami po doseženem dohodku na de- lavca na 19. mestu (leta 1987 na 32. mestu), po osebnem dohodku pa na 22. mestu (leta 1987 na 28. mestu). To pomeni, da dosegamo v panogi nadpovprečne rezultate. Nekoliko drugačno sliko kaže primerjava doseženega povprečnega osebnega dohodka v naši delovni organizaciji z gospodarstvom v SR Sloveniji, gospodarstvom v občini in tekstilno industrijo v Sloveniji (glej tabelo 2): Ani Povše TABELA 1 obdobje povprečni OD indeks leto 1988 579.948 din I. do III./89 1.772.810 din 306 I. do V./89 2.195.850 din 379 TABELA 2 leto 1988 indeks I. — III./89 indeks Predilnica Litija 579.948 din — 1.772.810 din — gospodarstvo SRS 686.068 din 118 1.840.213din 104 gosp. občine Litija 615.792 din 106 1.714.441 din 97 tekst. ind. SRS 541.544 din 93 Tudi v izobraževanju so velike težave Zopet smo povečali prispevne stopnje iz bruto osebnih dohodkov. Nas, gospodarstvo je o nujnosti tega zelo težko prepričati. Delno seje prispevna stopnja povečala tudi na račun izobraževanja. Toda, če bi delegatski sistem deloval tako, kot je predvideno, bi bili vsi seznanjeni s težavami, s katerimi se iz leta v leto srečujemo na tem področju v naši občini in se tudi iz leta v leto stopnjujejo. V zadnjih dveh letih so razprave na skupščinah občinske izobraževalne skupnosti izredno kritične, vseskozi so izvajalci opozaijali na vedno težji položaj. Toda samo z obljubami se ne da živeti. Glas občinske izobraževalne skupnosti je moral prebiti svoje okvire in o svojih problemih seznaniti delegate na skupščini občinske skupščine. Na zadnji seji so razpravljali o povečanju prispevnih stopenj in res seje težko odločiti da prispevaš za nekaj, kar lahko dobiš tudi po nižji ceni. Tako nekako so potekale razprave, saj sta bila delegatom ponujena dva oz. trije ceniki vzgojnoizobraževalnih storitev. Na konču je bilo le dogovorjeno, da morajo biti ceniki sestavljeni tako, da izvajalcem — učiteljem priznamo družbeno dogovorjeno ceno njihovega dela. In mislim, daje tako prav! Global skupne in splošne porabe je omejevan z najrazličnejšimi ukrepi, denar namenjen za osnovno izobraževanje pa je odmerjen v okviru globala, s prispevno stopnjo. Glede na moč občinskega gospodarstva pa je na neposredno svobodno menjavo težko računati (npr. da naša DO neposredno nakaže finančna sredstva posamezni šoli). Uporabniki, predvsem tisti, ki imajo šoloobvezne otroke, želijo od izvajalcev (učiteljev) kar največ storitev (prehrana, varstvo, podaljšano bivanje, šola v naravi itd.), poleg tega pa si prav gotovo vsi najbolj želimo, da bi bil nivo znanja naših otrok kar najboljši, da ne bi zaostajal za nivojem znanja ostalih otrok, s katerimi se srečajo ob vstopu v srednje usmeijeno izobraževanje. Na podlagi rezultatov, kijih naši otroci dosegajo v srednjih šolah, lahko ugotovimo, da je zaenkrat kvaliteta znanja naših otrok zelo dobra. Vse te naše želje bi morale postati tudi zahteve celotne družbe do izvajalcev. Do tu vse v redu in prav, dokler se na drugi strani ne oglasijo nezadovoljni učitelji in ob enem tudi vzgojitelji naših otrok. Največkrat le oni vedo, v kakšnih razmerah poučujejo naše otroke, da o sodobnih učnih pripomočkih sploh ne govorimo. Resje z zakonom določeno, daje osnono-šolsko izobraževanje brezplačno. Toda ali je lahko sploh kaj brezplačno? Denar moramo zagotoviti mi, gospodarstvo. Zaradi vedno težje gospodarske situacije in prezadolženosti gospodarstva pa smo se prisiljeni obnašati gospodarneje. In ker je najlažje, začnemo na področju družbenih dejavnosti v svoji občini. Nekoliko sicer omenjamo, da bi lahko zmanjšali tudi proračun, toda pri tem se že zatakne. Pojavijo se razni to se ne da, to ni mogoče, tako je predpisano in podobno. Seveda do določene stopnje lahko omejujemo, racionaliziramo, potem pa že posežemo v osnovo in ogrožamo obstoj posameznih dejavnosti. Do tega je prišlo tudi v izobraževanju. Sredstva, namenjena za izobraževanje, so bila iz leta v leto omejevana in tudi za povečan obseg osnovne dejavnosti (povečano število učencev) dodatnih sredstev nismo zagotavljali. Ta del bremena so nosili učitelji, na račun svojih osebnih dohodkov. Sicer to neradi priznamo, toda dejstva so takšna. Dejstvo je pa tudi, da vsi potrebujemo višji nivo znanja. Poudaijamo permanentnost izobraževanja (lahko bi prevedla — izobraže- /-><■ f pomlad) vanje do upokojitve) in v razne dokumente pišemo, da je to dolžnost delavcev. Toda, ko gradimo hišo, je zelo pomembno, kakšne temelje gradimo. V izobraževanju pa so ti temelji narejeni v osmih letih osnovnega izobraževanja in na tem gradimo našo novo generacijo, od katere pričakujemo, da nas bo pripeljala v boljše in lepše življenje. Ne nazadnje bo prav ta generacija nam odmeijala kos kruha, ko se bomo upokojili. Napačno je mišljenje tistih, ki še nimajo otrok ali pa so že odrasli, češ, meni ni potrebno dajati za izobraževanje, naj dajejo tisti, ki to uporabljajo. Uporabniki smo prav vsi, čeprav še največje breme, ki se iz dneva v dan stopnjuje, nosijo starši šolajoče mladine. Vedno večje participacij, ki že presegajo možnosti marsikatere družine. Toda, ker vsi želimo svojemu otroku najboljše, postrgamo še tu in tam in nekako gre. Pri vsem tem pa največkrat pozabljamo, da so učitelji tudi le navadni ljudje, ki morajo preživeti s svojimi mesečnimi plačami. Prav gotovo si vsi želimo, da bi naše otroke poučeval in vzgajal kar najboljši učitelj. Kaj učitelj pomeni otroku, najbolj vedo tiste mamice, katerih otroci prvič stopijo v šolo in tovarišica postane njegova druga mama. Toda roko na srce, če pridemo iz službe domov jezni zaradi nakopičenih problemov, prenizke plače in podobno, ali nehote to ne občuti tudi otrok? Ali lahko to zamerimo učiteljem? Prav gotovo je njihov cilj, da s svojim delom ustvarijo svoji družini primerno materialno osnovo. In nazadnje tudi ni nerazumljivo, da se uprejo in se ne strinjajo, da bi del svojega osebnega dohodka prelivali v vzdrževanje šol, pokrivanje materialnih stroškov in podobno. Morda ob prebiranju tega članka kdo tudi pomisli — ali je to sploh problematika, kije primerna za objavo v našem časopisu? Mislim, da je. Sem vodja naše delegacije za izobraževanje in se čutim dolžna, da vas s problematiko seznanim. Kajti delegatom v izobraževalni skupnosti je težko odločati o poviševanju ali ne poviševanju prispevnih stopenj. Na eni strani vedo, daje gospodarstvo v naši občini skoraj siromašno, na drugi strani pa so tudi seznanjeni s problematiko v izobraževanju. Zgodi pa se, da se delegati, ki lahko sedijo tudi večkrat na različnem delegatskem mestu, prisiljeno ali neprisiljeno, vsakič drugače odločijo. To je sicer moje razmišljanje! Menim, da bi morali na tem področju narediti bistvene spremembe. Uporabniki smo dolžni zagotoviti finančna sredstva za nemoten in kvaliteten potek pouka in seveda tudi zahtevati, da se ta denar smotrno uporablja. Naloga izvajalcev pa je, da nas o porabi teh neprikrito obveščajo (čisti računi). Naloga učiteljev je, da svoje poslanstvo čimbolje opravičijo s tem, da glavice naših otrok napolnijo z znanjem, ki jim bo koristilo skozi celo življenje. Ne ravnajmo in ne odločajmo se napačno. Investicije v znanje so najboljše investicije. In ne pozabimo: OTROCI SO NASE BOGASTVO! VLASTA GROM Osnovna Sola na Graški Dobravi — takole bo samevala naslednja dva meseca Krediti za individualno gradnjo Kot smo prebrali iz zapisnika naše sindikalne konference, je potekala razprava o izhodiščih Zveze sindikatov Slovenije za prenovo stanovanjskega gospodarstva in stanovanjske politike. Sindikat se zavzema, da ima vsak delavec možnost rešiti svoj stanovanjski problem glede na njegov prispevek v družbeni reprodukciji, ekonomski in materialni položaj. Stanovanjska politika naj bo v tem povezana s politiko zaposlovanja. Gre za sprotno reševanje stanovanjskih vprašanj novozaposlenih delavcev. Člani sindikalne konference so se zavzeli za ugodnejše kredite za individualno gradnjo, katerih je bilo v naši delovni organizaciji do-sedaj bore malo. Preveč smo vlagali v družbeno gradnjo in na ta način preseljevali ljudi iz okoliških vasi v mesto. Namesto, da bi jih z dajanjem individualnih kreditov zadržali na domovih. Z odhodom delavcev v druge delovne organizacije pa smo zgubili več stanovanj. No tudi na tem področju se naj bi nekaj spremenilo, tako da bo stanovanje ostalo imetniku stanovanjske pravice le v primeru, če je bil v delovni organizaciji, ki mu je dodelila stanovanje, zaposlen več kot 10 let. Danes je zato še toliko bolj potrebno tistemu, ki seje odločil od svojega dohodka odtrgati sredstva za gradnjo, pomagati s krediti delovne organizacije. Splošno je znano, da z osebnimi dohodki komaj krijemo življenjske stroške, posojil pa takorekoč ni, oziroma so zelo neugodna. Razmišljati pa bomo morali še naprej, kako s krediti pomagati delavcem pri večjih vzdrževalnih delih na stanovanjskih hišah, ki sedaj tudi niso poceni. Gradnja in nakup družbenih stanovanj sta tako draga, da z razpoložljivimi sredstvi lahko rešimo le malo stanovanjskih problemov. Z istimi sredstvi pa lahko nasprotno pomagamo precej večjemu številu zaposlenih, ki bodo ta sredstva še oplemenitili z lastnim delom, s pomočjo sosedov, staršev in sorodnikov. To pa seveda ni rešitev, saj bo treba misliti tudi na tiste mlade delavce, ki nimajo pogojev za gradjo in, ki ne bodo imeli kje živeti. Marjan Sonc Vzdrževalna dela v počitniškem domu v Novigradu tev in posodobitev počitniških kapacitet. Tega že več let ne razmišljamo, zato se v Želimo, da bosta nova štedilnika v kuhinji počitniškega doma dobro služila za nas novi kuharici Vikici Štampar iz Ljutomera mejah razpoložljivih sredstev (lastnih in kooperantov) vsako leto lotimo le najnujnejših vzdrževalnih del. V letošnjem letu so to predvsem slikoples-karska dela, čiščenje kampa, obžagovanje suhih in polomljenih vej itd. Zamenjali smo tudi salonitno kritino na treh hišicah, obnovili pocinkane žlebove na jedilnici, kuhinji in pisarni. Priključili smo kanalizacijo na novo zgrajeno mestno kanalizacijo in tako porušili obstoječo greznico. Tako bo v bodoče odpadlo vsakoletno praznjenje greznice in odvoz fekalij. Nekaj pa smo storili tudi za boljše počutje dopustnikov. Ti se bodo lahko oprhali z vsaj malo ogreto vodo, ki se bo segrevala v na novo postavljenem 8001 bojleiju, kolikor jo bo pač segrevalo sonce. Tega pa vsem dopustnikom želimo v izobilju. Vsi delavci so se precej trudili, da bo kamp sprejel svoje goste kar se da lepše in dobro urejen. Vsega pa v tako kratkem času pred sezono le ni mogoče storiti, zato prosimo vse koristnike da s svojimi pripombami, ki jih lahko posredujejo upravniku počitniškega doma ali vzdrževalni službi, pomagajo, da bo dom v naslednjem letu še boljše urejen. Matjan Sonc Razvojni načrti občine Buje nam preprečujejo vsakršna investicijska vlaganja v razširi- le bo sonce, bo tudi topla voda ob plaži. Kako prav bo prišla, če bo morje letos cvetelo! Ob našem obisku je bilo povsem čisto. Brez meduz in brez plavajoče nesnage. TRIDESET LET POČITNIŠKEGA DOMA V NOVIGRADU (1959—1989) »KoVkor kapljic, toTko let...« NA ZDRA VJE! Harmonikaš Tone Medvedje ves večer skrbel za prijetno razpoloženje... ... le za trenutek pa mu je delal konkurenco predsednik sindikata Jože Prijatelj Kot bi trenil, smo se pripeljali v svečano urejen počitniški dom v Pineti Svečani govornikje bil predsednik komisije za letovanje in družbeni standard Anton Primožič, direktor kadrovsko splošnega sektorja, ki je v govoru orisal razvojno pot počitniškega doma čitniškega doma Janezu Kavšku... 20 let vodil počitniški dom »Daj, Francelj, vzemiva enega, saj ne bo škodilo!« Spregovoril je tudi glavni direktor Jože Mirtič. Vsem zbranim se je zahvalil za trud, ki so ga vložili k izgradnji in nemotenemu obratovanju počitniškega doma. Še posebno seje zahvalil dolgoletnemu upravniku Venu Pajerju Veselo rajanje se je zavleklo pozno v noč Tik pred odhodom še skupni posnetek za trajni spomin Litijski osnovnošolci tretjih razredov so si ogledali našo tovarno Večkrat lahko opazimo v tovarni skupine neznanih obrazov v spremstvu naših strokovnih delavcev. Namen teh obiskov je — spoznati tehnološki proces, delo v naši tovarni. Velikokrat pa so to tudi skupine otrok in če le uspemo, jih fotografiramo na tovarniškem dvorišču, fotografijo pa objavimo v glasilu. Ker stroji neprestano obratujejo in so nevarni, vodiči z veliko odgovornostjo vodijo te male, radovedne glavice po tovarni. Toda tovarišice že pred tem poskrbijo, jih poučijo o redu in disciplini, tako da težav ni. V 3. razredu osnovne šole, pri predmetu spoznavanje narave in družbe, spoznavajo tudi svoj kraj. Učijo se o industriji v domačem kraju in še o marsičem. Toda kako naj si ti brezskrbni otroci predstavljajo, kaj v resnici je tovarna? Zato se odločijo in si jo ogledajo. Veliko otrok v Litiji je tudi v življenju vezano nanjo. V njej so zaposlene mame, očetje, stare mame, tete, morda celo sestre in bratje. Iz pripovedovanja le teh že marsikaj vedo o naši tovarni. Tako sije delo v tovarni, ki poteka v ropotu in prahu, konec maja ogledalo kar 125 učencev tretjih razredov osnovne šole iz Litije. Seveda so morali iz tega narediti tudi domačo nalogo. Tovarišica 3. e razreda, Jožica Dobravec, jih je zadolžila, da napišejo kratek spis o Predilnici Litija, mi pa smo obljubili, da bomo nekaj najboljših objavili v našem glasilu. Res, težko se je bilo odločiti in izbrati najboljše. Vsi, prav vsi so se potrudili in napisali spise nad pričakovanji. In res nam je žal, da vseh ne moremo objaviti. Skoraj vsi so dojeli, da je delo v naši tovarni težko in naporno, ker poteka v hrupu in prahu in celo v treh izmenah. Mnogi so opazili tudi to, da morajo delavke posluževati več strojev. Kljub temu, da je bilo kar preveč novega, so prenekateri opazili tudi, da delavke varujejo sluh z zaščitno vato. Menim, da tudi delavke rade vidijo, da si njihovi otroci ogledajo, kako težko je zaslužen njihov kruh in jih podobne ekskurzije pri delu ne motijo. Preberite, kaj so napisali: »Za železniško postajo stoji velika zgradba. Tam domuje največja delovna organizacija v našem kraju — Predilnica Litija. Učenci našega razreda smo si jo ogledali V velikih dvoranah stojijo ogromni predilni stroji Vroče je in velik hrup. Pridni delavci hitijo sem ter tja, strežejo strojem in pazijo, da se preja enakomerno prede v tanke nitke. Te se navijajo na velike kolute. V Predilnici dela tisoč delavcev noč in dan. To delo je zelo težko. Ko smo zapuščali tovarno, sem premišljevala, koliko truda in znoja je potrebno, da se lahko stke en meter blaga.« MATEJA BRATUŠA, 3. e »Danes smo bili v Predilnici Ko smo prišli v tovarno, smo se slikali Videli smo veliko delavcev in strojev. Surovino dobivajo iz Rusije, Egipta, Afrike in Amerike. Bombaž raste na grmovju. V Predilnicije zaposleno okoli 1000 ljudi Imajo razne barve preje. Stroji so nevarni zato jih nismo smeli prijemati saj bi lahko ostali brez rok in prstov. Stroji prejo najprej očistijo, potem pa predelajo v debel svaljek, čisto na koncu pa nastane tanka nit Skoraj vse stroje imajo iz Nemčije. V Predilnici je zaposlena tudi moja teta, ki je jugoslovanska prvakinja v predenju. Delavci v tovarni imajo v ušesih zaščitno vato. Zapomnila sem si le dva stroja, mikalnik in flayer. Ena delavka mora poskrbeti za 5 strojev in to je naporno. Žetim si, da bi Predilnica še naprej tako napredovala.« IRENA MEDVED, 3. e » V Predilnici predelujejo sintetična in bombažna vlakna. V tovarni je zaposleno okoli 1000 delavcev. Zaposleni so moški in ženske. Tovarna je zelo velika. Ker bombaž uspeva samo v toplih krajih, kot naprimer v Turčiji, Indiji in Egiptu, ga mora naša država uvažati od tam. Kljub temu, da v naši državi ni veliko bombaža, v naši Pre dilnici izpredejo veliko preje.« TOMAŽ GRUBAN, 3. e »Danes smo šli v Predilnico. V šoti smo imeli dve uri. Po malici smo odšli Pot nas je vodila preko mostu in nadvoza in že smo bili pred tovarno. Predilnica je sestavljena iz več oddelkov. To so čistilnica bombaža in umetnih vlaken, mikalnica, česalni-ca, predpredilnica, predilnica, sukal-nica, previjalnica in efektna sukalni-ca. Surovina kroži po vseh oddelkih, predno je izdelana preja. Videli smo le nekatere od teh oddelkov. Za stroji večinoma delajo ženske v treh izmenah. To delo je zelo naporno. Čas je hitro minil in morali smo v šolo po torbe in nato domov.« MATEJA PREMK, 3. e »Danes smo šli v Predilnico. V Predilnici je zaposleno okoli 1000 delavcev. V tej tovarni je največ zaposlenih žensk, ki delajo v treh izmenah: ponoči, popoldan in zjutraj. Ena izmena šteje osem ur. V tovarni je zelo vroče in tudi smrdi V Predilnici predejo sintetiko in bombaž. Vsaka delavka dela na več strojih. Vsaka izmena ima svojega mojstra. Vse delavke, ki delajo v Predilnici, morajo imeti v ušesih vato ati pa čepe. V Predilnici imajo tudi viličarje, ki prevažajo škatle, polne bombaža ati sintetike.« POLONCA PIVEC, 3. e Pripravila: Vlasta Grom Učenci 7. a razreda litijske osnovne šole so lepo očistili naš indus-trijski tir. Tako nam ne bo potrebno uporabljati dragih in škodljivih kemičnih preparatov. Upokojili so se... V mesecu mladosti — mesecu maju se je upokojilo 5 delavcev. Našemu vabilu sta se odzvali le dve upokojenki, Frančiška Povše in Ljudmila Novak. O svojem delu in počutju v našem delovnem kolektivu sta povedali: Frančiška Povše: »V Predilnici sem delala zelo rada, posebno sem bila vesela in zadovoljna, ko sem posluževala v sukalnici avtomatski previjalni stroj. Če bi se rodila še enkrat, bi se ponovno odločila za delo v sukalnici, za avtomati. Velik šok pa sem doživela, ko zaradi pe-šanja zdravja nisem bila kos stroju in sem bila razporejena leta 1986 v zbiralnico cevk. V tovarni je veliko bolnih delavk, ki so zaradi bolezni razporejene v druge oddelke. Že tako je hudo, če je človek bolan in ni več kos svojemu delu, razporeditev v drug oddelek pa je zato še hujši udarec — novo okolje, drugo delo, drugi sodelavci. Zato mislim, da bi bilo potrebno bolnim delavkam zagotoviti lažje delo v oddelku, kjer je delala, ko je bila še polna delovnih moči. Moja prva šola v življenju j e bila varovanje otrok v drugih družinah. Že zelo mlada sem se tako navezala na otroke in rada jih imam še sedaj. Ko sta bila moja otroka majhna, nisem imela varstva, zato sem ostala doma. Po prekinitvi sem dolgo iskala novo zaposlitev. Na borzi dela v Zagoiju so mi povedali, da sprejemajo delavce v Litiji, v Predilnici. Tako sem leta 1972 pričela z delom v starem oddelku sukalnice. Prva tri leta sem se vozila z vlakom, kasneje je bil organiziran avtobusni prevoz. Pred nekaj leti smo si zgradili hišo na Spodnjem Logu in se z družino tudi preselili. Vsem zaposlenim želim še veliko delovnih uspehov z željo, da bi lažje dočakali pokojnino. Sedanjim in bivšim sodelavkam pa se zahvaljujem za darila ob upokojitvi.« Ljudmila Novak: »Moja prva zaposlitev je bila v Predilnici leta 1947. Z delom sem prekinila, ker sem se želela izučiti za krojačico. Poznavanje tega dela mi je v življenju še velikokrat koristilo. Več kot 10 let sem bila kasneje zaposlena pri železnici. Zaradi majhnih otrok in neurejenega varstva sem morala z delom večkrat prekiniti. Vsekakor pa je bilo težko dobiti novo zaposlitev. V Predilnici sem se ponovno zaposlila leta 1975, kot čistilka v oddelku predpred-ilnice. V tistem obdobju smo bile čistilke tudi na izmeni. Če je primanjkovalo delavk, meje mojster razporedil na delo za stroji, posebno v poletnih mesecih. Z ukinitvijo čistilk po izmenah sem nadaljevala z delom posluževalke flyeijev. Moram kar priznati, če se ozrem leta nazaj, da sem malo razočarana. Delala sem veliko, vlagala sem veliko truda v svoje delo, pohvale pa ni bilo skoraj nikoli. Bolezen je bila vzrok, da nisem bila več kos vsem opravilom. Rada bi delala, toda ne moreš več tako kot si želiš in tako, kot drugi pričakujejo od tebe. Vsem sodelavkam in sodelavcem se za spomin zahvaljujem in jim želim, da zdravi dočakajo pokojnino.« Jože Tomažič ni prišel na naše poslovilno srečanje. Ravno v tistem tednu sta z ženo letovala v Čateških Toplicah. Prepričani smo, da sta se imela lepo, kar je potrdil tov. Jože tudi sam, ko seje po dopustu zglasil v delovni organizaciji. Po 13-letnem delu v rudniku v Zagorju in enotletni zaposlitvi v Lesni industriji v Litiji, je bil leta 1964 sprejet v našo delovno organizacijo, v oddelek čistilnice. Kasneje je opravljal dela em-balirnega in transportnega delavca v vlagalnici, od leta 1974 dalje pa je bil posluževalec dvigala. Ob upokojitvi je dopolnil polno pokojninsko dobo, vsekakor je k temu pripomogla tudi benifi-cirana delovna doba, ki jo ima priznano v času zaposlitve v rudniku. Albina Merčun seje prvič zaposlila v Predilnici leta 1953 in je delala nekaj mesecev več kot 4 leta. Delo je pustila zaradi družinskih razmer. Ponovno je bila sprejeta v naš delovni kolektiv leta 1963, tudi tokrat v oddelek sukalnice. V sukalnici je opravljala različna dela — bila je sukalka, previjalka in vlagal-ka. Zaradi bolezni je zadnja leta pred upokojitvijo opravljala lažja dela pri remontni skupini in v zbiralnici cevk. Odločila seje za predčasno upokojitev: Tudi Angele Hribar ni bilo na naše srečanje. Da bi lahko opisala njeno delovno pot v naši tovarni, sem prelistala osebno mapo. Toda iz nje se vidi prav malo. Resje težko napisati kaj več, če si zvest oddelku predilnice od prvega delovnega dne v letu 1957 pa vse do upokojitve. Morda le še to, daje kot prizadevna predica v letu 1984 prejela državno odlikovanje — red dela s srebrnim vencem. Vsem upokojencem želimo še veliko brezskrbnih in zdravih dni! V. B. Frančiška Povše Ljudmila Novak VOZNI RED Velja od 28. 05. 1989 do 26. 05. 1990 POSTAJA LITIJA Odhod iz LITIJE Prihod v LJUBLJANO Odhod iz LJUBLJANE Prihod v LITIJO 04.35B 05.10 03.40 04.10 04.51 B 05.25 04.30 05.01 05.07 05.40 05.10B 05.42 05.39A 06.15 05.40A 06.13 06.05B 06.40 06.30 07.02 06.41 07.15 08.40 09.12 07.00B 07.35 09.40 10.12 07.30 08.05 10.40 11.12 08.30 09.05 11.40B-D 12.12 09.30 10.05 12.40 13.12 10.30A 11.05 13.40 14.12 11.30 12.05 14.10B 14.42 12.30 13.05 14.25 14.56 13.30B-D 14.05 14.40B 15.12 14.30 15.05 15.15B 15.47 15.308 16.05 15.40 16.12 16.30 17.05 16.35F 17.05 17.30 18.05 16.50 17.22 18.30 19.05 17.40 18.12 19.01C 19.35 18.40 19.12 19.30 20.05 19.40 20.12 19.53E 20.25 20.40 21.12 20.23C 21.00 22.40 23.12 20.30 21.05 22.30 23.05 OPOMBE: A - Vlaki vozijo samo ob delavnikih B - Vlaki ne vozijo ob sobotah, nedeljah in praznikih C - Vlaki vozijo samo ob nedeljah, razen 02. 07., 31. 12. 1989 ter 29. 04, 1990: vozi pa 04. 07. in 01. 11. 89 ter 02. 01. in 02. 05. 1990 D - Vlak ne vozi od 03. 07. 1989 do 31. 08. 1989 E - Vozi ob nedeljah razen 02. 07.; 31. 12.1989 ter 29. 04. 1990 vozi pa 04. 07. in 01. 11. 1989 ter 02. 01. in 02. 05. 1990 -Tarifa brzovlaka F - Vozi ob petkih, razen 27. 04. 1990 vozi pa še 31.10.: 28. 11. 1989 in 26. 04. 1990 - Tarifa brzovlaka Slovenija Moja dežela. LITIJSKI RAZPORED DEŽURNIH PRODAJALN Prodajalna JULIJ 1. 8. 15. 29. AVGUST SEPTEMBER 5. 12. 19. 26. 2. 9. 16. 23. 30. Emona, Prehrana SP pri banki, Mercator — X — — x— — X— — X SP Graška Dobrava SP Centromerkur — — X — 1 X 1 1 X 1 1 X 1 SP Rozmanov trg KZ Litija X — — X — — X— — X— —X Opomba: X pomeni dežurno prodajalno, kije ob sobotah odprta do 18. ure. Izhaja enkrat mesečno. Izdajajo ga delavci Predilnice Litija. Člani uredništva: Vera Bric (glavna in odgovorna urednica), dipl. ing. Andrej Štritof, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Nada Jarm, Marjan Sonc in Vlasta Grom. Fotografije: Marjan Šušteršič. Oblikovalec in tehnični urednik: Drago Pečenik. Številka telefona uredništva: (061)881-411 int. (17). List dobijo člani delovne organizacije, štipendisti in upokojenci brezplačno na dom. Priprava za tisk: DIC — Tozd Grafika Novo mesto. Tisk: Aleksander Jovanovič, Litija, i Naklada 1.700 izvodov. Seminar iz varstva pri delu V mesecu juniju je bil v delovni organizaciji organiziran enodnevni seminar iz varstva pri delu za vodilne in vodstvene delavce. Organizatorja seminarja sta bila Vlasta Grom, referentka za izobraževanje in samoupravljanje in Stane Črne, ki poleg opravil v pripravi dela skrbi tudi za varstvo pri delu v naši delovni organizaciji. Zakonska določila in določila pravilnika o varstvu pri delu obvezujeta delovno organizacijo, da mora med delom skrbeti za vzgo- Vojeslav Adamič, dipl. iur.Je svoje predavanje o zakonskih predpisih iz varstva pri delu podkrepil z več praktičnimi primeri iz vsakdanjega življenja PRIŠLI — ODŠLI v mesecu maju 1989 Prišli: 3. 5. 1989 Jože Vidic, Ustje 104, Šmartno, vzdrževanje predilnice sintetike; 15.5.1989 Jolanda Zidar, Ponoviška cesta 7, Litija, predpredilnica 1. izmena; 22. 5. 1989 Božidar Vidergar, Valvazorjev trg 12, Litija, transport; Odšli: Upokojitve: 3. 5. 1989 Ljudmila Novak, Bevkova 5, Litija, predpredilnica 2. izmena; 25.5.1989 Albina Merčun, Sp. Jablanica 2, Šmartno, zbiralnica cevk; 126. 5. 1989 Frančiška Povše, Sp. Log 39, zbiralnica cevk; 31. 5. 1989 Jože Tomažič, Trg na Stavbah 14, Litija, predilnica 3. izmena; 31.5. 1989 Angela Hribar, Cesta kom. Staneta 1, Litija, predilnica L izmena; Odhod v JLA: 16. 5. 1989 Rober Žibert, Vače 31, predilnica rezerva; 15. 3. 1989 Zoran Radovanovič, Trg na Stavbah 15, Litija, remont sukalnice; Pismeni sporazum: 19. 5. 1989 Tanja Pavlič, Podkum 80, sukalnica L izmena; V naši delovni organizaciji je bilo na dan 31.5.1989 zaposlenih 633 žensk in 346 moških, skupno število zaposlenih delavcev je 979. Od skupnega števila zaposlenih je bilo 32 mladoletnih oseb. J. Zupančič jo in izpopolnjevanje znanja delavcev o varnosti pri delu. Na seminarju so sodelovali zu-nanjisodelavci, predavatelji. Ružiča Škof, dipl. ing., nam je predavala o varstvu pri delu, Milka Novak, dipl. ing., o požarni varnosti in Vojeslav Adamič, dipl. iur., o zakonskih predpisih iz tega področja. Namen seminarja je bil dosežen, saj so predavatelji s svojim izvajanjem dokazali, da so dobri poznavalci svoje stroke, obogateni s praktičnimi izkušnjami. Vse udeležence seminarja (tudi tiste, ki se zaradi objektivnih vzrokov seminarja niso udeležili) čaka še preizkus znanja iz varstva pri delu in požarne varnosti, saj je vsako izobraževanje brez preverjanja znanja nesmiselno.' V. B. Poškodbe na delu v maju in juniju Aleš Jerant, snemalec v su-kalnici, je želel z desno nogo »nategniti« verigo pri transportnem traku za kartone v vlagalnici, ker le-ta pri večji obremenitvi preskakuje. Noga mu je spodletela tako, da mu je veriga zagrabila palec in kazalec desne noge in ju poškodovala. Fani Planinšek, kuharici v obratu družbene prehrane, je pri hodji po kuhinji spodrsnilo in se je pri padcu udarila v koleno desne noge. V. B. Opreznost in premišljenost pri delu ni nikoli odveč ZAHVALA Ob izgubi moža se sodelavkam in sodelavcem Predilnice Litija iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja, darovano cvetje in denar ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Še enkrat hvala. Marija Podkrajšek Karlu Podkrajšku v slovo Vedno nas pretrese vest o smrti človeka, ki smo ga poznali, ga spoštovali in imeli radi. Pretrese pa nas toliko bolj, ker smrti nismo slutili. Usoda, ki nas spremlja skozi celo življenje, usoda, ki nam je namenjena in določena ob rojstvu, ga je žal iztrgala iz delovne sredine, iztrgala ga je iz kroga njegove družine. Pred 55 leti se je rodil med dolenjskim gričevjem v Šentjanžu. V družini je bilo 6 otrok, zato je bil primoran, da je odšel v svet. Življenjsko pot je nadaljeval v Zagorju, kjer se je izučil čevljarske obrti v državnem podjetju. Po odsluženju vojaškega roka se je leta 1957preselil v Litijo, kjer si je ustvaril družino. Žena Marija je bila zaposlena v Predilnici, zato je bila tudi njegova želja, da se zaposli v tovarni. Pred več kot 22 leti se mu je ta želja izpolnila. Njegova delovna pot se je tako spremenila, saj je pričel opravljati povsem drug poklic. Usposobil se je za gasilca in to odgovorno delo uspešno opravljal vse do trenutka, ko se je pretrgala njegova življenjska pot. Njegovo ustvarjalno življenje se ni odvijalo le v krogu družine in za ograjo tovarne. Dolga leta je prepeval v pevskem zboru Lipa in bil ponosen, da je sodeloval v zboru, ki je v letu 1985 praznoval 100-letnico svojega bogatega dela. Ob odprtem grobu so mu tovariši in prijatelji še zadnjič zapeli v slovo. Kako žalostno je odmevala lepa slovenska pesem! Če mu je dopuščal čas, seje rad podal k šumečim valovom reke Save. Zadnja leta se mu je izpolnila še ena velika želja. Na obrobju dolenjskega gričevja sta si z ženo v Gabrovki zgradila nov dom. Nov in lep dom, ki pa bo brez njega pomenil družini veliko bolečino, praznino in trajen spomin na očeta, starega očeta in moža. Ko smo se z bolečino v srcu z vsemi gasilskimi častmi poslavljali od pjega, smo se šele zavedli, da se nikoli več ne bo vrnil med nas. V nas vseh pa je ostala misel in spomin nanj. Posnosni srno, da je bil naš sodelavec, da je bil naš prijatelj. Sodelavci Povabili smo vas k nagradnemu sodelovanju Kaj pa so napisali naši ostali dopisniki? Jože Indof ml.: A ja, ja, jo, mi pa na morje gremo, aja, ja, jo, če nagrado zadenemo. Ko vidim vodo, se spomnim na veliko morje, ker pa ni denarja, se bom moral zadovoljiti z malim morjem — v lovorju. V prejšnji številki časopisa smo objavili karikaturo, kije ponazarjala možaka, ki premišljuje o 30-letnici našega počitniškega doma. Povabili smo vas k sodelovanju in nagrajencu obljubili potovanje na otvoritev doma v Novigrad. Rečeno — storjeno! Posebna komisija seje odločila za misel, ki jo je spesnila Ana Ahac, sukalka v efekt sukalnici. Glasi pa se takole: Na pručki sedi, Oko pa mu rosno V vodo strmi. In v mislih revček Gotovo sline cedi, Rad šel bi na morje A nima it’kam, Denarja premalo ima. 30 Lavor je cenejši, En milijon sam’košta, Tako bo ostal rajši doma! Katarina Muzga, sukalnica: Predilniška Pineta trideset že let slavi, a inflacija we večja vedno bolj dopust draži! In zato družina naša letos je sklenila to, da lavor dobil vsak svoj bo in doma nam bo lepo. Malo iz studenca vode, ščepec naj bo vmes soli in vsak član družine naše misli, da na morju se krepi. Bruno Videmšek, upokojenec: Kam so zlati časi šli? Z regresom smo na morje šli, zdaj pa regresek ta še za vožnjo ni do tja. Leopold Lavrih, sukalnica: Vsi, ki boste 30-letnico praznovali, oziroma v Pineti letovali, pa se ob zvokih muzike veselo zavrtite in v morje, ne v lavor skočite, da si pete ohladite! V. BRIC _____J r "A Kako smo preživeli dopust? Naslednjo številko našega časopisa želimo popestriti tudi z vašimi prispevki. Ker smo že dočakali počitniške dni, je gornji naslov ravno pravi. Pišite nam o svojih počitnicah, dopustu! Ni nujno, da ga boste preživeli ob morju, v gorah. Lahko da ga preživite na povsem drug, svoj način in si kljub temu naberete novih delovnih moči. Prispevki so lahko pohvalni, šaljivi, kritični. Se bolje pa bo, če boste priložili kakšno zanimivo fotografijo — s komentarjem ali brez. Vse prispevke, kijih bomo na uredništvu prejeli do 20. avgusta 1989, bomo objavili. Oddate jih lahko tudi v skrinjico časopisa. Rokopisov ne bomo vračali, objavljene prispevke bomo honorirali. Ne pozabite pripisati svojega imena in priimka! POT POD NOGE IN PERO V ROKE! Uredništvo ^ j? f > Sporočilo uredništva Vse bralce časopisa obveščamo, da Litijski predilec v mesecu juliju ne bo izšel. V zadnjih dneh avgusta bo zato natisnjena dvojna številka časopisa. Vsem bralcem želimo vesele počitniške dni! Uredništvo Litijskega predilca J^L (j ^Jl^^l. -1!^^I" J^L ?U