Zoranček in solnčece.
Zoranček si solnčeca želi,         Ej, Zoranček, pusti mi to,
izteza po njem svojo roko,       saj solnčka ne moreš doseči!
a on je še majhen možak         Ko boš pa nekoč cel moz,
in solnčece je visoko.               mogoče se ti posreči.
Veš, dete, solnce gori, stezice do tja so žareče... In mnogo se človek poti, preden pride do sreče!
Anica ¦¦¦                                                                                                                                                       =¦»¦
251